Poštnina plačana v gotovini. Leto XXIII. Dolnja Lendava, 9. augusta 1936. Štev. 32 Cena 1 Din. Naročnina: doma na sküpni naslov mesečno 2 D., na posameznoga 2 Din. 50 par. V inozemstvo mesečno 6 Din, Z M. Listom, M. Ogračekom i kalendarom letno 100 Din. Plačati se mora bar mesečno naprej. Štev. p o l o ž ni c e 11806. Rokopisi se ne vračajo. Vredništvo v D. Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina. Cena oglasov: cela stran 800 Din., pol strani 400 Din. i tak niže. „Poslano“ i med tekstom vsaka reč 2 Din. Mali oglasi do 10 reči 6 Din., više vsaka reč 1 D. 50 p. i oglasila taksa posebi. Popüst po dogovori. Cerkveno popevanje. Naj se nam dovoli, da spregovorimo nekaj od našega cerkvenoga popevanja. Kak nam je znano, cerkvena oblast vroče žele, naj vsa cerkev spevle sküpno. To je tak zvano „ljudsko petje“, po našem povedano popevanje „cele. cerkve“. Kak stojimo v tom pogledi? Pesem cele cerkve se je ohranila samo v Slov. krajini. Tü so vidili njene lepe sadove vodilni možje Cerkve, jo sprejeli, jo pri Višjoj Cerkvenoj oblasti priporočali, štera jo je potem vpelala v našoj i ljubljanskoj škofiji. Negda je tam prek Müre narod tüdi spevao v cerkvi, a razni zbori so pregnali pesem naroda iz cerkve. Ohranila se je pri nas i če ščemo, da se ohrani na. tistoj plemenitoj visini kak je bila, nam je vsem dužnost, da se za njo zavzememo. S tem bomo pomagali višjoj cerkvenoj oblasti, štera šče poživiti po vseh cerkvah to pesem s narodaj včinimo jako zaslüžno delo pokorščine i skažemo krasnoga düha cerkvenoga. Pesem cele cerkve je molitev cele cerkve. I to dvojna molitev. Kajti ki spevle, dvakrat meli. Glas, ki ga zdignemo iz naših prsi, pride tüdi z našega srca, ar nišče ne popeva, če ga k tomi ne vleče z ednim tüdi srce. Potem keliko nepazlivosti, smeha, dreganja, lobotanja, okolizgledavanja i drügih pregreškov ne, če cela cerkev spevle! Keliko grehov je menje! Keliko vrednejšega poslüšanja svete meše je več ! Keliko mladine ostane v cerkvi zavolo spevanja, gde ma priliko, da zdigne svoj mladi glas Bogi na čast, ve ga vesela mlada narava vleče, da spevle. Pa keliko slabih pesmi se odpravi, če se lepe cerkvene pesmi spevlejo, ar se jih mladina navči i je dostakrat spevle namesto nedostojnih frlic ! Pa pesem cele cerkve je naša herbija. To smo mi herbali od naših očakov i nišče nema pravice je odpraviti i nam je vzeli ! Tü nega pitanja, jeli se vidi kanton ali ne, on je sluga fare, ne pa njeni gospod, njega fara zato drži, ka tisto, ka je cerkvenoga, čuva i brani. Zato je gospodov kantorov sveta dužnost, da cerkveno sküpno popevanje z. cele moči podpirajo, i če bi gde vidili nazadüvanje v tom. pogledi, naj taki povzemejo ostre korake, da falinge popravijo. Neki gospod plebanoš je pravo v Slov. krajini svojemi kantori : „Prle püstim vas iz slüžbe, kak pa bi dovolo, da se odpravi iz cerkve pesem cele cerkve.“ Te zlate reči morajo biti vodilo i to živlenjsko vodilo naših kantorov. Pravimo živlenjsko, ar živeti morajo za nje, to njim je velika sveta dužnost. Kak lepo speva svoje znane pesmi naš narod, gda sam sküpno spevle ! Zakaj pa ne spevle v cerkvi, gda se na dilaj oglasi kantor ? Narod je opazo, ka se v nešternih mestaj največ skrbi obrne i največ moči potroši za zbore. To je velika napaka. Zbori so ne zato, da spodrinejo pesem cerkve, nego zato, da jo podprejo. Zbor naj začne pesem na dilaj i jo vodi, ne pa ka bi vmirala, gda se par pesmarov oglasi na njih ! Cerkvenih odborov i vsakoga farnika dužnost je, če kakšo falingo, kakši pomenklaj ovara pri cerkvenom popeva nji, da to javi gospodi plebanoši. Oni ravnajo cerkev. Vsaki ma pravico svoje povedati, predvsem je pa to dužnost cerkvenih odborov. Ti ne so se zato zvolili, da bi samo klumati znali, nego da pomagajo gospodi plebanoši vu fari, ka se tiče uprave, ka se tiče vekše bože dike i vekšega düševnoga haska vernikov, ne pa da bi se vmešavali v čisto dühovniške posle. Oni smejo i so tüdi dužni prositi na priliko, naj se pazi na red v cerkvi i so dužni v tom tüdi pomagati düšnomi voditeli. Oni smejo pa so tüdi dužni prositi, če narod žele, ka bi se ta ali ova stara navada, ki je dobra, gordržala, i so dužni tü narodi pomagati do njegovih pravic. Takša pravica je tüdi sküpno cerkveno spevanje. Nikdar pa ne namen teh vrstic, kak da bi obsodili vsako spevanje zbora. Včasi naj bo, kda je kakša slovesnost, ali večino pesmi naj stvorijo pri najvekšoj slovesnosti tüdi samo pesmi cele cerkve, ne pa zbora. Zbor naj bo, kak regulator na mašini, naj pazi, ka se pesem nede preveč vlekla, preveč hitro naprej sükala, ka de se držalo piano itd. S tem, če se pesem cele cerkve znova vpela v vse naše cerkve, kak je negda bila, odpadne tüdi vnogo spak, štere se godijo, gda pesmarje i pesmarice dugo v noč hodijo na vaje i se tak vračajo domo. Keliko prilike se rodi na teh potaj za velike grehe, i keliko se jih tüdi včini! Bodimo previdni i držimo se cerkvenoga düha, ki žele pesem cele cerkve ! Politični pregled. Po našem deli nas lehko spoznajo. Komaj edno leto je tomi, kak je prevzela zdajšnja vlada, v šteroj je tüdi voditeo slovenskoga naroda, g. dr. Korošec, oblast v svoje roke, pa se je že vnogo kaj na bolše spremenilo. Pri tom pač ne smemo pozabiti, da so naši lüdje dobili v državi pravo pogorišče po petletnom delovanji takzvanih nacijonalnih gospodarov. Državne kase so bile popunoma prazne, lüdstvo do kosti izcecano, pri vsem tom pa ešče šest i pol milijarde novih državnih dugov, tak, da se po pravici lehko pravi, da so tak žalostne herbije nišče ne bi mogao razveseliti. Pa čeravno je zdajšnja vlada žalostnejše herbije že ne mogla prejeti v svoje roke, kak jo je dobila, itak vsi čütimo i vidimo, da se po ednom leti trdoga dela vnogokaj obrača na bolše. Če poglednemo samo v našo krajino, lehko vidimo, da se je samo letos več mostov izvršilo po naših cestah kak vseh pet let nazaj, gda so meli vso oblast v rokaj naši nacijonalni lüdje. Oda se pa zgotovi ešče velki most prek Müre pri Petanjcih, šteri je že takrekoč v deli i ceste na dva krája toga mosta i gda bo gotov tüdi preci velki most prek Ledave v Soboti, šteroga so tüdi začnoli že delati, te bomo po pravici lehko povedali, da se je tak velko deto pri mostaj i cestaj kak zdaj, ne zvršilo ešče do zdaj v našoj krajini, če izvzememo mosta pri Dokležovji. Če bo što vse po sreči, bo most prek Müre popunoma gotov v dvema letoma. Za regulacijo Müre je letos na razpolago penez 800.000 Din. Tüdi za regulacijo Müre lehko pravimo, da je do zdaj malogda bila tak velka vsota določena kak letos. Večinoma bo prišao te penez v roke našim delavcom i obrtnikom i vnoga siromaška drüžina bo letos s krühom preskrblena. Tüdi razne ceste bodo v tom leti neprimerno bole poravlene kak v prejšnjih letaj. Vekša popravila se bodo pa izvršila na račun banovine na cestaj Küzdoblanje Mačkovci i Küzdoblanje Motovilci. Rakičanske šola je že nikelko let kazala tak žalostno lice, da je bole žalostnoga ne mogla pokazati. Delo je nikak ne moglo naprej priti. Letos je iz banovinskoga proračuna preskrblena tak velka vsota penez, da bo ta. za naš kraj v istini važna kmetijska. šola letos popunoma gotova i se v zimi ali pa na sprotoletje že lehko začne z včenjom. Če omenimo tüdi, da se bo prav gotovo začnolo z zidanjom nove bolnišnice v Soboti ešče letos v jesen, ali pa. na sprotoletje rano, lehko vidimo, da je naša krajina samo v ednom leti, kak so naši lüdje na vladi, pri teh delih dobila več kak deset miljonov vrednosti. Zato nas pač poznajo po našem deli i drüge reklame ali hvale ne potrebüjemo. Krvavi dnevi v Španiji. Komunisti osrečüjejo dobro špansko lüdstvo s klanjom i ponižanjom. Španska država je bila pred stoletji edna najbogatejša država na sveti. Po odkritji Amerike je mela v svojoj oblasti bogate pokrajine v Jüžnoj Ame- riki, sledi pa vence Kolonije tudi po drügih delih sveta, tak, da so se Španski državniki večkrat ponosno hvalili, da v španskom kralestvi nigdar ne zaide sunce, tak velka je Španska oblast. Kolonije so Španiji velko bogastvo donašale i v Španiji se je lepo živelo, kak nindri na sveti. Pri grablenji bogastva so pa Španci tüdi vnogo grešili. Naravnost z grozov štemo večkrat v zgodovini, na kak Zverinski način so Španski trgovci naravnost ropali Prebivalstvo v kolonijah. Zato je pa Španija naskori bila tüdi primerno kaznovana za svoje nepravično deto proti svojim podložnikom. Španija je zgübila vse kolonije i dnes morajo Španci že več kak sto let živeti samo na svojoj lastnoj zemli od toga, ka si sami pridelajo. Po kolonijah, izvzemši Maroka, več nišče ne robi za nje. Slabi voditelje i slabi gospodarje dobroga lüstva. V istini je Španska država ne tak siromaška, da ne bi moglo njeno Prebivalstvo živeti brez kolonij. Španija ma za svoje lüdstvo ešče zadosta zemle i vsi Španci bi lehko popunoma dobro živeli, samo, če bi bilo vodstvo i gospodarstvo v španskoj državi v pravih rokaj i če bi se dohodki pravično razdeljavali med vse državlane. V Španiji je pa ešče dnes kričeča razlika med siromaškim kmečkim lüdstvom i med veleposestniki. Tam ešče dnes majo ništerni bogataši ogromna imanja po deset jezero plügov, na drügoj strani pa stojezere siromakov nemajo niti klaftra zemle. Španska vlada bi morala že davno izvesti pravično agrarno reformo i zemlo dati tistim, šteri jo potrebüjejo za svoje živlenje, ne pa da majo zemlo takši v rokaj, šteri samo na to mislijo, gde i kak bi najbole razmetali to, ka so drügi za nje pridelali. V Španiji majo velka imanja tüdi različne cerkvene drüžbe, štere pa iz dohodkov teh imanj vzdržüjejo na stotine šol, bolnišnic i drügih dobrodelnih zavodov. Izjavile so pa že davno cerkvene oblasti, da odstopijo svoja imanja brezplačno kmečkomi lüdstvi, naj samo država prevzeme skrb za vse tiste dobrodelne ustanove, štere zdaj vzdržavajo ta imanja. Slabi ravnitelje Španske države so pa raj sami tisti penez zapravili, šteroga bi morali ponücati za šole, bolnišnice i drüge dobrodelne zavode. Tak je špansko lüdstvo, štero je jako dobro, delavno i pošteno v svojoj bogatoj državi, čiduže siromaškejše gračüvalo i je čiduže bole sprevidilo, da je vzrok tomi siromaštvi, samo slabo ravnitelstvo v državi. Komunisti na deli. Kak vsešerom po sveti komunisti radi izrabijo nevolo i pomenkanje lüdstva v svoj dobiček, tak so se komunisti tüdi hitro spravili nad Španijo. Bolševiki v Rusiji so hitro sprevidili, da bo Španija lehko postala prva njihova kolonija, zato so poslali na stotine svojih agitatorov v španijo i njim dali milijone penez v roke za komunistično agitacijo. Kak je znano iz novin, je glavno Vodstvo komunistične agitacije vzeo v svoje roke ravno zloglasni vogrski židov Kun Bela, šteri se je z milijoni, prinešeni iz bolševiške Rusije, včasi podao na delo. Španijo so na ednok kak roji obsipali plačani bolševiški agitatorje, šteri so meli tam rezmeroma lehko delo. Gde je lüdstvo zavolo nevol že samo nezadovolno, tam se nikomi najmre ne trbe preveč trüditi, da bi nezadovolnost med lüdstvom ešče povekšao. Tej komunistični agitatorje so meli nalogo lüdem povedati, da je vseh nevol v Španiji kriva cerkev. Kazali so lüdem stalno velka cerkvena imanja i njim dopovedali, da bo včasi vse siromaštvo minolo, če se ta imanja razdelijo med kmečko lüdstvo. Od imanj, štera so meli bolševiški voditelje v svojih rokaj, so pa nikaj ne gučali. Ravno tak so lüdstvi nikaj ne gučali od toga, da so cerkvene oblasti izjavile, da kšenki razdelijo med lüdstvo svoja imanja, naj samo država prevzeme vse stroške za vzdržavanje tistih šol, bolnišnic i drügih dobrodelnih zavodov, štere zdaj cerkvene drüžbe vzdržüjejo iz teh imanj. Prvi i najvekši boj so začnoli komunisti proti dühovnikom, katoliškim šolam i proti cerkvi, zato, ka znajo, da če pri lüdstvi osovražijo cerkev i dühovništvo, te bodo s podivjanov vnožinov lehki poseo meli. Pri tom so pa lüdstvi obečavali vse tiste dobrote, kak je komunisti vsešerom po sveti obečavlejo. Da odpravijo davke v državi, stirajo gospodo, dá je za polovico preveč vučitelstva i drügih uradnikov, da odprejo vse meje i odpravijo orožnike, financare, da se vsa zemla razdeli med tiste, šteri jo delajo, da se fabrike vzemejo kapitalistom i dajo v roke delavcom i ešče sto i sto drügih takših obečanj. Samo toga so nindri ne pripovidavali, kak je v Rusiji, gde majo bolševiki vso oblast v rokaj i gde je lüdstvo i delavstvo tak zarobleno, kak je niti v egipčanskih časaj ne bilo, gde je glavna, skrb bolševiških voditelov i mogočnjakov samo ta, kak iz siromaškoga ruskoga kmeta i delavca izstisne zadnjo kaplo krvi, če pa šteri samo malo kaj zmuvi proti, ga bujejo, kak stvar. Španska protikomunistična vojska se je komunističnoj agitaciji proti postavila. Pod vodstvom Kun Bele so začnoli komunistični agitatorje s svojim delom po navodilih, štere so dobili iz Moskve. Agitatorom je pa ne šlo vse tak po sreči, kak so si mislili. Jako teško so španskomi lüdstvi dopovedavali, da bi bila ravno cerkev vsega kriva, ka je v Španiji ne dobro. Zato, da ne bi što preveč po mali, so bolševiki organizirali posebne plačane roparske trume, štere so mele namen požigali i rüšiti cerkve i klati dühovnike i redovnice. Na te način so žežgali i porüšili na stotine cerkev po celoj Španiji i spoklali zdaj že do jezero dühovnikov i redovnice. Vlada, štera je že na pol komunistična, je niti malo ne branila dühovščine i cerkve, lüdstvo je pa proti tem oboroženim komunističnim bandam nikše moči ne melo. Španija ma na porüšenih cerkvah i šolaj na milijone škode, komunistične bande so pa ropale i klale naprej, dokeč je vojska ne povedala, da šče napraviti red i mir v državi. Boji med vladnimi četami i vstaši trpijo naprej. Večino Španjolske majo v svojih rokaj vstaši. Vstaši ne preganjajo Cerkve. Nemčija, Anglija, Portugalska, Italija so za vstaše, ar se bojijo, da bi po zmagi boljševikov v Španiji prišli boljševiki tüdi v njihovih državaj do zmage. Francija, posebno pa Rusija, podpirata vladne čete. to je socialiste i komuniste, 2 NOVINE 9. augusta 1936. NEDELA deseta po risalaj. Evangelij (Lukač 18.) Tisti čas pravo je Jezuš nikim, ki so se v sebi vüpali kak Pravični, i drüge so zametavali, priliko eto : Dva človeka sta gori šla vu cerkev, ka bi molila; eden farizeuš i te drügi publikanuš. Farizeuš stoječi je etak v sebi molo: Bog, hvalo ti davam, ka sem ne, kak drügi lüdje, zgrablivci, krivični, lotri, kak je i ete publikanuš. Postim se dvakrat v tedni, desetino davam od vsega, ka ladam. I publikanuš ozdaleč stoječi, ne je šteo niti oči na nebo podignoti, nego se je bio v prsi svoje, govoreči: Bog, bojdi milostiven meni grešniki. Velim vam, doli je šo ete spravičeni vu hižo svojo bole od onoga, ar vsaki, ki se zvisi, ponizi se; i ki se ponizi, zvisi se. • „Bog, zahvalim se ti.“ (Luk. 18, 11). Zakaj se moremo Bogi zahvaliti? Za vse, ka mamo i smo. To je dužnost. Zahvaliti se moremo zato, ka nas je stvoro i postavo na svet. Stvoro nas je po svojoj podobi, da bi ga tak mogli spoznati, ga lübiti i njemi slüžiti. Či smo že teliko hvaležnosti dužni starišom, keliko bole moremo biti zahvalni Bogi, ki je stvoro naše düše i našemi teli dao formo človeka i ne kakše živali. Podelo nam je zdrave kotrige i čüte. Pa ne samo zdravo telo i düšo nam je podelo neskončno dober Bog, nego določo nas je tüdi za nadnaravno živlenje v nebesaj, da bi tam Boga na veke gledali od lica do lica i se vekomaj veselili njegove blaženosti. Zavolo nas je vse drügo stvorjeno, da bi nam pomagalo za dosego toga cila. Bog nas je pa ne samo stvoro, nego nas tüdi stalno ohranja. Gori nas drži v vesolstvi, da ne spadnemo v ničest. Či človek n. pr. zozida hižo, ostane tam, kama jo je postavo. Ne je pa tak pri človeki. Kak sunčni traki ne bi mogli svetiti, či sunca ne bi bilo, tak tüdi človek ne bi mogeo živeti, či ga vsemogoča boža roka ne bi neprestano ohranjala, držala. Za nas je stvoro Bog vse drüge stvari. Edne nam slüžijo, drüge so nam v hrano. Angeli so nam dani v varstvo, čiravno so nebeski knezi i neskončno vzvišeni nad nami. Ves svet. okoli nas je stvorjeni, da neprestano za nas delüje. Za nas sveti mesec i sunce, se bliščijo zvezde, pišejo vetri, se zbirajo megle, ide dežč, tečejo potoki, valovijo morja, rodi zemla i voda. Bog nas tüdi čuva pred vnogimi nesrečami, v štere bi lejko spadnoli. Keliko jih vidimo na sveti, da so glühi ali slepi, ali nemi ali betežni pa nesrečni. Vse te nesreče bi lejko zadele tüdi nas, ki smo ž njimi iste nature pa ešče mogoče vekši grešniki kak oni. Velike so vse te dobrote, nego dosta vekša je dobrota našega odrešenja. Sam Sin boži je vzeo na sebe meso i prišeo na zemlo, da bi nas odrešo i je dao celo svoje živlenje za nas. Rešo nas je iz robstva greha. Poleg toga nam je pa pridobo tüdi neizmerne drüge milosti. Vse to bi nam pa nazadnje malo hasnilo, či ne bi bili rojeni v kat. Cerkvi. Keliko jih je na sveti, ki so ne deležni te velike sreče, ar so zvün Cerkve. Što bi nazadnje mogeo prešteti vse osebne milosti, štere Bog davle človeki vsaki den? Bodimo zahvalni za vse to dobromi Bogi ! Teštament pokojnoga kanonika mil. g. Slepca. O p o r o k a. Podpisani Szlepecz Ivan dekan-župnik v Murski Soboti določim sledečo oporoko za slučaj smrti s popolno zavestjo zdravega razuma o svoji imovini : I. Moja imovina obstoji: a) iz nepremičnin po vknjižbi zemljiške knjige v Murski Soboti in v Markiševcih, ki sem jo podedoval od svojih starišev. b) iz v župnišču in v njega gospodarskih poslopjih se nahajajočih vsakovrstnih premičnin, ki so moja lastna pridobitev. c) iz denarne gotovine, ki se lahko najde v moji pisalni mizi, hranilne vloge nimam. Dedič vobče in sploh vsega, te celotne moje imovine, oziroma neomejeni uporabitelj postane moja mama Szlepecz Juliana roj. Cigan, če bi me ona preživela. V kolikor bi pa ona prej umrla, pa bodi moj dedič splošno vsega murskosoboška rim. kat. cerkev. Iz te imovine naj se postavi po v moji zapuščini se nahajajočih načrtih kapela božjega groba. Preostala imovina zapuščine se naj uporabi za nadaljne potrebne cilje cerkvenih potrebščin (poslikanje cerkve). 1. Posteljina, namizna in druga moja obleka se porazdeli med takratnimi mojimi uslužbencih. 2. Dolga, ki bi prišel v poštev, nimam razen odkupnine župnijskega inventarja. 3. Moje mrtvo telo se naj položi k počitku brez kripte poleg rajnega Bagaryja, bivšega martjanskega župnika, z njegovemu grobu podobnim preprostim nagrobnikom. 4. Vsakemu duhovniku, ki se udeleži mojega pogreba, odkažem 100 Din., za povračilo prosim od vsakega eno tiho sv. mašo za zveličanje moje duše. 5. Za sebe in za umrle člane moje družine osnovam eno večno ustanovno sv. mašo. Radi tega se naj izloči iz mojih nepremičnin a) 2 orala površine (á 1200 klafter) in naj se vknjiži na naslov ustanove z opombo, da se ta nepremičnina ne more prodati. Iz dohodkov ustanove se naj letno opravlja ena sv. maša za mene, za moje rajne stariše i sorodnike. Za izvršilca svoje oporoke pa pooblastim g. Vojkovič Jožefa, mojega tačasnega kaplana, v slučaju njegove ovire pa naprosim za to čast g. Falfik Franca župnika v Kančevcih. To oporoko sem latnoročno spisal in podpisal. M. Sobota dne 19. febr. 1935. L. s. Szlepecz Janez 1. s. dekan župnik Mi, priče, ki smo se sešli v svrho podpisa te oporoke, pričamo, da je Szlepecz Janez murskosoboški župnik, dekan, ta le spis, ki vsebuje njegovo oporoko, v naši skupni nazočnosti lastnoročno podpisal. M. Sobota dne 19. febr. 1935. Dr. Vályl Alaksander 1. r. priča oporoke Cvetko Ljudevit 1. r. priča oporoke Te teštamemt jasno posvedoči, da je pokojni lübo Cerkev i kak se borio za njene pravice, tak je tüdi svojoj cerkvi poklono vse, ka je meo. Morska slavnost v Varšavi, glavnom mesti Polske. Klepura je polsko pristanišče, štero se je naglo razvilo i Polska brezi njega velesila ne more biti. Nemčija sega po tom pristanišči, ar je te kraj prvotno bio toti polski, a Nemci so ga pograbili i vzeli Polakom, izdaj so ga tej nazaj dobili i vsako leto majo velike slavnosti, pri šterih prisegajo, da bodo branili polsko morje. Letos je spevao na toj morskoj slavnosti pesmar Kiepura, Polak. Zahvala. Ravniteo dijaškoga zavoda Martinišča v Soboti, g. dr. Kelenc Tomaž, so premeščeni na novi dijaški zavod, ki se je odpro v Spliti v Dalmaciji. Pri toj priliki se prav toplo zahvalimo gospodi ravniteli dr. Kelenci za vse dobro, ka so v petih letaj svojega ravnanja včinoli v Slov. krajini. Zahvalimo se za vse düševne tolažbe, štere so delili ali v svojoj osebi ali po svojih sobrataj vu naših cerkvaj ; zahvalimo se za vso skrb, z šterov so odgajali našo šolsko mladino, zahvalimo se za vse lepe pobožnosti, ki so se v teh petih letaj vršile v Martinišči, posebno za lepe procesije Mariji Pomočnici na čast i za krasne šmarnice; zahvalimo se za vso Prijatelsko lübezen, štero so nam skazüvali i za odobritev dela g. prefekta Cigüta, da se je te naš lepi zavod mogo rešiti vnogo dugov i si napraviti trdna tla za bodoči razvoj. Gospoda ravnitela obdržimo v spomini lübezni i jih prosimo, naj se z nas tüdi oni večkrat spominajo, posebno pa delajmo to oboji v molitvi. Z Bogom ! Mladina v Spliti, naj raste i doraste v dühi sv. Don Boska, to je naša žela i dar na dugo pot ! Tak naj bo ! Z Bogom ! — Zahvalna Slov. krajína. Ka pravite na to gospod urednik? Gda, je gospod minister, dr. Krek, meo svojiva dva lepiva shoda v Slov. krajini, šteriva se je vdeležilo prek pétjezero lüdi, je nekši človek iz Kapce na poti z spravišča domoidoč začeo hvaliti dr. Mačka i grajati dr. Korošca. Naš prijateo njemi je povedao : Ve ste pa čüli, ka mi želemo, kak je g. minister pravo, z hrvatskim narodom vküp delati,mi njemi želemo, naj ga dr.Maček vodi do najbolšega stana. Zakaj pa te sramotite našega slovenskoga voditela? Je to lübezen ? Je to zahvala, za to, ka ste dobili teliko agrarne zemle? Ve jaz znam, ka vas boli? Ne to, kak pravite, da te, če Maček zmaga, dobite našo zemlo. Od vaših agitatorov sam čüo, ka če se pridrüžimo dr. Mački, te pridemo iz Slov. krajine nazaj na Vogrsko. Na to je te človek s svojimi pomagači tiho postao. Ka mislite g. urednik, jeli ma kakšo podlago med Vogri i nešternimi Vogričeki razširjeno mišlenje, da do nazaj pod Madjarsko, če do Mačka volili? Ali je to samo agitacija, štere se poslüžüjejo kak medenoga motvoza Mačkovi agitatorje, pred občinskimi volitvami, ka bi kemveč glasov dobo Maček? Ka pravite na to g. urednik? Gda so ftičke priletele. Gda so ftičke priletele Ráno sprotoletje k nam, So odišle naše dekle V dalne kraje, Bog ve kam. V ednih je veselje klilo, Drüge jokale nemilo, Tak so šle na delo vse . . . Nači se pa vrnile . . . Gda so ftičke odletele Pozno jesen Bog ve kam, Te so prišle naše dekle Z dela tüjega pá k nam. V žalostnih veselje klilo, Jokale vesele milo . . . Ar zgübile venec so . . . Prve pa nedužne so. Srčen. Dijaški kotiček. (Refleksije) Slučajno odprem knjigo modrega Siraka in čitam tole: „Najhujša bolečina je srčna žalost.“ Ta bolečina jih je že mnogo umorila, ne telesno, pač pa duševno. Za zdravljenje te bolezni treba prav toliko skrbi, kakor za druge duhovne bolezni in skušnjave, ki nas obiskujejo v tem življenju. Če se naseli taka žalost v tvoje srce, takoj zgubiš veselje do molitve. Včasih boš celo povsem opustil molitev in vse pobožnostne vaje ti postanejo tako neznosne, da jih niti pogledati ne boš hotel. Taka žalost povzroči v človeku neko duhovno lenobo. Duša je kakor hroma in nesposobna za dejanja kreposti. Žalost ima tudi to posledico, da človek postane neprijazen in trd proti drugim. Kadar smo žalostni, nas prav lahko prime jeza in vsaka malenkost nas razdraži. Še več. Žalost stori človeka nepotrpežljivega pri njegovih opravilih. Stori ga sumnega in zlobnega. Včasih ga tako vznemiri, da se zdi, kakor da je zgubil pamet in razsodnost. Tako vidimo, da ima človek, kadar ga prevzame žalost in otožnost, mnogokrat tako čudne pojme, tako neosnovane sumnje in bojazni, da se tisti, ki so pri sebi, temu smejejo. Obleka, razjedena po molju, je za nič. Tram, razglodan po črvih, ne more služiti za gradnjo in ne more nositi nikake teže, takoj se zdrobi na koščke. Prav tako je človek ves prevzet od žalosti, otožnosti in pobitosti, nesposoben za kaj dobrega. Pa ko bi bilo samo to ! Žalost v srcu je vzrok in vir mnogih skušnjav in marsikaterega padca v greh. Zato imenujejo nekateri žalost razbojniško gnezdo, vražji brlog. V tem brlogu, v tej temi, v megli zmede, ki te obdaja, kadar si žalosten, je skrit sam hudič. On tu preži iz zasede. Na to razpoloženje čaka, da se vrže nad tebe z vsemi svojimi skušnjavami. Ko nastane noč je vsa gozdna zverina na nogah. Kakor kače in divje zveri čakajo nočne teme, da pridejo iz svojih brlogov, tako čaka satan, stara kača, noči in tmine žalosti in tedaj napada z vsakovrstnimi skušnjavami. Žalostnega in otožnega pahne satan včasih v največjo nezaupnost in obup, kakor je storil s Kajnom in Judežem. Drugekrati pa, kadar misli, da se mu to ne posreči, zapelje človeka k telesnim, počutnim nasladam, češ, tako si bo pregnal bridkost in žalost, ki ga oblega in v srcu mu bo odleglo. Vsak človek hrepeni že po naravi po veselju in zadovoljstvu. Ako ga ne nahaja v Bogu in v duhovnih rečeh, mu satan, ki dobro pozna naše nagnjenje, takoj postavi pred oči poltene in nečiste reči, ter mu v njih ponuja užitek in veselje. S tem misli človek, da se mu bo sedanja žalost in otožnost, ki ga tlači, oblažila in olajšala. Kateri so viri in vzroki žalosti ? Mnogo jih je. Včasih ji je vzrok bolehna, otožna nrav. V tem slučaju je zdravljenje bolj stvar zdravnikov kakor drugih. Drugekrati pa zopet postane človek namah in brez posebnega vzroka in povoda tako žalosten in otožen, da ga nič ne veseli, še prijatelji in zabave ne, ki so mu sicer delali veselje. Vse ga jezi in vse mu je neznosno. Z nikomur noče občevati in se razgovarjati. Če pa s kom občuje, stori to pikro in zlovoljno. Včasih je vzrok žalosti kako trpljenje, ali pa to, ker ni dosegel, kar je želel. Saj je jasno, da mora biti žalosten, kdor vidi, da nima tega, kar ljubi. Sv. Gregor lepo pravi : „Žalost pride, ker človek želi imeti, česar nima, ali pa se boji nesreče, je, kakor da ga nekaki valovi premetavajo sem in tja, ter se spreminja na vse načine, kakor se pač spreminjajo nestanovitne reči.“ Eden izmed poglavitnih vzrokov in virov žalosti in otožnosti pa je ta, ker človek ne hodi prav pred Bogom ter ne stori kar bi moral. Kakor kre- 9. augusta 1936. NOVINE 3 GLASI. SLOVENSKA KRAJINA. 60 letnico našega nadpastira je Slov. krajina z gorečimi molitvami i prečiščavanji obhajala po svojih cerkvah. V Maribori so mil. g. dr. Cukala, stolni dekan predgali v stolnici pri toj priliki, z dühovščinov je pa Prezvišenoga pozdravo mil. g. stolni prošt, dr. Vraber. Slovo g. cankovskoga plebanoša od svojih farnikov. Dnes tjeden, aug. 2. so slüžili zadnjo sv. mešo za nas i nam glasili zadnje bože reči, kak naš plebanoš, g. Keresztury Vince. Poslovili so se od nas. 26 i pol leta so nam slüžili verno, iz cele svoje moči so se skrbeli za rešitev naših düš, zato so nam držali tüdi g. kaplana, da opravi mesto njih, ka njim starost ne dovolila, čeravno pri nas nega kaplanije. Razjokala se je cela fara pri lepih poslovilnih rečaj, z šterimi so nam v spomini obüdili, v kak lepoj složnosti i lübezni smo živeli i gda so nam želeli, naj dobimo za njimi dühovnoga pastira, ki bo po istoj poti lübezni i sloge nas vodo dale. Po božoj slüžbi sta se od gospoda plebanoša poslovila na farofi en dečkec i edna deklica v imeni obojega spola mladine. Cankovski farniki želemo našemi dobromi gospodi, naj v najbogšem zdravji i velikoj božoj milošči preživejo svoj zaslüženi pokoj do skrajni mej človečega živlenja, prosimo jih pa, naj molijo za nas, kak njim tüdi mi obečamo, da bomo molili za njih. Z Bogom, dober dühovni pastir. - Farniki. Popravlamo. V preminočoj številki se nam je vrinola nelüba pomota, ar se je zaročila z g. Rous Matjašom, akademikom gdč. Luthar Margareta iz Črensovec, ne pa kak smo mi pisali, Elizabeta. V velkom posli so se imena premenila. Zato prosimo odpüščenje. Nagla smrt. V nedelo zajtra je idoč vu Črensovsko cerkev naglo vmro v Črensovcih na poti Marič Štefan, jako dober mož iz Odranec. Zadela ga je srčna kap. Lübi Jezuš naj njemi bo smileni sodnik, domačim pa naše sožalje. Protituberkolozni dispanzer v Soboti od 13. augusta naprej je znova odpreti. Da se popravi. V „M. Krajini“ od 5. julija je bilo objavleno : „Od starešine čete Tešanovci so bili opozorjeni člani gasilci rk. vere izpovedi, da se naj udeleže sv. inaše v kapelici. Opozorilo je ostalo brez uspeha“. Te vrstice so žalive za nas katoličance. Naj nišče ne misli, da smo mi kat. gasilci brezverci, kak bi se z gornjih vrstic sklepale, ki nikaj ne damo na predpise kat. Cerkve. Mi odbijamo to trditev i povdarjamo, da ne smo bili opominani na sveto mešo, mi teh reči ne smo čüli. Tak je istina. — Prizadeti predsednik prost. gasilske čete. Čakovec. Nam dobro poznani gvardijan, g. Troha Mihael, ki so nam tak lepo predavanje držali pri 700 letnici sv. Antona v Črensovcih, so imenüvani za provincijala. Zdaj že tretjikrat nosijo to veliko, a jako odgovorno čast. Za gvardijana na njihovo mesto šo imenüvani P. Bazilij, Slovenec. Obema čestitamo i želemo pa prosimo Boga, da v dühi sv. Frančiška vodita svoje i po njih neštete ovce proti nebi. Kuzma. Naš vrli Širiteo, dober krščanski mož, Zrim Franc, so vmrli 19. julija. Dve leti so betegüvali i merno prenesli teško operacijo v Fürstenfeldi i celi beteg. Z radostjov so širili naše krščanske liste i vso veselje njim je bila njihova farna gračka cerkev. Julija 21. je sprevodilo pokojnoga vnožino naroda k počitki do sodnjega dneva. Žalüje za pokojnim sin Anton, žena i bratovje. Sladko Srce Jezušovo bodi smileno njegovoj düši. Molimo za pokojnoga. God Marije, Kralice angelov, je slovesno obhajala drüžina sv. Frančiška Asiškoga, 2. augusta. Naši lüdje so romali k Sv. Trojici, predvsem pa v Čakovec, da zadobijo telikokrat popolne odpüstke, kelikokrat po dobroj spovedi cerkev obiščejo i molijo šestkrat Očanaš, Zdravo Marijo i Dika bojdi v namen sv. Oče. V Čakovec je iz Slov. krajine teliko naroda priromalo, da je njih število prekosilo same Medjimurce. Na te lepi den je slüžo svojo prvo sv. mešo v Čakovci o. Klemen Krescencij. G. Bejek doma. Po dva tjedenskom pregledi naših delavcov v Bački i Baranji so g. Bejek z tistimi vtisi prišli domo, kakše smo mi vsikdar odkrivali kak cerkvenoj, tak civilnoj oblasti, najmre da trbe dati ednoga dühovnika, ki bo dühovno pastirstvo vodo med našimi sezonskimi delavci v državi. Smo prosili tüdi penezno pomoč za toga dühovnika i od banovine i od ministra za socialno politiko. Povdarjali smo neštetokrat socialne krivice i nevarnost za jakostno živlenje. Bog daj, da merodajne oblasti zdaj odprejo svoja srca, gda bodo dobili poročila g. Bejeka, i pomagajo našemi delavstvi. Glavno je, da dobijo pomoč v osebi gorečega i požrtvovalnoga dühovnika, ki ga bo zdržavala civilna oblast. Vtopila se je v Maribori Szilágyi Ana iz Sobote. Nameščena je bila v Ljudskoj tiskarni, kak vlagalka. V nedelo, 26. julija okoli poldneva so jo videli, da je hodila okoli Drave, ne misleči na njeno nespametno delo, da de njeno mlado telo, komaj okoli 22 let staro, postalo žrtev med valovami Drave.“ Ka jo je pognalo v to nesrečno smrt, se ešče ne ve. Njeno telo, gda te vrstice pišemo, ešče ne so najšli. Turnišče. Naš g. kaplan, Šoštarec Alojz, so se dnes tjeden, 2. aug. od nas poslovili, da prevzemejo mesto verovučitela na sobočkoj gimnaziji. Gda se g. kaplani iz srca zahvalimo, da so tak lepo vodili naše düše na poti zveličanja, prosimo dobroga Boga, naj jih blagoslovi v novom odgovornom mesti. Mi jih obdržimo v dobrom spomini, isto prosimo od njih. Spravišče g. poslanca dr. Klara je bilo pred preminočo nedelo v Beltincih i Turnišči. Navzoči so z najvekšim zadovolstvom sledili izvajanjam g. poslanca, ki njim je razložo politični položaj i vse tiste ugodnosti, štere je spravo za naš srez iz bednostnoga fonda. Gaberje. Pri nas se malogda kaj novoga godi. V toj vročini se je pa li nekaj takšega zgodilo, kak malogde. Šestnajsetletno deklico je štela mati oženiti z dečkom, šteroga je že dva meseca krmila pri hiši. A dekla je na farofi v Lendavi povedala javno, da ga ne vzeme, ne njega, ne nikoga, ar se nede ženila. Nato se pove materi, da najmenje edno leto hči ne sme priti k zapisavanji. A na najvekšo čüdo za par dni se ista deklica prijavi z istim dečkom k zapisavanji, za njima pa stoji mati, kak žandar, da ja ne bi razišla. Ka so s pisarne mogli z bistrimi petami oditi, se samo od sebe razmi. Mati se je pritožila na dekanijskom uradi, a isti odgovor je dobila, kak v Lendavi. Edno i to najvažnejšo tožbo ma ešče ta mati i to pred Bogom : zakaj sili na zakon i zakaj drži v svojoj hiši dečka? Strašen odgovor bo mogla davati. Na farofi so njej povedali, naj se sama ženi i naj si zbere, ali mladoga, ali staroga, kak njej je pač vola. Pravilen odgovor. Članom „Zavednosti“ I S. K. A. D. „Zavednost“ vabi vse člane, da se udeleže XII. rednega občnega zbora, ki se bo vršil v torek 11. VӀӀӀ. t. 1. ob 8 uri v Martinišču v Soboti s sledečim dnevnim redom : 1. Sv. maja za pokojne člane. 2. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Poročilo odbornikov. 4. Poročilo revizorjev. 5. Volitev novega odbora. 6. Predlogi in slučajnosti. Dolžnost vsakega člana je, da opozori svojega tovariša ! Z Bogom za narod ! Izjava. Izjavlam, da mi je Žao, da sem lansko leto volo Slavičeka na listi dr. Mačka. Zapelali so me lüdje, ki bi mi mladenci mogli pokazati pravo pot. Zdaj, ka sem čüo reči g. ministra dr. Kreka, so se mi odprle oči i sem odločen pristaš g. dr. Korošca i njegove Slovenske politike. — Ritlop Stefan, Renkovci Štev. 82. Naši rešavajo. Iz Buenos Airesa v Argentini se javla, kak je objavo tüdi Slovenec po izseljeniškom dühovniki, g. Hladeni, da so Slovenci meli tam zdaj prvo slovensko mešo, predgo i večernice. Zbirao je pa lüdi na cerkveno slovesnost naš rojak, g. Žlebič iz Markovec. Nabrao jih je 300, večinoma naše. Prečni Slovenci, posebno oni iz Italije, so puni komunizma i se norčarijo z dühovnika. Naš človek rešava vero tüdi v tüjini. Zato pa zaslüži, da se ga gleda s praznimi očmi vsikdar i povsod i se ne agitira proti njegovomi jeziki i tiski, nego da pravica, ar te tisk i materni jezik, šteroga pravice je brano te tisk, sta obdržala narod na pravoj poti kak najjakši pripomoček v dühovnom pastirstvi. Romarom na Sladko goro v dnevaj : 12. i 14. avgusta. Sladkogorska Mati Boža vas palik vabi i zove, da tüdi letos se popaščite k Njej, se njoj izročite i tak najbole oskrbite svojo jedino nemrtelno düšo. Ne moremo pozabiti Vaše vzgledne pobožnosti, Vaših detečih molitev ino genlivoga spevanja. Pridite, šteri količkaj morete, da se bomo šče od Vas včili prave pobožnosti do nebeske Matere ! Duga i težavna je pot za Vas, vnogo žrtve trbe, pa že zavolo dobroga zgleda, šteroga davate povsedi, kde hodite, Vam bo Vsemogočni bogato poplačao Vaše žrtve na prošnjo Marijino. Zagvüšno se bodete letos razveselili, kda zaglednete zvüna prenovleno svetišče Marijino. Spomnite se tüdi, da šče nemamo velikoga zvona, šteri bi romare slovesno pozdravlao i prosite pri tistih, ki so nekdaj radi šli na Sladko goro pa zdaj ne morejo z Vami, naj nekaj darüjejo za te zvon, da ga bo mogoče kemprle nabaviti. Pridite v velikom števili, Bog Vas sprevajaj na dugoj poti, da se veseli eti pozdravimo ! — Župnik sladkogorski: Stakne Andrej. Za kaplana v Turnišče je cerkvena oblast poslala novomešnika Holzedl Antona iz Fükšinec. Petanjci. Naš novomešnik, g. Gabor Alojz so poslani za kaplana k sv. Marjeti niže Ptuja. Lendava. Gospod poslanec dr. Klar so odišli na počitek v Rogaško Slatino. Po dvatjedenskom odmori se povrnejo nazaj na svoje delo. Želemo njim popolno okrepitev. Na šesttjedenski dopust so odišli g. Halas Daniel, lendavski kaplan, pomožni urednik Novin, da si slabo zdravje popravijo. Bog njim daj to dosečti. Bistrica. Naš novomešnik, g. Prša Silvester, so nas vodili k Sv. Trojici, da si v lepoj frančiškanskoj cerkvi spravimo popolne porciunkulske odpüstke. Veseli nas, da so tüdi dečki romali z nami. Sestanek Muzejskoga drüštva. Preminoči četrtek je obdržalo Muzejsko drüštvo sestanek v Črensovcih, na šterom se je določilo, da bo drüštvo melo predavanje v Turnišči pri cerkvi od törjanske cerkve 18. avgusta predpoldnevom, če bi pa te den bilo slabo vremen, potem pa 20. augusta. Z ednim se je sklenilo, da se bo kleti obhajala 200 letnica rojstva Küzmi- čovoga i 80 letnica rojstva dr. Ivanocijovoga, oba velikiva sina Slovenske krajine. Podrobnejši program se bo v Novinaj pravočasno razglaso. Beltinci. Lepe fotografije naše cerkvi dobite v trafiki gdč. V. Horvatove i na farofi. Cena 1 Din. Naše ceste. Prevnogi automobili i motorni bicikli zdigavlejo na naših cestaj velki prah. Posebna nevola pa je to za vesnice, skoz štere ide cesta, tak od Lendave skoz Črensovce i Beltince, gde je največ voženj. Prah, ki se tak napravi, je najvekši škodivec zdravja. Niti se nemrejo odpreti i prezračiti hiše kre ceste. Nekak, ki je prišeo z Gorenjskoga, gde je tüdi dosta autov, nam je povedao, da tam najmenje dvakrat na den (zajtra i podne) polevlejo ceste, vsaki pred svojov hišov. Tak bi naj tüdi pri nas Sresko načelstvo zapovedalo občinam isto. Delo je malo, hasek pa velki za vse, ki se jim kadi v hiže i ki hodijo po cesti v oblakaj prahü. Tüdi zdravstvena oblast naj misli na to. Malo dobre vole trbe i pomagano bo ! Polleta je minolo. Ka to pomeni ? Nišče ne sme biti dužen na naročnini. Prosimo jo, ar ovak ne moremo plačati tiskarne. Kalendar bi trbelo v tisk dati. Lani so sfalili. Prosimo poročilo od vseh far, keliko jih naj više pošlemo, kak je naročnikov. Ledava je ne Lendava ! V preminočoj številki Novin stoji zapisano v uradnom razglasi lendavskoga sreskoga načelstva: „ob potoku Lendavi“. To je napaka, ar se potok zove Ledava, mesto pa Lendava. Tüdi „Slovenec“ 15. julija t. l. je pisao „Lendava“ za potok. Negda so tüdi ništerni zemlevidi i knige mele to slabo obliko, zdaj pa že pišejo pravilno. Čuvajmo vsikdar pravilno obliko imen naših vesnic, potokov itd.! Ne dopüstimo, da bi što pravo „Murska“ mesto Sobota, Dokležovje mesto Dokléžovje itd. Vsakomi svoje ! Naše dijaštvo bi opravilo jako zahvalno delo, če bi zadnje tjedne počitnic zapisalo: 1) imena potokov, njiv, travnikov, logov v domačoj vési; 2) imena hiž (n. pr. „Balažovi, Cingolášovi itd. kak se pri hiži zovéjo“); 3) vraže (šatringe), pripovesti itd.; 4) imena rastlin (po mogočnosti knjižno ime poleg), sadovenoga drevja (grüške: števankrálovske, tépke itd., jaboka: mašánjska itd.), 5) ali je v vesnici gde narodna noša (pri kom), kakša starina (kniga, ročno delo, podoba, pohištvo), što zná največ pesmi, pripovesti itd. — Dobro bi bilo tüdi nabrati kem več toga blaga, posebno stare knige, prle kak vesnejo. Vse nabrano naj se pošle „Prekmurskomi muzejskomi drüštvi“ v Črensovce, Naš dom. Dijaki, razdelite si posamezne točke i delajte. Pokažimo, da poštüjemo svoje starine ! Na podporo Novin je poslao Kerec Mihal iz Francije 10 Din 75 p. N. Beltinci, 7 Din 50 p., Kanič Matjaš iz Francije 50 Din. Bog povrni ! Na ljubljanskom jesenskom velesejmi bo poleg industrijske i obrtne razstave tüdi tesna i cvetlična, to je lepe, raznovrstne rože, korine se razstavijo. Zvün toga se razstavijo še male stvari, mala obrt i živila. Utifü je nekak v Slovenci prestavo za „obcestno travo“. To je veliko neznanje i velika naopačnost. Utifü je „krepotec“, štero travo vsako naše dete pozna. Za veliko število šoloobvezne dece je dobo podporo na Sr. Bistrici Ütroša Jožef od kr. banske uprave. Njegov slučaj, ki ma šestero šoloobvezne dece i je siromaškoga stana, je omeno na zasedanji banskoga sveta banski svetnik, g. Klekl i na njegovo prošnjo je drüžina dobila za oblačilo dece 150 Din. podpore. Kr. banskoj upravi se toplo zahvali siromaška drüžina za poklonjeno podporo. post, ker ustreza razumu, naravno rodi veliko veselje v srcu, tako povzroča strast in greh naravno veliko žalost, ker tedaj se človek bori sam proti sebi in proti naravnemu prepričanju razuma, in takoj zbode v notranjosti črv vesti ter grize in razjeda notranjost duše. Ni je hujše kazni od slabe vesti. Čeprav drugi nevidijo tvojih pogreškov in ne vedo zanje, dovolj je, da veš zanje ti. V tebi samem je priča, ki te vedno toži in muči. Plutarh, pogan, primerja kazen in muko, ki jo povzroča slaba vest, vročini in mrzlini mrzlice. Pravi, da, kakor bolnike mnogo bolj muči mraz in vročina, ki ju povzroča bolezen, nego zdrave, kadar jim je že zaradi letnega časa mrzlo ali vroče, prav tako žalost in otožnost, izvirajoča iz naših lastnih grehov, zaradi katerih nas peče vest, povzroča mnogo hujše trpljenje in muko, kakor tista, ki nastane slučajno in po nesreči, brez naše krivde. Pa, potolaži se. Izvrstno sredstvo zoper žalost je, zateči se k molitvi, misliti na Boga in na upanje večnega življenja, ki nam je obljubljeno. S tem se razženejo in razpršijo vse megle, in duh žalosti zbeži, kakor je nekdaj zli duh zbežal od Savla in ga zapustil, ko je David brenkal na harfo in pel. NOVO BLAGO! NIZKE CENE! NOVA TRGOVINA! Naznanjam cenjenomi občinstvi, da sam odpro v Murskoj Soboti Aleksandrova c. št. 17. (poleg trg. Bafa) PODRUŽNICO že dugo let poznane KONFEKCIJE trgovine pod imenom WEIS ŽIGA v Dolnjoj Lendavi. Obisküjem tüdi senja. — Cenj. interesentom se priporoča WEIS ŽIGA, Dol. Lendava i M. Sobota. 4 NOVINE 9. augusta 1936. Gider Joško : Nedelski popolden. Igrica v 1 dejanji. — 3 prizori. OSEBE: Smrekar : Neznanec : neznani popotnik Tomaž: Izidor : kmečki dečko Andrej : Potočnik : Starec na krüšnom Ciril : Godi se v zdajšnjom časi. I. Dejanje. 1. prizor. (Andrej, Tomaž, Smrekar i Potočnik sedijo na klopici pred hišov, Izidor čte „Novine“ i se pogovarjajo.) Smrekar: (Se zgledne okoli) Gnes mamo lepo vreme, že štirinajset dni smo meli slabo vreme, sploj dežč za dežčom, komaj gnes se je malo spucalo gori, zdaj mo lekar meli fajn. Andrej : Naj li bode, ka mo lejko sišili seno, ovači nam tak zagnili ! Smrekar : Njajmo vse na Božo volo, kak Bog šče tak bode, vej se Bog z nas nespozabi tak itro, kak mi ž njega ? Andrej : Gospod plivanoš so nam gnes oznanili z predgance, ka lejko gnes sišimo. Smrekar: (ga grdo pogledne) Mi katoličanci mo gnes na Telovo sišili, vej smo pa nej pogange, nika se ne bojmo, vej de že palik vreme ! Tomaž : Ešče mo prosili Boga, naj nam palik pošle dešč, pa nej ka bi gnes delali. Potočnik: (kašla) Tak... je... tak. Smrekar : (pogledne lzidora.) No, ka pa tij nam nikaj ne poveš, ka nam palik gospod Klekln pišejo. Tomaž: Povej nam, či palik kaj od Budina pišejo. Izidor : Palik pišejo nikaj malo od Budina i g. poslanca Benka, ka vam preštem či želete, (pogledne na cesto) glejte nikši gospod idejo k nam, zdaj tiho vsi ! (Novine položi polek sebe doj.) 2. prizor. Neznanec: (pristopi in pozdravi) Hvalen bojdi Jezuš Kristuš, si kaj pogovarjate možaki, samo kaj dobroga ! ? (se zasmeje pa poda vsakomi roko). Smrekar : Znajo gospod, pogovarjamo se od vremena i . . . Izidor: (ga pogledne grdo) I od razni kmečki stvarij : Smrekar: . . . i od politike, znajo gospod, „Novine“ i „M. Krajina“ se že par tednov vsikdar nikaj napadata med sebov. Nevejmo gde je vzrok, mislimo da majo „Novine“ i g. Klekln prav, ali nej gospod? Neznanec : Če želete, vam povem vse, keliko znam od g. Budina i zavolo napadov. Tomaž : Li nam povejte, ka mo znali, ka je za vzroka : Andrej : Tüdi ges bi rad znao, što je te Budin. Potočnik : Povejte — povej-te — tü—di —ges — rad — po —slü—šam. Neznanec : Taki vam povem, vse ka znam. Izidor : (zasmehlivo) ka pa volitev še nede, vej; sploj gučijo, ka do volitve, kda pa bodo, se razmi občinske! Neznanec : Tüdi bodejo volitve šče letos v jesen (se vsede na klopico med Smrekara i Tomaža), či želete poslüšati, te vam povem. Zvün lzidora vsi : Želemo, povejte. Neznanec : g. Budin je rojeni na Primorskem nekde, v šterom kraji, ne vem, njegova domovina je na Primorskom v Italiji na žalost zasužnjena. Bio je tüdi po vojski v slüžbi pri sreskom načelstvi v Soboti, to je na okrajnom glavarstvi, na to je bil premeščeni v ..........se nespominjam pravzaprav kam ? Bio je tüdi zastopnik „Slovenca“ v Ptuji, šteo je biti tüdi zastopnik Vzajemne zavarovalnice. Lansko leto ga je g. Benko z svojim avtomobilom pripelao iz Maribora v našo krajino ; kda je prišao k nam, je začeo širiti vesti, da je poročevalce „Slovenca“. Znani mi je primer, da je lansko leto meseca septembra izjavo nekšemi g. župniki i g. nadvučiteli-organisti, da je zastopnik „Slovenca“, zdaj je postao poročevalec lista „Obzor“, glasilo sküpine Dr. Mačka pa zastopnik zavarovalnice „Croatia“. Mogoče vam je znano, da začne širiti organizacijo „Gospodarsko slogo“. Drügo, na žalost ne vem od Budina. Laži ne bi rad gučao, ar kak pravijo, laž ma kratke noge zato i je laž greh. Tak se guči, da bi mesto g. Kleklna drügi radi postanoli voditelje naroda. Zato je vsa ta borba. Smrekar : Sami norci. Tomaž: Vej pa mamo mij našega staroga, na. žalost še seroga voditela g. Kleklna. Potočnik : Ja ja, gos-po-da Klekl-na ! Neznanec : Či bi bi bili vsi takši misli, kak ste vij dragi možaki, tebi tak bilo vse dobro, ali na žalost znajdejo se tüdi takši, ka neščejo poslüšati tiste može, šteri njim želejo dobro, raj, poslüšajo takše, šteri je vodijo za nos. Smrekar : Tisto pa so cuzeki. Andrej : Ka pa kaj dobro ide z „Kmečkov zvezov“ ? Neznanec : „Kmečka zveza“ jako dobro napredüje, vsaki kmet bi mogo. biti član te naše zveze, ali ništerni jo gledajo postrani i pravijo, »ka mo vstopao v drüštvo, vej nemam nikšega haska od toga“. Ges pa pravim, ne je tak, i teh guč je to laž. Gde pa eden človik telko lejko napravi, kak več lüdi, jeli je pa je te to samo takši prazen guč ? Smrekar : Prav mate, tak je prav. Neznanec : Zato vam pravim dobro, vsaki kmet naj pristopi kak član k „Kmetskoj zvezi“, tam je naša rešitev gledoč našij kmečkij pridelkov, ar tem mo ležej odavali bike i razne pridelke, či mo meli več članstva, ar te je vekša moč, za, to še enkrat v „Kmetsko zvezo“, nej pa v „Gospodarsko slogo“. Izidor : Kapa z volitvami nede nikaj ? Neznanec : Naš voditeo Dr. Korošec, zdajšnji notrašnji minister je izjavo, da se bodo volitve občinske vršili še to jesen. Smrekar : Gospod, te mo si, ali nej, izvolili dobre župane? Andrej : Vej se zdaj tüdi znajdejo dobri župani, ali, žali Bog ji je malo ! Neznanec : Te te meli priliko, da si izvolite dobre može za župane, te morate poslüšati Dr. Korošca, pa g. Kleklna i naše drage „Novine“, oni vam bodo svetovali, šteroga te volili. Potočnik: Ja-ja. Drrr. Kor-ro-šč-a in — Kl e-kl-na — mo-re-mo — poslüša-tti. (zakašla) Smrekar : Povejte nam, gospod, ali bomo volili JRZ ali štero drügo stranko ? Neznanec : Naj vam povem še to : 1) Morete voliti vsi JRZ. 2.) Dobre može. nej tak, ka bi šteri pravo, to je vseedno, stranka je stranka, ges mo volo toga, či glij bo kandiderao na drügoj stranki proti katoličanskoj. Ali dragi možakarje, nej je tak, vij morete voliti vsi, kak en mož, Jugoslovansko Radikalno Zajednico. Či bomo volili to stranko, se bodemo s tem obdužili gospodi Dr. Korošci, ar je on dosta pretrpeo za nas te, kda je bio konfiniran v Vrnjačkoj Banji i na otoki Hvari. Še enkrat vam pravim, ob priliki volitev, volite vsi JRZ. Smrekar : Ste čüli, tovarišje, ka bomo volili i koga bomo volili za župana ? Tomaž, Andrej, Potočnik: Smo čüli i bomo vsi volili JRZ. Izidor : Stranka je stranka, to ges ne vörjem nikaj, gučte kak ščete, ges znam, koga bomo volo, staroga župana, pa nej drügoga (vzeme „Novine“ i odide.) Srečno ali pa si dobro kaj pogučte (ide). Smrekar : Izidor se mi vidi nikši sumlivi, on je pristaš drüge stranke, kak mi, ne zaman, ka je ešče mladi. Andrej : Njaj mo ga, vej že pride k pameti. Tomaž : To je prav, Andrej, mi stari moremo tem mladim pokazati i povedati, ka je dobro, pa ka nej. Gelte oča, ka je tak (pravi Potočniki) ? Potočnik: (slabo) T-ej — ml-adi — ne ve-jo — eš-če — kaj — je do-bro ! Andrej : Ešče nevejo, z šterimi zobami krüj gejo. Tomaž : Tak, tak, moj je tüdi takši, ali odsegamao de nači mogo delati, po mojem, pa nej več po svojem. Smrekar: Povejte nam, gospod, ali bomo tüdi volili evangeličanske kandidate ? Neznanec : Se zna, tüdi mi katoličanci lejko volimo evangeličance, tak f ravno lejko volijo oni nas. Glavno je to, či je izvoljeni sposoben voditi občino. Andrej : Ka pa stare župane tüdi lejko volimo ? Neznanec : Se razmi, stare župane tüdi lejko volimo, šteri dobro vodijo zdaj občine, naj je evangeličanec ali katoličanec, to je vse eno, glavno je to, či ma v redi občino. Andrej : Znajo gospod, jas poznam takšega župana, šteri vodi izvrstno vse občinske posle. Neznanec : Dobro je, te ga izvolite dale, ob kelki pa je že vöra? (pogledne vöro) Ob pol 4 je že, dugo sam se zamüdo pri vas, zdaj morem iti, že me čakajo v drügoj občini možaki, kde njim moram predavati nekše stvari. Smrekar : V imeni vseh nas tü zbranih, se vam najiskrenej zahvalim za dobre tanače i navuke, štere ste nam povedali. Prosim vas, da nas palik obiščete drügič, i nam povete kaj novoga. Hvala vam. Andrej-Tomaž : Tüdi midva se zahvaliva. Bog plati za tanače. Potočnik: Bo-g — pl-a-t-i ! Neznanec : Jako me je razveselilo, da ste me tak lipo poslüšali, či ščete, vas palik pridem obiskat. Zdaj pa moram iti (poda vsakomi roko). Zbogom dragi možaki. Vsi: Zbogom, zbogom, palik drügoč. Neznanec : (Med potjov, kda ide) Dobre, poštene i razumne kmete i delavce rad iz srca obiščem. Za drügič vam pošlem glas, gda pridem. Smrekar : Dobro, gospod, dobro, ne pozabite na nas ! Andrej : Ali što je koli te gospod, ka so nam tak dobre tanače dali? Nikši vučeni se mi vidijo, ali nej Tomaž? Tomaž : Ja, ja, vučeni so, pač to se vidi že takšemi na jeziki. Smrekar : Meni se poznajo nikši poznani, ali vseeno nevem što so. Andrej: Eno se pa Prihaja Ciril, ali zdaj je pač zamüdo dober navuk. Smrekar : On tüdi rad poslüša, ti Tomaž njemi razložiš na kraci vse, ka so nam gospod povedali. Tomaž : Dobro, vej njemi te že povem. III. prizor. Ciril: (pride Počasi) Hvalen bodi Jezuš Kristuš ! Ka si pa kaj pogovarjate ? Kaj dobroga? Smrekar : Na veke Amen. Zdaj si že zamüdo dobre tanače, znaš, eden gospod so nam dosta dobroga povedali, nej ti Tomaž. Razloži či ščeš ? Ciril : Či je kaj dobroga, cilo od politike, to pa pač rad poslüšam. Smrekar : Od politike je vse, povej Tomaž, ges moram iti polagat kunjam. Tomaž: Vej ges tüdi moram iti, vej njemi povem ges večer. Ciril : Nikaj dobroga bi vam rad povedo, či ščete me poslüšati. Smrekar : Zdaj je že kesno, vej na večar pridemo pali vküper, pa mo si te gučali palik kaj dobroga. Vej nas znamkar ne splodiš z dvorišča, Andrej ? Andrej : Li pridite vsi vküper, ešče drüge priženite, ka si že zdaj pogučimo od kandidata za županski stolček. Ciril : Ha, ha, — lejko bi tij rad bio župan ? Andrej: Ges. župan, kaj takšega si pač neščem misliti, vej mamo dobroga župana. Njega bomo volili, pa nej drügoga. Ciril : Prav maš, Andrej, vsi volimo stare župane ! Tü pripomnim, či so dobri, kak je naš dober. Naj ni eden ne voli drügoga kandidata, šteri se nam bode ponüjao ! Andrej : Voliti moremo vsi, kak eden mož našega staroga župana, jeli Smrekar ? Smrekar : Tak je prav, zdaj pač morem iti. Tomaž: Ges tüdi idem, te pa Zbogom do večara (odideta). Andrej: Večer mo si palik gučali od poslancov malo, ali nej Ciril ? Ciril : Tisto pa tisto, takše nam trbej v vsoj banovini, kak je Dr. Klar. Potočnik: Ja-ja — Drrr. K-laar (odide s palicov). Andrej : Ostala sva sama, te pa tak povejva : Bog živi Dr. Korošca — Kleklna, Dr. Klara — i „Novine". Ciril: Vse vküp Bog živi na vnoga leta ! (Konec.) Zapisnik rednega plenarnega zasedanja sreskega kmetijskega odbora 15. 4. 1936. III. Ad 4.) Med predlogi se je sklenilo naprositi kralj. bansko upravo, da čim bolj pospeši ustanovitev in organizacijo kmetijske zbornice, da bi imelo naše kmetijstvo čimprej potrebno zastopstvo pri urejevanju trgovskih pogodb, kmetijskih zakonov itd. Sklenilo se je tudi zaprositi kralj. bansko upravo, da bi tukajšnji srez dobil posebno garnituro gospodinjsko-potovalnega tečaja, ker je potreba po gospodinjski izobrazbi tako velika. Dalje se je sklenilo predlagati kralj. banski upravi, da bi dodelila do vrnitve sreskega kmet. referenta, ki je pri vojakih, drugega namestnika, ker je sedanji dovolj zaposlen v soboškem srezu. Želeti bi pa bilo, da bi bila tudi pozneje v srezu, kjer je zlasti društveno in zadružno življenje šele v povojih, in je vse delo zavisno od dela sreskega kmetijskega odbora, nastavljena stalno dva strokovnjaka. Pri slučajnostih se je razpravljalo v zadevi posestva sres. kmet. odbora v Žitkovcih. Sklenilo se je, da se bo v tem letu še obdelovalo zemljišče v lastni režiji, jeseni se pa odda v celoti najprimernejšemu ponudnik u v najem. Zato se za enkrat, posebno ker ni denarnih sredstev, ne bo zidala stanovanjska hiša, ter se ne bo dokupilo potrebno živino in orodja. Pri sklepanju pogodbe bo pa treba paziti, da bo to Sresko posestvo tudi nadalje vzorno obdelano in da bo služilo vsaj v najpotrebnejšem obsegu tudi v razne poskusne svrhe. Od strani odbornikov se je izrazila tudi želja, da bi se vršilo po posameznih krajih več travniških tečajev sedaj na spomlad, ker bi bilo to v sedanjem stanju travnikov tako potrebno. Tajnik pa je izjavil, da bo pri svojih obhodih v srezu skušal dati čimveč tozadevnih nasvetov, posebnih tečajev pa zaradi zaposlenosti v domačem sobočkem srezu ne more držati. Ker se ni nihče več priglasil k besedi, je predsednik ob pol 12 uri zaključil plenarno zasedanje sreskega kmetijskega odbora. (Konec.) Pošta. Vinčec Jožef. Simcoe 188, Hamilton. Poslano dobili i po nameni razdelili. Po 25 Din. so nam sledeči dužni za letos z Canade : Tivadar Štefan, Vuk Štefan, Tratnjek Alojz, Mlinarič Karol, Hanc Martin, Donko Bara, Tonaj Jožef, Kelenc Števan, Forjan Števan. Pri Nedelki je račun za tri pitane Din. 48 ino 50 par za vsakoga. Nedelko, na celo leto 100 Din, Horvat Ignac doplača 51 Din. 50 par, ka tak pride 100 Din. na celo leto. Vidva v Cochom pa plačata vsaki 76 Din. do novoga leta. To je za prošeni račun. Vsi pozdravleni i blagoslovleni. Za tistoga nesrečnoga pa molite. — GL Š. Gančani. Pridi malo na uredništvo pri priliki. — Casar Josip. Sobota. Novine št. 80. na naslov Puhan Janoš, Francija so prišle nazaj, prosimo za njegov novi naslov. Banque S. Baruch et Cie, 11. Rue Auber 11. Paris - 9 e. odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkolantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgi sprejemajo plačila na naše čekovneračune Belgija : št. 3064-64, Bruxelles ; Francija : št. 117-94, Paris; Holandija : št. 1458-66, Ned. Dienst; Luxembourg: št. 5967, Luxembourg. Na zahtevo pošljemo brezplačne naše čekovne nakaznice. 24-16 MLINAR! MLINARSKE KAMLE MLINSKA SITA svilena i vunena POGONSKO REMENJE GURTE, P E H A R I i vse ostale mlinske potrebščine nudi najceneje BRCAR & COMP. LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 35 Novice izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. — Za tiskarno Balkánji Ernest. Dolnja Lendava — Izdajatelj in urednik, Klekl Jožef, župnik v pok.