„ Primorec “ izhaja vsakih štirinajst dnij kot priloga „Soči“ brezplačno; drugače stane po pošti ali na dom pošiljan za celo j leto 80 kr.; za tuje države več poštni stroški. „Soča“ z „Gosp. Listom" in „Primorcem" stane j na leto 4 gld. 40 kr. — Uredništvo I in upravništvo je v Gosposki \ ulici št. 9 Domači oglasi sprejemajo j se le iz narodnih krogov. Plačujejo se: za šesterostopno petit-' vrsto enkrat o kr., dvakrat 9 kr., trikrat 12 kr., večkrat po po- j godbi. Vsa plačila vrše se naprej. — Posamične številke se proda-jajo po 2 kr. — Rokopisi se ne vračajo. Goriške novice. „Prlmoree“ ho po novem letu izhajal v povečani obliki, kakor smo že omenili. (Tudi „S o č a“ ho večja.) Izhajal ho na 8 takih straneh in veljal le 80 kr., kakor doslej, dasi izideta dve številki več nego navadni polu-mesečniki, to je L>G štev. mesto 24. — Priporočamo tedaj svojim naročnikom in somišljenikom, da začno še pridneje širiti naš list v najširše narodove vrste, kajti 80 kr. pač premore vsaka slovenska hiša. — Opozarjamo svojč somišljenike na okolnost, da od nasprotne strani se uprav usiljujejo med narod listi, ki imajo pred očmi strankarske, narodu pogubne nakane, katere pa previdno prikrivajo in podajajo v ovčji obleki. Pozor ! Avdljenca. — Učeraj teden sta bila pri presv. cesarja v avdijenci namestniški svčtnik vitez B o s i z i o, ki je zahvalil Njegovo Veličanstvo za podeljeno odlikovanje, in župan dr. Ven n t i. ki je prosil pomoči za parni tramvaj po Furlaniji. Tudi v zadevi slovenskih šol v Gorici je skušal ziniti kako modro besedo, a mož pri tem poslu ni imel sreče. -i ^S.e*,n< ves^- — Učeraj teden je umr v .1. letu starosti grofinja Antonija Stra: sold o, mati Strassolda v Renčah. Dne 26. nov. je umrla v Carigrad soproga avstrijskega glavnega konzula prvej. reda dvornega svetnika P r i n z i g-a, rodoi Goričana, po krvi Slovenca. Danes teden je poselil Gorico princ Emanuel V o g o r i d e s s soprogo, bivši kandidat za bolgarski prestol; popoldne si je ogledal grobnico zadnjih Bourboncov na Kostanjevici. Poslanca Alt red (1 o i* o n i n i in dr. G r e g o r č i č sla se vrnila že sinoči teden iz Ljubljane zopet na Dunaj. Duhovske vesti. — Č. g. Anton Palio r je že prišel iz Dolenjegapolja v Kronberg: Kromberžani so z veseljem pozdravili svojega novega dušnega pastirja. — Zbolela sta veleč, mons. Mercina v Goric; in preč. g. Filip Kramar v Dornbergu. — Posvečen v mašniku je bil 30. nov. Goričan Klement. G o r s i g. Novo mašo bo imel jutri v Uršulinski cerkvi. — Za slovensko Alojzijevišče je došlo zopet večje število darov v denarju in blagu. Požrtvovalnost goriških Slovencev je res velika! Slikar Gosar v Gorici je oskrbel lesorez Pokojnega preč. g. Adolfa H ar m e la. Slika 0 stala 30 kr. škof •*>ar' — Prevzvišeni gospod knezonad-liki ■ i ' P°^ar|l cecilijanskemu društvu o pri-nam^0rovania uov. 50. gld. za društvene čel v It m SV- -A'ull'cjii v Gorici, ki je slab vP°ne^e'iek- i0 k‘l že prvi dan naslednic Naravno, da l)oMnl*l,l.re„risti|,oinic| eil)i prazniki ba)e eno samo sejo. Radovedni s ali bodo vsi slovenski poslanci znali um svoje postopanje proti deželnemu giav tako. kakor edino zahteva naša narodna nasproti možu. ki je porabil ves svoj upli škodo in ponižanje slovenskega naroda. Pred kasacijsklin sodiščem na naju se je vršila danes teden obravnav pritožbi ničnosti urednikov „S o č e“ in „R 1 n o v a m e n t a“ proti znani obsodbi pred ; laškimi porotniki. To sodišče je sestavljeno iz predsednika in šestih dvornih svetnikov (med njimi tudi g. Budan). — Urednika je zastopal dr. Jos. L e n o c h, znani odvetnik dunajski, rodom in duhom Ceh. Nasprotnika je zastopal dr. Jos. Kop p. Ker je dr. L e-n o c h zastopal celjske Slovence v neki pravdi pri upravnem sodišču, je začela obravnava še le ob liU/s popoldne. Med tem se je zbralo v dvorani več časnikarjev, ki so popraševali dr. Koppa o naši obravnavi. Dr. K. je jednemu časnikarju pripovedoval glavne poteze in potem dostavil (da je naš urednik poleg, tega ni slutil): No, na celi reči nič ni ! Pri nas ne pade nikomur na um, da bi tožil za kaj takega. Ali tam doli na jugu imajo prav posebne odnošaje, kjer se lasajo Italijani in Hrvatje'(!). Jaz bi zastopstva niti ne bil sprejel, da nisem bil naprošen od strani svojih tovarišev v Gorici, ki so proti meni jako ljubeznivi in mi dajejo veliko zaslužka. — To je smisel besed dr. K. Ne vemo, ali mu bo ljubo, da pridejo v javnost, nakar ni mislil. Ali tem besedam pripisujemo veliko važnosti, ker so gotovo najboljša obsodba Travanove tožbe, ki je računal edino le na — prav posebne razmere pri goriški poroti. Ako bi ..Soča“ izhajala v Ljubljani, ali ako bi bil urednik postavljen le pred slovenske porotnike, bi se gotovo ne upa! priti na dan s takimi tožbami. Dr. Leno c h je izvrstno zagovarjal pritožbo ničnosti. Ali kaj pomagajo najboljši razlogi, ko ima kasacijsko sodišče roke zvezane, da si ne more spuščati v stvarno preso jeva n je. — Obravnava je trajala skoro tri ure. Sodišče je odklonilo pritožbo in priznalo nasprotniku 80 gld. za stroške. Tako je končala v zadnji instanci ta pravda. S to pravdo je bila v zvezi neka preiskava proti Travami, ker je ta kot priča pri obravnavi prišel v očividno nasprotje z drugimi pričami. Kako je končala ta preiskava, ne vemo, dasi bi nam moralo biti naznanjeno. Travanovi prijatelji so pripovedovali, da je vsa ta reč vržena pod klop. Chi vivra, vedra! „Slovanska knjižnicaIzšel je 31. snopič, ki prinaša pričetek večjega dela „Slike iz Prage“ iz peresa slovečega češkega pisatelja Edvarda Herolda, poslovenil Josip Faganel j. „Kažipot". — Slavna županstva, ki niso še tega storila, naj blagovole v najkrajšem času podati svoje podatke, kakor smo prosili v posebnem pismu. Prosimo pa, da se na pisma prilepijo znamke za 5 kr., ker grugače moramo plačevati kazni. — Tudi narodna društva prosimo, da nam pošljejo svoje podatke, kakor lani. Ga s beži! Goriška pošta. — Pritožbe postajajo Čedalje gostejše! Največ posla ima ta poštni urad s Slovenci, a uradniki niso sposobni za to službo! Posebno pri odpravništvu gre vse narobe! Naši listi imajo hude dni. Mesto v Zagreb gredo na Žago; mesto v Gradež gredo v Gradec itd.! —, Da, niti čitati ne znajo več tamkaj! Gabršček. Goljevšček. Gabrijelčič — to so imena, katerih ne znajo razločevati! Tudi ne vedo, kaj tiče d r u š t v u „Sloga* in kaj časopisu enakega imena. Večna konfuzija ! In vse to moramo plačevati s svojimi novci! Poštno ravnateljstvo se čisto nič ne brgra za vse naše pritožbe! Naši poslanci bodo morali povedati tej gospodi, kar ji tiče ! Takć ne more iti dalje ! Drsališče v Rožni dolini prične takoj, ko pritisne mraz. Zadnja leta je bila na drsališču vselej prav živahna zabava za drsalce in gledalce. Gene in druge podrobnosti naznanijo posebni lepaki. Lov na slovenske otroke začeli so na silovite načine nekateri ljudje, ki bi po svoji službi nikakor ne smeli mešati se v take reči. Lazijo od hiše do hiše k slovenskim starišem, katerim obljubujejo «hribce In dolince«, ako pošljejo otroke v laške šole. Le redko kdo jim gre na limanice. Rojaki, pazite na svoje znance, da se nikdo ne bo dal pregovoriti ali ustrahovati. Neki «capocon-trada« je baje grozil ljudem celo s tem, da jih poženo iz Gorice, ako ne pošljejo otrok v laške šole. — Pozor torej! Danes so prišli naznanit nam nov nad vse meje drzen slučaj. Mestni stražnik M. je prišel učeraj v tovarno mila, kjer dela več Slovencev, katere je zapisoval in prigovarjal jim z lepo in z grdo, da morajo poslati otroke v laške šole. Uprašamo: Ali ie to naloga mestnih stražnikov ? Sicer bo o tem govora še na merodajnem mestu. Slovenci in porote. — Povodom letošnjega zasedanja porotnega sodišča smo dobili goriški Slovenci nov dokaz, kak6 prezirani smo v domači hiši. Čitateljem našim je znano, da so bile pripravljene nekatere tiskovne pravde, v katerih so bili vsi spisi od prve do zadnje pike v slovenskem jeziku. Ali sodišče je dalo vse te kupe spisov prevesti na italijanski jezik; to delo je izvršil zapriseženi tolmač dr. N. T o n k 1 i, ki dobi za svoje dejo blizu 250 gld. Kdo plača to svoto ? Pri sodišču pravijo, da boste morale plačati stranki! Slovenci se torej niti pravdati ne bomo mogli v svojem jeziku. Slovenske uloge še milostno sprejmejo, ali dajo jih prevesti na laški jezik in za drag denar na — naše stroške'! Kdor se bo hotel izogniti takim ogromnim stroškom, bo moral izdati svoj jezik in tožili se v tujem, laškem jeziku! — Plačilni nalog še ni prišel ; ali ko pride, bomo skušali papeti vse moči, da si zagotovimo vsaj toliko pravice, da se bomo smeli vsaj tožiti v slovenskem jeziku ! Za „božičnice* v Gorici, Pevmi in Podgori so darovali usnja in podplatov gg. Hausner in Lokar v Gorici, Kristina Lokar v Mirnu, Jakil Franc v Rupi, Gulot Alojzij v Robatišču, Gasagrande Karol v Gosposki ulici, Lukežič Andrej iz Savodenj, Drufovka Ivan v Gorici. Letos bodo zopet ogromni stroški z božičnicami. Kdor kaj more, naj priskoči na pomoč z denarjem ali z blagom; vse se hvaležno sprejme. Za telovadno opravo so dalje darovali „Goriškemu Sokolu* gospodje: Anton Klančič f Pogori 50 kr., Anton Jerkič v Gorici 90 kr., c. kr. notar Josip Kavčič v G. 80 kr., Ivan Mercina v G. 50 kr., Šenk 20 kr., M. Fabijan 40 kr., Jak. Jeras 20 kr., krčmar Peter Birsa 2 gld. v G., krčmar J. Gej v G. 2 gld. Zadnje dni je izdal „Sokol* lepo svoto denarja za telovadno orodje — a vse to je šele začetek. Zato naj podpira kdor more. — Še nekaj ! Splošno se priznava velika važnost tega društva za Slovence v Gorici. Prav! A koliko udov ima v boljših krogih slovenskih? Malo! Vsak zaveden Slovenec v Gorici bi moral biti član tega društva! Irredentovsko roganje. — Vsa irre-denta je po koncu ! Vriska in pleše v omotičnem veselju, ker je zmagala c. kr. avstrijsko vlado. — Jeden glavnih irredentovskih listov je celo dejal: „In potem govore, da kričanje nič ne pomaga!" Prav zanimivo ! — Nam Slovencem pa je zakuril še posebe: Saj Slovenci molče, oni so torej zadovoljni z laškimi napisi! Zgago dela le par srboritežev na Dunaju ! — Vidite, dragi rojaki, takć tolmačijo vaše molčanje in potrpljenje ! Odgovor „Corrlcru". — Naši čitatelji vedo, kaj smo rekli goriškemu tiskarskemu društvu zaradi neumestnega govora predsednika proti enemu poslovodju naše tiskarne, ki je baje zaklical v seji mestnega starašin-stva „živio". Vsi udje istega društva, ki so v službi v naši tiskarni, so vsled tega izstopili. Učerajšnji „Corriere" je jako v skrbeh za društvo, ki je zgubilo precej članov, in pravi, da ta izgled bi morali posnemati vsi tisti Italijani, ki imajo v službi Slovence, da ti ne smejo biti člani nobenega takega društva, ki ni v soglasju z italijansko narodnostjo. — Na to odgovarjamo: 1. Slovenska društva hočejo ostati v miru in popolnem sporazumljenju z ital. narodnostjo, le z židovskimi in irredentovski-mi hujskači ne marajo nikake zveze. 2. Ako imajo premnogi Italijani slovenske služabnike, je to le njim v korist, ker ž njih pomočjo love slovenske groše. Naj le odslovejo slov. služabnike, saj potem bodo vsi Slovenci rekli: kam ne smejo iti. Za iste služabnike se že kmalu dobe slovenski gospodarji, ki bodo mogli vzdrževati sebe in služabnike z zaslužkom iz slovenskih rok. d. V naši tiskarni služi že zdaj 14 oseb; upamo, da jih bo v kratkem več — v laških tiskarnah pa manj: Ker je pa laško tiskarsko društvo zatrobilo v protislovenski rog, nastala je živa potreba, da se osnuje slovensko podobno društvo. To je naš odgovor! Ako bo kdo go-riških Lahov poslušal „Corrierove" ekstravagance, dobi primeren odgovor od svojih slovenskih kruhodarcev. Punctum! Porotno sodišče. — Učeraj teden se je vršila obravnava proti 26-letnemu Francu Marušiču iz Opatjegasela, ker je v noči 30. sept. spremljal od plesa domov Antonijo B o n e t a in skušal uzročiti na nji zločin posilstva, kar se mu pa ni posrečilo, ker je na njeno upitje prihitel njen brat in še nekdo drugi, da je Marušič pobegnil. Dobil je 18 mesecev trde ječe. V petek je sedel na zatoženi klopi 19-lelni Josip Terpin iz Št. Ferjana, ker je 10. aprila, ko sta se pretepala njegov oče in neki Anton Maligoj, vrgel je v Maligoja kamen in zadel ga v glavo, daje vsled te rane umrl 21. julija. Dobil je 5 mesecev trde ječe z enim postom vsak mesec. V soboto je stal pred porotniki 17-letni godec Franc Ferman zaradi tepežke. Dobil je tri tedne zapora, ker so porotniki potrdili prestopek v zmislu g. 335 k. z. V torek je pa sedel na zatožni klopi 27-letni Peter čufer Ivanov z Oblok pri Grahovem ; obdolžen je bil zločina uboja. Predsedoval je svetnik Goriup; drž. pravd, je zastopal nam. Sanzin ; zagovarjal ga je dr. Graz'a 1 o Luzzalto. Porotniki so potrdili zločin in sodišče ga je obsodilo na 3 leta trde in poostrene ječe. S tem je bilo končano letošnje porotno zasedanje. V vsem skupaj so bile le štiri obravnave, katerih nobena ni trpela nad en dan. Dober vzgled nam dajejo Italijani v borbi proti slovenskim napisom. Celo v takih okrajih, kjer so v manjšini, a so sodišča slučajno v italijanskem mestu, zahtevajo i z-ključno laške napise. — Kako vse drugače je pri nas Slovencih. Mi smo pa zadovoljni z n e m š k o-s 1 o v e n s k i m i napisi tudi v čisto slovenskih okrajih ! A kaj to : celo nemško-laške napise mirno gledamo ! Na sežanski postaji so napisi c. kr. pošte le nemško-laški! Neverjetno, a resnično ! In Sežanci trpe tako poniževanje svo- jega jezika ! Južna železnica ima le nemško-laške napise na slovenski zemlji. Da. v Rubijah je napravila celo samo laške napise pri straniščih. Finančne postaje imajo večinoma le nemško-laške napise! In mi Slovenci krotko molčimo ! Prav imajo irredentovski listi, da se nam rogajo ! Zaslužimo to v polni meri! Vsak narod doživi tako prihodnost, kakoršne je vreden! Mi Slovenci smo vredni palice v svoji zaspanosti in narodni mlačnosti, in s palico nas tudi tepejo. Da bi nas vsaj to spametilo ! Cvetje po zimi. — Celo razni dunajski listi pišejo o raznem cvetju v goriški okolici. Neki Podgorec je prinesel v sredo v naše uredništvo cvetje plemenitih jagod in jedno popolnoma zrelo jadogo, ki je debelo kakor droben oreh; zraven je še več nezrelih jagod. — In to o sv. Miklavžu ! „Agro Manfaleoiieso". — Konsorcij za namakanje tržiške ra vani je imel 1. t. m. prav viharen občni zbor v Ronkak, ker je veliko Furlanov, ki ne marajo za namere tega konsorcija. Pri tem zborovanju jih je zastopal tržaški odvetnik dr. D o m p i e r i — Predsedoval je vitez Dottori, ki se je prizadeval na vso moč, da bi mašil usta Dompieriju. Ali ta se ni dal kar toko lahko ugnati v kozji rog in je odločno nastopil proti predsedniku in večini. Govoril je prepričevalno in dokazoval, da ogromna svota denarja 1,800.000 gld. bi bila vržena v vodo skoro brez koristi. Zato predlaga v imenu opozicije, ki ima nad četrtino vse zemlje, naj s,e konsorcij razpusti. — Ta predlog je večino kar presvetih Prvi je govoril proti Dompierju dr. Pajer. Hvalisal je vlado, ki gotovo ne dovoli, da se konsorcij razpusti. Furlanom pa ni treba biti v skrbeh, saj 40% da država, 40n0 da dežela in le 20 % dajo posestniki. — (Ako se to zgodi, plačamo Slovenci le za to furlansko ravan več nego dobimo v 30 letih od dežele!!) — Tudi vladni zastopnik se je izrekel proti razpustu konsorcija. — Toda dr. Dompieri se ni dal oplašiti. Po majhnem ropotu mu predsednik vendarle da besedo in na to odgovori Pajerju in vladnemu zastopniku precej rezko; konečno predlaga, naj se čim prej skliče občni zbor, kateremu naj se predlaga razpust konsorcija. — Odgovarjal mu je naposled še conte Mantico. To zborovanje nam dokazuje, da v Furlaniji sami je veliko Ijudij, ki nasprotujejo namakanju ravani, dasi plačujejo le 20%, ker vidijo, da še oni mali prispevek bi bil zavržen. To bodi nam Slovencem v pouk, da ne bomo bolj furlanski nego Furlani sami! „Primorski LIstu, čegar fikfakovstvo in breznačelnost je ožigosal dopisnik iz duhovskih krogov v „Soči", se je spravil na ljubljanski shod zaupnih mož na tako drzen in grd način, ki se prav nič ne zlaga z vestjo in častjo duhovnega pisatelja. Že naslov i „Shod liberalcev v Ljubljani" je narav- i nost škandalozen! Na vsak način hočejo : imeti liberalce, da tolčejo po njih! Naj i pazijo, da jih zares ne prikličejo na Slo- ; vensko, kajti če se kdaj zatrosijo liberalci na I Slovensko, bo to le zasluga večnih hujskačev 1 in obrekovalcev, ki se zbirajo okoli „Prim. ; L." in „Slovenca". — Program zaupnih mož j je „Pr. L." verski i n d if e r e n t i z e m. i Današnja „Soča" je objavila sprejete reso lucije ; kdor jih prečita, uveri se, kako zlobno je tako pisarenje ! — Na prvi strani „Soče“ ' je doslovno ponatisnen govor staroste slo- \ venskh politikov, v borbi za narodove sve- i tinje osivelega Luke Svetca. Kdor bo čital ta govor, uveri se takoj, kako krasno je go- | voril Svetec o verskem čustvu slovenskega naroda in kako nam ga je treba pod- s pirati, širiti, poživljati. Uveri se' pa tudi, da ; Luka Svetec je zabrusil nekim ljudem v obraz j, nekatere bridke resnice, ki so zadele sicer v i sršenje gnezdo, a zategadel niso nič manj i resnične. Ali nekih resnic ti ljudje ne ma- ' rajo slišati ! Vsled tega toliko udrihajo po J Svetcu in celem shodu! „Prim. L." so resolucije izključno j . „kranjske", ker ne obsegajo kulturnega edinstva Slovanov, jugoslovanske ideje, izjave o enotnem slovanskem jeziku, o sprijaznjenju Avstrije z Rusijo itd. — Ali kdor prečita že prvo resolucijo, uveri se takoj, da se ondi naglaša „kulturna vzajemnost z vsemi slovenskimi plemeni", a vse resolucije so pisane v imenu slovenskega in hrvatske g a naroda! — „Prim. L." naj torej vsaj čita prej, prodno o čem blebeta, ali pa naj se potem ne huduje, ako dobi od kake strani odgovor, da: vedoma laže in slepi čitatelje. — Da se pa shod ni bavil z enostnim slovanski m jezikom, je naravno, ker prvi shod zaupnih mož se je bavil za zdaj (in to naglašajo tudi resolucije) le z najglavnišimi aktuvelnimi upra-šanji; vse drugo pride pozneje na vrsto, saj je bil obseg resolucij za prvi shod itak veliko preobširen. Le počakajte, pride vse na vrsto; bomo videli, kako se boste potem zvijali uprav proti takim točkam zaupnega i shoda ! Kar se tiče ostale točke, se je shod izrekel proti koaliciji in proti tr oz vezi, ker obe ste naperjeni proti Slovenstvu; a kako se vede isti „P. L." proti, koaliciji in trozvezi ? Dosti ! Vse blebetanje „P. L." ima edino le namen : hujskati proti shodu, dasi z vsako črko bije le s e b i po zobeh. Kaj njemu mari za to! On že ve, kaj hočejo njegovi rednik i, katerim služi. Za resnico, za vest se ne briga, saj za take nepotrebne reči ne dobiva počenega groša ! Ge pa gospodje mislijo, da s tekim orožjem uženejo ves narod v .kozji rog, da bo služil njihovim sebični n nakan; m, motijo se jako. Naj gledajo, da nekega dne se ne bodo bridko kesali ! Več ne rečemo ! Radodarni doneski. — Za „S 1 o g i n e" zavode je došlo od zadnjega razkaza našemu u r e d n i š-t v u. Gospa Amalija udova Jakopič v Gorici 10 kron. — Ko so prvič slišali vbrano novo zvenenje za katoliško cerkev in domovino vneti bivčanje, zložili so: N. N. 5 gld., po 1 gld. gg. Fr. Bogataj.. A. Hrast, J. Medvež, 1. Šekli, Fr. Šturm, gospa Ivana Hrast in Nekdo; po 1 krono pa BI. Kos in J. Kristan. — Starašine v Mirnu zložili pri kozarcu vina 2 gld. 65 kr. — Gosp. naduč. Miha Zega v Kanalu 1 gld. — Županstvo v Renčah 50 kron.. — Gosp. Rajmund Žnidarčič, župan v Renčali, !! gld. - Dne 22. nov. pri slavnostnem obedu o priliki podeljenja zlatega zaslužnega križca županu in poslancu g. Ani. Klančiču v Podgori zložili gostje 18 gld. — V veseli družbi po poroki g. Iv. Caharij.e na Nabrežini zbrali 2 gld. = Tolminski tamburaši pri zajčevi večerji 3 gld. — Goriška Slovenka v Rubijah 1 gld. Gospa Nini Gregorič nabrala v veseli družbi v gostilni g. Ant. Lebana v Prvačini 2 gld. 5 kr. — V veseli družbi pri g. Mozetiču v Solkanu zbrani kupci iz tolminskega, kanalskega in goriškega okraja 3 gld. 20 kr. — Gosp. Ludovik Podgornik izročil je 4 gld., katere je zložila vesela družba v krčni g. Petra Podgornika. Puntar Gor. kazen 2 gld. — Kmetje in. prijatelji iz kanalske, idrijsko, anhovske In ajbske zložili 2 gld. 25 kr. — Ob poroki vrle Maričke Du-gulin in vrlega Frana Cotiča v Škrbini dne 28. nov. zložili svatje 6 gld. o kr. Gosp. A. Š. v K., (zakasnjeno) 1 gld. — Nekateri strojarji v Zagradu I krono. Veleč. g. Jos. Filipič, dekan v Ločniku,. 5 gld. — C. g. Anton Pahor, vik. v Krombergu, 5 gld. — Iz Kobarida 5 gld. namesto obsodbe radi. neke p r a s k e. — Vesela družba v Cerovem v krčmi g. J. Makuca dnč 5. dec. zložila 7. gld. 50 kr. — Pri ženitnini. Blaževih v Prvačini zbrani svatje zložili 4 gld. 50 kr. V prvaškem župnišču v priliki praznovanja župnega patrona sv. Andreja zbrani gostje zložili 7 gld. 50 kr. Darove, ki so nam došli dalje po položnicah poštne hranilnice, objavimo prihodnjič. „Slogin" denarničar je zbral: Gosp. Fr. Blažen, železu, uradnik v G., 2 gld. V pušici pri Likarju 77 kr. — S. A. 1 gld. — Gosp. Ivan Drufovka, trgovec v Gorici in Sežani, 6 gld. — Prof. g-Ivančič 10 gld. Trgovci gg. Koren, Rožanc in Kavčič po 1 gld. Prof. g. A. Kragelj 2 ghi- Velep. g. Leop. Bolko v Črničah 2 gld. — Prof. g. • Šantelj 2 gld. „S logi ni" zavodi letos ne bodo uneli žičnice po dosedanjem zgledu. Otrok je si no veliko, a vseh ni mogoče obdarovati. Vendar dobe revni otroci tudi letos oblačila in drugih potrebščin. V ta namen so došli doslej sledeči darovi: Alfred grof Goro ni ni 20 gld. — Po 5 gld. so darovali: A. baron AVinkler, dr. A. Mahnič, A. Pavlica, Neime-novanec, dr. Kerševan in gospa Fogarjeva pri Mostu. — Gospa Lisjakova 3 gld. — Nekdo na Placuti 2 gld. — Veleč. g. župnik Milost 1 gld. — Neimenovanec 1 gld. — Neimen. 2 gld. — I rof. T. Čerin 2 gld. — l>r. N. Tonkli 2 gld. — Svečar J. Kopač 1 gld. — Trgovca Koren in Kavčič po 1 gld. — Notar J. Kavčič 2 gld. — Dr. Jos. Abram 2 gld. — Mons. Kofol 1 gld. — J. Šinigoj v Mirnu 1 gld. — Gosp. Ant. Rudež v (i. 1 gld. Vodja gluhonemnice Lenardič 1 gld. — Prof. dr. Fr. Kos 1 gld. — Bog povrni! Bog ohrani med nami toliko rodoljubje! Odlična hvala požrtvovalnim rojakom! Nesreče. — V Solkanu so je imela obleka neki 12-letni deklici, da se je hudo opekla in tudi oče, ki jej je prihitel na po-nioč in jo rešil. — V Marušičev! hiši v Solkanu je nastal ogenj v podstrešji; pogasili so ga še o pravem času, sicer bi bila nastala lahko velika nesreča, kajti blizu tani je shranjena slama. — V Z a d 1 a z u pri Tolminu so pogorele v petek štiri hiše. Ženo posestnika Skavnikarja je strah zlomil tako hudo, da so jo morali prevideti. Zavarovan je bil samo jeden gospodar. To je prav žalostno ! — V Bukovici je umrl nagle smrti 70-letni Anton Gregorič. — V Idrskem pri Kobaridu je padel 22. nov. Anton Sivec raz strehe, katero je prekrival; ostal je takoj mrtev na tleh. Zapustil je štiri nedorasle otroke. — V Gorenji Trebuši je neka žena zadušila v spanju svojega pet tednov starega otroka. — Na dan sv. Cecilije je vozil Janez Urbančič deske iz Čedada domov. Blizu Čedada sta se konja splašila in voznik je prišel pod voz, ki ga je pretrgal čez pas. Umrl je čez par ur. Zapustil je devet otrok. V Vipolžah je padel neki zidar po stopnicah in se ubil; bil je vinjen. — Torej lep venec samih nesreč! Bog se usmili! 'V Lovnik u bodo letos zopet kuhali otročičem v tamošnjem zabavišču družbe sv. C. in M. Zategadel se obračamo do rodoljubnih src, da bi poslala: krompirja, fižola, kaše, sadja ali zabele, kar in kolikor kdo premore. Ostala Slovenija. Koroško. — (Slovensko uradovanj e). Pri zadnjem velikem shodu v Celovcu se je govorilo tudi o slovenskem uradovanju Tožilo se je, da se vsi uradi branijo slovenščine, in kako smo Slovenci s svojo ma-lobrižnostjo v veliki meri sami krivi, da naš jezik ne pride do javne veljave, ker se ne poslužujemo svojih ustavnih in že pridobljenih pravic. Kot vzroke navaja govornik: število listih, ki se poganjajo za pravico slovenščine, je zelo pičlo, velika množica ljudstva slovenskega ne mara dosti za ravnopravnost slovenščine češ, ona je po veliki večini zadovoljna z nemškim, oziroma laškim uradovanjem. Le malo, premalo je značajnih mož, ki branijo domovinske in narodne pravice. Ako hočemo zmagati, moramo spremeniti način in načrt svojega vojskovanja: namesto „drobne vojske“ moramo upeljati korporativno, to je vojskovanje v večih trumah. Nasvet smo izdali, naj se slovensko uradovanje začne pri občinah. Do sedaj so znane le štiri občine, ki slovensko uradujejo. — To je pač silno malo. Zato, rodoljubi koroški, z vso žilavostjo in vztrajnostjo delajte na to, da pridobite kolikor mogoče občin za slovensko uradovanje. Ne ustrašite se denarnih žrtev, če župan ne zna slovenski uradovati (sad nemških šol!), vzemite tajnika zmožnega obeh jezikov. Krajne posojilnice naj vam gredo na pomoč. Vzgled naj vam bodo Češke „založne1*, katere dajajo 500 gl. in še več vsako leto za narodne namene. Bodimo ysikdar in povsod odločni in neizprosni na svojem mestu, pa se Ram bode bolje godilo. — (V Kotmaro vas) sklicalo je „katol. P°h in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem** shod. Udeležitev bila je ogromna, navduševje velikansko. Zborovanje je vodil društveni podpredsednik g. Legat. Vladnega zastopnika ni bilo; pač pa se je trdilo, da je bil mej zborovalci preoblečen redar iz Celovca. Na shodu so govorniki razpravljali ! socijalno uprašanje s posebnim ozirom na kmete, občinske volitve, šole in druga važna nprašanja. — Le krepko in vstrajno naprej! — (Iz Velikovške okolice). Občine okolo Velikovca so imele te dni občinske volitve. Bili so trdi volilni boji. Slovenski rodoljubi so storili svojo dolžnost. V Ovbrah in Št. Petru se je volilo polovičarsko; pol odbornikov je menda naših. Kranjsko. — (S h o A zaupnih m o ž) v Ljubljani, ki se je vršil učeraj teden, moremo imenovati pričetek boljših časov na Slovenskem. 456 odličnih mož zbralo se je v Ljubljani in določilo skupnemu postopanju tak program, da se ga mora veseliti vsak Slovenec, vsak katolik, vsak Slovan, vsak Avstrijan. Današnja „Soča** je pričela prinašati poročilo o shodu; objavila je tudi popravljene resolucije. Vsakdo naj si jih dobro ogleda in po njih naj sodi „narodno str a n k o“ ne pa po b 1 e b e-tanjih in obrekovanjih nekih listov in ljudij, ki imajo pred očmi vse drugo, nego prave koristi slovenskega naroda. (V katakombe ne gremo! Tako piše Ljubljanski „Slo ven ec** od ponedeljka z ozirom na najnovejši žalostni dogodek, da je bil odpravljen že napovedani slov. misijon. „Slovenec** piše mej drugim: „....Odrinjeni so bili tržaški Slovenci že do sedaj povsod, jedino le v cerkvi so imeli še priliko poslušati božjo besedo v domačem jeziku. Sedaj se je ost zemljelačnih Italijanov obrnila tudi proti cerkvi, ter jej hoče braniti, slovenskim svojim otrokom drobiti kruh besede božje v domačem jeziku**. Potem pa nadaljuje: „Ako bi se pa vkljub temu (posredovanju državnih poslancev) ne omogočilo obhajanje misijona v Trstu, tedaj pa izjavljamo, da bi bili vsi Slovenci prisiljeni v n a j s t r o ž j o opozicijo proti sedanji vladi, ker bi ta dogodek prejasno pričal, da mi kot katoličani in Slovenci nimamo nobenih pravic. V katakombe katoličani Slovenci, vedno zvesti svojemu vladarju, ne gremo, marveč zahtevamo, da ostane naše, kar je našega in pripravljeni smo v ta namen porabiti vsa tudi n a j s k r a j n e š a zakonita sredstva, da branimo svoje pravice proti vsakemu**. Tako „Slovenec**! Moška beseda! V tem smislu pogumno naprej, in bodemo največji prijatelji! — (S h o d u z a u p n i h m o ž) — v Ljubljani poslal je v imenu saborskega kluba stranke prava njegov predsednik dr. Frank na dr. Ivana Tavčarja lo-le brzojavko: „Naj bi pripomogel današnji sestanek k oživotvorenju naših in vaših narodnih teženj v duhu zjedinjenja, slobode in kulturnega napredka! Živeli vrli slovenski domoljubje!" Štlrsko. — (Občinski odbor celjske okolice) sklenil je v svoji izvanredni seji dne 2. dec. t. 1. peticijo, katera se je tudi že doposlala državnemu zboru. V tej peticiji navajajo se vzroki, zakaj je Celje središče spodnjega Stirskegu, in da je edino mesto Celje primerno za slovensko - nemški gimnazij, ne pa Št. Jurij ali Žalec. — (Odvetniški izpit) — z najboljšim vspehom napravil je v Gradci dne 4. t. m. g. dr. Fran Rosina, poprej koncipijent pri dr. Sernecu v Celji. Čestitamo! (Narodni do m) — v Celju stal bo po prevdarku, kateri je predložil kranjski deželni inženir g. IIrasky ravnateljstvu posojilnice, blizo 200.000 gl. Izvolil se je posebni stavbeni odsek, in začel že izvrševati svojo nalogo z nakupovanjem stavbenega gradiva. Tako se delajo sedaj priprave, in ko pride pomlad, začelo se bo dvigati zidovje „Narodnega doma** v Celju, ki bo I vidna priča slovenske pridnosti in štedljivosti ter neovrgljiv dokaz, da ima Slovenec v Celju svoj dom, da je Slovenec tukaj doma. — (Smrt v s 1 e d uboda s šivan-ko). — Pri Št. Rupertu nad Laškim trgom na Štirskern predrla si je 32 letna kmetska hči Ana Senica s šivanko mozol na gornji ustnici. Šivanka je bila menda zarjela in rja je ženski zastrupila kri. Ustnica je pričela otekati in v kratkem bil je ves strup silno otekel. V 10 dneh je umrla ženska. (V Gradci) — so vpeljali električno razsvetljavo po mestu. Od Drave. — Med tem, ko se delavci po večjih mestih poganjajo na vse kriplje za splošno volilno pravico, ki pa bo, če se tudi vresniči, splošnemu obubožanju ravno toliko koristna, kakor milijonarji Hirsch in Rothšild, iznašli so naši delavci tu v Podravju drugo sredstvo, s katerim si hote zboljšati svoje stanje, namreč selitev v Brazilijo. Tako je v preteklem tednu iz jedne same župnije odrinilo preko morja 20 osob, med njimi tudi nekaj žensk in otrok, ki so tako rekoč skrivoma zapustili svojo domačijo ter jo popihali, skrivajoč do poslednjega trenutka svoj namen in še le iz Vidma ali Genove pošiljali zaostalim znancem svoje pozdrave. Da so se skrivali, temu ni bila toliko kriva negotovost, da jih ne puste preko meje, marveč razni dolgovi, katere so tu napravili ter hoteli jih s tem zbrisati, da se odtegnejo upnikom izpred očij na zmerom. Dasi se med temi emigranti nahaja marsikateri malopridnež, ki se je boril z bedo samo radi tega, ker s svojim zaslužkom ni hotel varčno ravnati, o katerem je moči že naprej prerokovati, da tudi v Braziliji ničesar ne prihrani, ipak moramo zavedni Blovenci to emigracijo odločno obsojevati. Med izselniki nahajajo se izključno le rokodelci, kakor: mizarji, krojači, tkalci, kovači itd., katerim še v domačem kraju doslej ni manjkalo dela in zaslužka, ker so bili brez tekmecev ter bodo sedaj po odhodu težko pogrešani v domačiji. Toda dolgovi in deloma lahkomišljenost so jih prognali. — Pred nekaj leti odpotovalo je od tod več delavcev v severno Ameriko in sicer na svoje stroške, ki so spočetka Ameriko na vse kriplje hvalili ter zvabili še druge za seboj, toda letošnje leto so pošiljali domu samo pritožbe in koprneče želje po domovini. Izselniški prod v Brazilijo pa se je odprl še le lanjsko pomlad in sicer po prizadevanju italijanskih agentov in njih zaveznikov Nemcev, delujočih na vse kriplje na ponemčenje slovenske zemlje do Adrije. Saj je bilo Čitati v časopisih, kako je lani po odhodu prvih izselnikov glasoviti Schonerer vabil Nemce, naj pridejo, da posedejo zemljo, katero zapuščajo Slovenci. Ta klic naznačil je torej dovolj jasno, da izvabljenje našega ljudstva za morje ni nič druzega nego zvita italijansko - nemška spletka, ki nastavlja svoje limanice med nezavednim našim prebivalstvom ter nam natihoma odpravlja naš narod v pogubo. Prvi izselniki v Brazilijo pisali so že lanjsko jesen nazaj, da se v kratkem zopet vidimo, toda, ker se doslej še nikdo ni vrnil, smemo soditi, da tjekaj priti je lahko, vrniti se nazaj pa težavno in tudi maloprospešno, kajti kot veliko čudo bi se smelo smatrati to, da bi se kdo vrnil iz Brazilije, pa ne prinesel s seboj kake bolezni. Marsikdo utegne reči, da naj bi skrbele občine in uplivni možje sploh, da se ta izselitev zapreči, Toda to je lože reči nego izvršiti. Kakor rečeno, izselniki skrivajo navadno svoj sklep do poslednjega trenutka, potem pa zginejo po železnici kakor kamen, ki ga vržeš v vodo. Ob enem pa imajo tudi pripravljen izgovor, češ: pripravite nam boljšo osodo, pa ostanemo doma; dokler pa tega ni, pa nam nihče ne more braniti iti za kruhom. Krasti ne smemo, naše delo Se več ne izplača, dobrosrčni ljudje postajajo čedalje bolj redki, torej nam je tudi vsak up po boljši prihodnosti že splaval po vodi. . . Na tak izgovor ne more tudi najboljši človekoljub odvrniti nič druzega nego priznati, da je žalibog res tako in da se sme ta izselitev smatrati kot nekak protest proti sedanji vladajoči sistemi, ki je zavozila vladni voz že toliko pod pot, da bi res vsak davkoplačevalec najrajše zbežal, ko bi mogel tako z lahkim srcem, kakor delalci, zapustiti svoja z bremeni obložena posestva v domačiji. Delavci po mestih in tovarnah res narejajo „štrajke" in sklepajo resolucije glede na upe-Ijanje splošne volilne pravice, toda ta uporni protest proti sedanji sistemi se nam zdi dokaj premalenkosten, da bi mogel v tej zadevi kaj spremeniti. Ge pa jamejo delavci kar tropoma bežati iz dežele, če jamejo na ta način opustošati sela in vasi, potem bo vlada primorana, ozirati se na ta tih, toda osodepoln protest, ter na vsak način nekaj ukreniti, da se polajša nižjim slojem njih težavno, da, skoro neznosno stanje. (Ne verujemo, da bi se to dalo izvršiti. Ure d.) Ge je torej koalicija smatrati le kot zveza veljakov in bogatašev, učinimo res, vsaj mi Slovenci, najbolje, da od nje prav ničesar ne pričakujemo. Naj dobimo od nje zahtevano preosnovo volilne pravice, ali ne, smemo biti zagotovljeni že naprej, da ona tem, kateri so najbolj potrebni, ne prinese kake pomoči, dokler se popolnoma ne spremeni tudi sedanja vladna sistema. Kdor si domišljuje, da bo že konec zla, če bo sedelo nekaj poslancev več v državnem zboru, kjer se bodo prepirali o osnovi slovenskih paralelk na kaki gimnaziji med Slovenci, ali v obešanju par dvojezičnih tablic, on se pač zelo moti. Reven davkoplačevalec mora na tak prepir gledati z naj večjo nezadovoljnostjo, kajti mi vsi potrebujemo še drugih, zlasti davčnih reform, v prvi vrsti pa polajšanja preobilnih bremen; tii pa se vsled golega sovraštva nasprotnikov mlati dan za dnevom toliko prazne slame. Večkrat sem že čul reči kakega priprostoga kmeta: „Cesar sami naj vzamejo vlado v roke, oni naj zavkažejo po svoji previdnosti, tako mora biti in ker so kaj blagega srca, smemo pričakovati, da se kmalu vse obrne na bolje!“ In naj reče kdo, kar hoče, vendar ta sodba prostaka le ni brez pomena, kajti ustava v državi, ki je skrpana iz toliko različnih življev, kakor naša Avstrija, prinaša le splošno nezadovoljnost in gospodarski polom. Mi štajerski Slovenci poznamo koalicijo kaj dobro po sliki, ki nam jo je načrtal v izvrstnem svojem govoru naš vrli poslanec dr. Gregorec, torej se nam zdi popolnoma umestno, da naše prebivalstvo na vseh zborih in shodih tirja od slovenskih poslancev, naj izstopijo iz koalicije. Toda kaj vidimo P Mnogi veleučeni možje in poslanci se še sedaj ne marajo spomniti resnice besed „Vox populi, vo\ Dei !'■ ter se še drže Hohemvartovega kluba, kakor klop kože. Bojimo se le, da se zavejo — prepozno. Kdor podpira sistemo, ki je pogubna blagostanju in tudi življenju tolikih siromaških rodbin, ki ima v prvi vrsti le skrb za interese bogatašev, klic po 'pomoči nižjih slojev pa ji je deveta briga, on si nakopava na svojo vest težko odgovornost ne le pred sodbo zatiranega prebivalstva, marveč tudi pred Bogom. Dixi! Razgled po svetu. Državni zbor. — Poslaniška zbornica je vsprejela zakon o razprodajah. Potem so nadaljevali razpravo o zakonu proti pijančevanju. Ob tej priliki je naglašal minister notranjih poslov, da ta zakon tam ne zadošča v izdatno pobijanje pijančevanja, ampak v ta namen se morajo združiti cerkev, šola, novinstvo in društvo. Število koncesij za prodajanje pijač mora biti v pravem razmerju s številom prebivalstva. Predloženi zakon ima dvojno načelo: prvič, da pivnice morajo biti zaprte mej službo božjo, in drugič, da ima deželno zakonodavstvo pravico določevati o tem, kedaj se imajo zapirati ob drugih urah. Minister priporoča ta zakonski načrt, ker ima poleg nedostatnosti)’ tudi mnogo blagih določil. Ta zakon je bil konečno sprejet. V hrvatskom saboru se je poslanec Frank ostro pritoževal zoper rabo madjarščine in nemščine pri železniških in drugih skupnih uradih. Madjari bi na Reki radi ustanovili veliko obrtno šolo z madjarskim učnim jezikom. Laški Rečani, ki mrze Hrvate — dasi so na hrvaški zemlji — se temu ne bodo upirali, če le ne uvedo tudi hrvatskega jezika v to šolo. Na Ogerskem so celo sodnije po sedanjem prenapetem političnem vetru omajane, da ne mogo soditi pravično, kakor je zopet pokazala neka pravda na južnem Ogerskem. — Rumuui so imeli zopet mnogobrojno obiskan shod, na katerem so se pritožili zoper madjarsko nasilstvo. Madjarizacija na debelo. — V proslavo I 1000 letnice obstanka ogerske države je te dni 450 budimpeštanskih profesorjev in učiteljev spremenilo svoja nemška imena v madjarska. Saj take premembe stanejo na 0-gerskem le 50 novč. kolka. „Modjari" se tako pa lahko množe. — Položaj na Ogerskem. — Opozicijske novine pišejo in službene jim ne oporekajo, da Hieronimyju in Szilagyju ni več mesta v ministerstvu, da skoro odstopita in sicer radi razprav v proračunu. Odstop ministrov pripisujejo želji krone. Ve se pa, da je vladina stranka v poslednji krizi hotela pustiti Hieronim}^, in Szila2y ne more biti z Wekerlom v istem kabinetu radi njegovega zadnjega potovanja v Beč. Car In minister. — Iz Petrograda javljajo, daje vojni minister Vanovski naznanil carju Nikolaju II. svoj odstop, kakor je bil to storil tudi Giers. Svoj korak podpiral je Vanovski s svojo starostjo in bolehnostjo. Na to ga je car pozval k sebi in ž njim srčno govoril. Mej drugim prašal je car ministra: „Do 2. nov. ni bilo govora v vaši starosti in bolesti, zakaj sedaj na enkrat? Pomislite, da vi ne služite carju, ampak domovini. Ali morebiti nočete služiti pod menoj?" Na te besede ni ostajalo Vanovskemu drugega, nego i na dalje obdržati svojo službo. Italijanski parlament je pričel svoje posvetovanje dne 3. t. m. Prestolni govor naglaša, da vlada mir po vsej Evropi in da nikdo ne misli na to, da bi motil ta mir. Splošno žalovanje na smrti ruskega carja je izraz simpatij, ki je združil narode in vlade. Vojna mej Japonsko in Kitajem.— Listu „T i m e s“ poročajo iz Hieroshima : V Port Arthuru so Japonci pomorili skoro vse moško prebivalstvo. Mnogo kitajskih vjetnikov so zadušili, razkosali ali jim prerezali trebuhe. Japonci trde namreč, da se je tudi civilno ljudstvo v Port Arthuru udeležilo bojev ter je streljalo raz okna. Japonski minister za vnanje stvari je izjavil svoje globoko obžalovanje na takih grozovitostih, zatrdivši, da hoče vlada spoštovati načelo človečnosti in civilizacije. Raznoterosti. Uboj v gledališki predstavi. — V Pfernislu so dne 2. t. m. vprizorili diletantje nekega tamošnjega društva gledališko predstavo. V igri je imel obrtnik Tadej Cynski iz Jaroslava ulogo ogleduha in dnevničar Šolski igral je ulogo maščevalca, ki bi bil moral z bodalom usmrtiti ogleduha. Po nesreči je Šolski ubogega Cynskega zares ubo-del tako silno, da se je ranjenec umirajoč zgrudil na tla. Prestrašeni gledalci in igralci priskočili so ranjenemu na pomoč, prihitel je tudi zdravnik, toda vse je bilo zaman ; Ganski je umrl po nekolikoh minutah. Nesrečnega umorilca so zaprli, zaslišali ga na zapisnik, a ga zopet izpustili, dokler ga ne pokličejo pred sodišče, Nesreča na železnici. — Železniški sprevodnik Karol Strek padel je v sredo blizu Gornjih Ležeč raz vlak. Po nesreči prišel je pod kolesa, vlak ga je povozil in mu strl telo tako, da je nesrečnež obležal takoj mrtev. , Potovanje cesarice. — Njeno Veličanstvo, naša cesarica, dospela je 3. t. m. zjutraj v grad Miramar in odpotovala o poludne v Algir na parniku Miramar. Ker je pa bilo morje jako viharno vsled hudo divjajoče burje, zateči se je moral parnik v puljsko vojno pristanišče. Od tam je nadaljevala visoka gospa svoje potovanje po železnici in šla te dni skozi našo Gorico v Marselj na južnem Francoskem, od koder se odpelje v afriški Algir. Vrnivša se, obišče nekatera večja mesta v Španiji, Franciji in Italiji. Izdajatelj in odgovorni urednik A. Gabršček. Tiska Goriška Tiskarna A. Gabršček v Gorici. I. Cej gostilničar v Židovski ulici št. 5 toči naravno briško vino. T