Zložil
Josip Cimperman.
(/--
V Ljubljani 1869.
Natisnil in založil Jožef Blaznik.
Duri vam stoje odperte, Moje tičke! izletite! —

Izverstnemu rodoljubu, gospodu
dr. Etbinu Henriku Costi
posvečuje te pesmi v znamenje posebnega spoštovanja
pisatelj.
Svojim pesmicam.
" ~ >/ I	- t " — L/ |	^ I
f§/oraovje predrago je moje veselje, Bogastvo edino — nezmerni zaklad;-Središče je vsega, ki strinja vse žSlje, Zatorej zapojem na slavo mu rad.
Ljubezen do njega, nebeška cvetica, Globoko vsajena mi v sžrcu tiči; Ve, pesmice mile ! ste njena rosica, Naj solnce svobodno vas vedno krepi!
Krepkeje, serčneje se vedno glasite, Nosite glasove čez hribe, gore, čemeče vse brate iz spanja budite, Na delo peljite, jim grejte scrce!


Bog.
sstei. ° ~ V	- U — \J — "
¡¡J*ebe, Stvarnik, vredno poslaviti, Danes usta moje so željne, Al' besed ne morejo dobiti, Va-nje zlit', kar greje mi serce. Pred Taboj, Neskončni! v svetem strahu Stvar nevredna, slaba trepetam; Pred Taboj sem reven červič v prahu, To očitno, Večni! Ti spoznam !
Tvoja roka je zemljo stvarila, Ki Si v stanovanje nam jo dal; Solncu, luni, zvezdam brez števila Ti na nebu prostor si izbral, Vrelcem, rekam, morjem tdk naznanil, Jim postavil stanoviten jez , — Ker pa si jim toke Ti zabranil, Zliti se nikdar ne smejo čez.
Lev rujove strašno po puščavi, Kedar glad nemili ga mori, Glas njegov se čuje po planjavi; Ali kdo nasiti ga, ko Ti? i Ti poživljaš cedre velikanske, Kedar suša upogne jim glav6, Ti zvenele cvetke pomladanske Zopet s hladno opojiš roso!

Vsa narava jasno mi sprieuje , Da nebes in zemlje si Gospod! Vsaka bil mi živo oznanuje, Da mogočnosti je Tvoje plod ! Najbolj pa mi priča serce verno, Ki Ti zvesto bije noč in dan, Da Si bitje svčto, neizmerno, Dobročinec in sodnik strašan!
Žar ljubezni Tvoje me obsčva, Kakor zlato solnce zemlje krog; Serce moje grešno se ogreva Tvoje milosti, neskončni Bog! Na-Te, večna zvezda se oziram , Kedar brije me nadlog vihar, Sladki n&di serce jaz odpiram: Da pozabil me ne boš nikdar !
Vem, da stvar le grešna res sem Tvoja, Prenevrčdna vsega, kar prejmž; Al', Gospod, Tvoj dih je duša moja, Pravega Očeta kličem Te. Smiluj se me, Oče vse dobrote! Mar'mi zmiraj Tvojih bo postav, Dokler v dom nebčške se lepote Duh presčli moj z zemlje nižav! —
X--J€

Molitev.
-	✓	^	^ ^ ^ ^ i- y/
^¡/zri, Neskončni! s stola svitle slave Se na-me, slabo in ubogo stvar, Prižgi mi v umu luč resnice prave, Pomiri v sercu strasti vsak vihar !
Daril mi um, serce daril Si blago; Da pripeljale pač ti dve moči Kedaj bi v Tvoje me domovje drago, Kjer čast se Tebi z veka v vek glasi!
Neznani Ti, Vsevedni! niso boji, Ki s sercem je nemilo bije um; Serce se s trudom vklanja volji Tvoji, In um mi vhaja v derzovit pogum.
Pa sej spoznam, da sad pregrehe 'zvirne V oboje grenek je zasadil strup, Da um v prepade sili le preširne, In sčrce slabo mi podira up.
Zedini torej, Žar resnice svete! Moči sovražne v eno blago moč, Ker rajski mir le tam poganja cvete, Kjer nima vlade černih dvomov noč!
Ozrl, Neskončni! s stola svitle slave Se na-me, slabo in ubogo stvar, Prižgi mi v umu luč resnice prave, Pomiri v sercu strasti vsak vihar!

Zvon.
fl^edar čujem glase tvoje, <3udno bije mi serce, Zbirajo se misli moje, Rajsko čutje mi budč.
Duh povzdigne se v višave, Sveti ga objame mir; Britke zabi vse težave, Večni ga napaja vir.
Ta mu pravo je zdravilo, Oživi ga, pokrepč&: Čutil ker obličje milo Je Očeta Večnega.


Utrinek.
Il^jor blag6st je, tam je čednost, Kjer je čednost, je modrost, Pri modrosti je omika, Sestra njena je radost.
V krogu teh sestri, peterih Naj ljubezen žezlo ima, Ki pod vere rajskim plaščem Je po zemlji naj pelja.
Kamor koli je pripelje, Blagoslov in mir deli, Kjer one se vstanovijo, Serčne himne zadonš.

k_
Pozdrav in prisčga.
Posvečena visokočislani gospd
Luizi Pesjak-ovi.
21. junija 1866.
fljajpred začuj pozdrav moj, domovina, Zvest6 ga pošlje sinovsko sereč! Sprejmi ga ti, prekrasna in edina, Ki v sebi hraniš drage vse želj ž! Ti si svetinja dragega spomina, In biser najkrasnejši vse zemljč, Sprejmi tedaj ga, mila majka Slava, Naj hrani Bog te — živila in zdrava!
Ko mi pomlad napočila življenja, Občtala je žlahni cvet in sad; Serce nemirno bilo hrepenenja, Navdajal ga nebeški čut in slad; Al' boj mogočni biti strast ne jenja, Bodi še marveč mnogoverstnih nad, Kar mi v obzorji jasnem tu zašije Naenkrat žarek rajske poezije.
Serce, ogreto čudne zdaj toplote, Začuti v sebi prej neznano moč; Izdramljen rahle, blage te gorkote , Zbudi se v hipu plamen, prej spijoč, Planiti s sčrca, skrivne išče pote, Potok ognjeni, šiloma deroč, Zdaj najde jo — plamena moč in sila, Vse združi skupaj se — nastane pesem mila!
Donela pervo je na tvojo slavo, Predragi, meni ljubi, krasni dom! Spoznam tedaj veselo to postavo, Spozabil jaz se nikdar je ne bom! Poklic je moj in pošlo moje pravo, Slaviti tebe, veličastni dom! Spolniti čem ga — torej naj razlega Po vsem domovji moja se prisega!
Ne vabi slava me, ki vence spleta, In pevce drage v grobu še časti, Da moja pesem, bratom razodeta, Njih serca vnema, d<!lu je budi: To čina slavnega je želja sveta, Ki v persih vedno zvesto mi gori! Zdaj doni pa prisega krepka logom, Goram in rekam vsem domačim — z Bogom!
Domovini.
Upraga mati domovina, Slušaj prošnjo BVoj'ga sina,
Ki pred tabo zdaj solzi! Prosim te za svoj'ga brata, Ki mu doba tvoja zlata Ni odperla še oči.
Le za tuje ima hvalo, Tebe, draga, čisla malo, Nima za-te kaj solza. Ljuba mati, al' pustila Boš ga, in mu ne zdramila Samo enkrat še serci,?
Sej naročje tvoje milo Ga je skerbno odgojilo,
Bilo tvoje za-nj serce. Torej smem se še nadjati, Da mi ljubljena ti mati Boš obrisala solzi.
Modrost.
fjskra nebeška najlepša — modrost, Srččen je, ki ga tvoj žarek obsije! V serce tolažbo in radost mu lije — Lehko pozabi on zemsko britkost.
Blagor mu, ki te ljubico ima! Dolgo življenje dar tvoje desnice, čast in bogastvo je tvoje levice; Ktera prijatlica boljšega da ? —
Torej prijatlico tebe sem zbral, Zvesta mi vedno ti družica bodi, Duh vsemogočni le tvoj naj me vodi, Da ne omreži me zemska derhal!
Želja.
edar davno že pokrila Tiha bode me gomila, Naj še pesem ta pričuje, Vnukom poznim oznanuje :
Da sem ljubil domovino S sercem zvestim le edino, In za mater to preblago Dal bi bil življenje drago.
Vsevladarja sem goreče Vedno za-njo prosil srdče: „Ti Neskončni jo obvarji Pred nemilimi viharji!"

Pomladančica.
pomlad prišla je premila , Vir rad6sti odklenila;
Vse, kar diha in živi, Se življenja veseli.
Cvetje novo je pognala Spet domača lipa zala; In z dišečega verha , Pesem vabi slavčeva.
Naj na uho bratom bije Glas presladke melodije , Da se vendar prebude, Si ogrejejo serce.
V tihi noči.
|||adosten gledam večerno nebo — Zlitih zvezd čede tam gori bliščijo, Bitju neskončnemu v slavo gorijo; Serce mladostno mi bije gorko.
Loti duha se ognjeni nemir, Vroča zbudijo se v njem hrepenjenja : Rad bi se zndbil kar pčze življenja — Rad dokončal bi pozčmski svoj tir.
V svoje domovje duh priti želi, Ondi prepevati himne vesfle, Plišsti si vence, nikdar usahnele — Srečo vživati, ki tam se rodi.
Gospodova molitev.
(Ex voto.)
feot otroci nežni zaupljivo
K Tebi, Večni! se obračamo , Ker le Ti nam daješ dobrotljivo
Vse, kar Te v molitvah prosimo. Tebe naše usta le častijo, Serca naša Tebi vsa gorijo,
Ti nam le sušiš solzi v oččsih, Oče naš Ti, kteri si v nebesih!
Tvoja je ljubezen neizmerna,
Ž njo napolnil Si vesoljni svet, To spoznava vsaka duša verna, In ne jenja Tebi hvale pet'. Ali, kakor naši deželani, Sini so tud' Tvoji vsi zemljani, Torej pri narodih vse zemlji Posvečeno bodi Tvoje ime!
Naj bi ljudstva zemlje vse spoznale,
Da le Ti njih pravi Oče si! Serca naj bi s plamom se jim vžgale
Za-Te, čegar slava ne mini! Spolniti je Tebi vse mogoče, Tedaj spolni tud' te želje vroče: Prosi kristijansko Te občestvo: Pridi, Oče! Tvoje k nam kraljestvo!
Tamkej gori v sveti domovini Vse pokorno Tvoji volji je , Urno Kerubini, Serafini
Veršijo želje Ti radi vse. To v posnemo in izgled nam bodi,
Ino k dobremu nas zvesto vnemlji Ter tak' kot v nebesih svetih godi Tvoja volja tudi se na zemlji!
V<imo, da je slaba volja naša,
Žalimo Te dostikrat hudo, Al' zato naj serd Tvoj ne naraša,
In ne tepi z močno nas roko. Daj , da nam bo polje obrodilo, Vari ga pred hude ure silo! Uho nagni Svoje na posluh: Daj nam danes naš vsakdanji kruh!
Mnogokrat pozabi človek na-Te,
Akoravno Tvoje smo stvari, Sčrce čisla le malike zlate, Ino jezik grešno govori; Al' kar grešno misli kdo, izusti,
Slabim za vse žal stvarčm je Tvojim; Torej dolge naše nam odpusti,
Kakor tud' je mi dolžnikom svojim!
Je resnično naše pvizadetje Hoditi pravice ozko pot, Ali noga slaba nam spodl^tje,
Neprevidoma smo v brezdnu zmot. Ti pa, Oče! nam pokaži pravo
Stezo, ki derži tje do neb4 — Ne vpeljuj nas slabih v skušnjavo, Temuč reši nas od hudega! Amen.
Iskrica.
fjj^.ar v sercu mojem zbudil se Ljubezni svete plamen je — Za dom ljubezni svete žar, Seree postalo je oltar.
Nebeška moč na njem svitli, Ki plamen vroči mi živi; In strastni piš, če bolj divja, Le huje mi oživlja ga.
Oj plami, plami, sveti žar! Ne ugasni v meni ti nikdar! Trositi da bi mogel te, Se v bratovske zaveze vse!
Prijatelju v spomenik.
§3aj mu glavo krona venca, Al' mu čelo laver kiti, Daleč je zašel od sreče, Kdor ne ume moder biti.
Ne osoda, Ti edino Vstvariš Ičpo si bodočnost, Ak' ceniti veš trenutke, Ki je ima pričujočnost.
Opomin k veselju.
(Poslovenjeno.)
Uo se življenje resno ti pričnž , Nikar veselju serca ne zapiraj ! Imelo raj odpert ne bode zmiraj, Ko se življenje resno ti pričnž. Tim ljubše sprejmi mile cvetke vse, čim bolj poredkoma cvete ti zmiraj. Ko se življenje resno ti pričnž, Nikar veselju serca ne zapiraj!
Odhodnica.
^cdar slovesa ura
Prihaja blizo že, Pobratim zadnjic brata Pritiska na serce, Oj takrat se solzijo,
Djal bi, še rožice, In za oblake sive
Tud' solnce skriva se.
Preživo jaz občutil
Sem tudi že enkrat, Kak6 je, kedar loči
Se ljubi serčni brat. To je bolčst velika,
Da skorej veče ni, Kedar prijatel „z Bogom!" Poslednjič govori!
Kdor je v življenju svojem
Do zdaj tak' srečen bil, Da se zarad' slovesa
Ni nikdar žalostil, Oj ta goreče prosi
Naj večnega Boga, Da mu grenkost ločitve Okusiti ne d& !
Slovó od doma.
ojstna hiša, hiša mala, Kjer sem pervič vgledal svet, Kjer me mati je zibala, In učila me je pet', Dánes jaz od tebe iti Moram v daljni tuji kraj, In Bog vé, če dano priti Bo mi k tebi še kedkj ?
Draga lipa ti diščea, Ki pred hišo mi stojiš, Doma varhinja cveteča, Danes zadnjič me hladiš! Gledala me déte malo Kdaj igrat' si pod saboj, Danes sprejmi pa zahvalo, In poslednji pozdrav moj !
Tudi tebe, vert ljubljeni, Jaz za dolgo zapustim, Delal si veselje meni, Zdaj te drugim izročim. Moje roke zalivale, Krasne rože, zdaj so vas, Tuje vas oskerbovale Bodo pa prihodnji čas.
Gozd pri gori tam samotni, V kterem sem sprehajal se, Vir tu bistri in tihotni, Vas oba pozdravljam še! Vse je za-me pomenljivo, Kar zagledajo oči, Vse me opominja živo Zlatih ur, ki več jih ni.
Lepi dnevi res ste bili, Ki ste tikli kdaj mi tu, Al', mladostni časi mili, Zdaj od vas ni več sledu; Zginjali ste kakor zora, Ko odpira solncu tir — Z Bogom hiša, lipa, gora, Ljubi vert in gozd in vir!
Zdravica.
Pri mizi rumêni sedimo
In z roke gre v roko bokâl, Da v vincu skerbi utopimo, Se vsaki je semkaj podâl, Zatorej oj bratje, veseli
Praznimo kozarce do dna! Zakaj bi ne pili in peli,
Sej ni še mladost nam prešlk!
Če solnce na polje ne sije,
Tud' v klasje pšenica ne gré ; Kdor sladkega vinca ne pije,
Ta nič od veselja ne vé. Mi hoc'mo pa biti veseli
In zâbiti reve svetâ, Zato bomo pili in peli, — Sej pije ga, kdor ga imâ!
Kdor vinca in petja ne ljubi,
In nima rad zalih deklet, Ta naglo 'zmed nas se izgubi,
In več ne prikaži se spet! Mi bomo pa pili in poli In tudi ljubili gorko, Doklèr bomo tukaj živeli, Sej manjkalo deklic ne bo !
Sonet.
i.
f^isričkrat štiri let pričakovali Očetje stari zvesto so Rešnika; Došla jim ž Njim je sreča prevelika: So zlati dnevi Judom zasijali.
Kedar polje morivna suša pali, Vsahnila bil je, zvčnela mladika, Se usmili blaga roka Dobrotnika: Na zemljo dežek tihi pošlje kmali.
Enak očakom starim pričakujem Željno jaz tudi zore mile, zlate, Da bi s tamote narod naš zbudila.
Zdihljaje vroče Njemu izročujem, Ki gozd oblači, s cvetjem venča trate, In vstvaril solne je trumo brez števila.
Sonet.
II.
afelad nezmerni moj si, domovina! Enaka ti na svetu ni nobena, V krasoti vedni si nespremenjena; Ne daš izbrisati se iz spomina!
Skrivala te je dolgo eerna tmina, Svetila sreča ti, lučica lena; Zbežala zdaj je tebi noč meglena, Solze so proč, otožnost, bolečina.
Napočil zor cveteče je pomladi, Serci topi se mi v presladki nadi, Da bode žlahno sadje ti rodila!
Pošljite skorej jo, nebesa mila, Na cvetje pa, ki ji v naročje klije , Naj vaš se svdti blagoslov razlije!
Sonet.
m.
ebeška roža, žlahna nevenela, Ljubezen si do očevine mile; Zatreti niso v stani vse te sile; Če bolj ter6 te — lepše boš cvetela!
Od kar serce mi tvoja moč raznela , So pesmice se sladko v njem zbudile; Naj drago, tebe vredno bi slavile, Ker peti mi ljubezen je velela.
Ti moj si biser, drago vse veselje, Gore mi za-te naj svetejše želje, Priserčna, krasna, ljuba očetnjava!
Sercč še mlado terdno je sklenilo, Da vedno zvesto tebe bo ljubilo; Za-to doni ti zmiraj čast in slava!

Sonet.
IV.
H^edžtr nastane morski piš šumeči, Val6vi divji jezno se dervijo, Čolnarja žalost, strah, obup morijo, Da sam ne ve pomoči si v nesreči, —
Zašije kmali rešni žar blišeči; Oblaki tamni naglo se zgubijo, Valovi mirni prejšnjo pot letijo; Seree se mu raduje v novi sreči.
Tak' včasih našo dušo vznemiruje Mogočna strast, ki z drugo se bojuje; Serce togotno se kot morje ziblje.
Naenkrat, um, tvoj bistri žar zasveti, Potoki strastni jenjajo kipeti , In jasni mir nam zopet pirsi giblje.
Kaj bi mi sercé ogrélo.
^.elim imeti si moči, Storiti srečne vse ljudi j In ko bi tako moč imel, Porâbiti bi koj jo tel.
Kar zemlja vsa ljudi imâ, Od pervega do zadnjega Poljubil vse bi in objel, Na sèree stisnil je vesel.
In kar si 2êlel kdo je kdaj, Dobil stotéro bi sedaj ; Le eden bi ne bil več ubog, Vsak zgubil brème bi nadlog.
V nebô doneč veséli vrisk Ljudi, odrešenih vseh stisk , Bi pesem bila to za-iné , Ki bi ogrela mi sercé !
Sanja.
^ sanjah bil sem verh Triglava, Spenjal sem se do nebšs , Z nčba pa z roko titansko Zvezd sem vtergal svdtlo zmes.
Prisvojene krasne zvezde Nčsel sem domu vesčl, Tu prijatlu — domoljubu Vse na pdrsi sem pripel.
-- t-
r*
se_____
Pesnik.
^H^iha noč je razprostila Že nad zemljo svoja krila,
Luna tam na neb' vesljž,. Vsa v pokoji je narava , Trudapolni človek spava, Božje krije varstvo ga.
Pesnika sercč le euje, Se veselo zdaj raduje,
Tiha noč mu mir deli: Duh njegov se prosto giblje, V harmonijah sladkih ziblje, V rajskih sanjah se topi.
Cena nesreče.
ffjjikddr ne bahaj sreče se preveč , Le malo ur nje solnce svetlo sije, Oblak nesreče kmali ga zakrije, In v sžrcu up ugasne ti bliščeč.
Kar zgolj veselje ti je pred bilo, Budi ti v sfercu žalne zdaj spomine Ko svoje sreče gledaš razvaline , Še zgubo nje občutiš bolj britko.
Vendar obupat' nima ti sercč! Korist nesreča tudi ima svojo: Le ona skaže svetu ceno tvojo — V nesreče šoli ur'jo se možje.
Človek brez domoljubja.
£§^rez solnca kar bliščečega Bile višine bi neb&, Kar vert brez krasnih je cvetic, Dobrava, log, brez milih tic,
Razgraja kedar hud' vihar, Na morji kar bi bil veslar, Kar nežno dete ločeno Bi skerbne matere bil6:
Brez domoljubja človek je, Ki vterpnjeno im4 sercč, Ko pribuči nevihta, grom, Zadevši dragi, mili dom.
Lovec.
ftar hoče kdo, rad mu storim, Domd pa bit' ne morem; Če prav bi kup zlatž, dobil, Dom4 jaz bit' ne morem!
Še prej , kakor na nebesu Danica se prikaže, Odrešim dolgočasne se In sitne doma straže.
Jaz snamem s stene risano In svetlo puško svojo, Pokličem k sebi sultana, Ki umi besedo mojo,
In hajd čez hrib in pisan dol, Čez polje in skoz' hosto, Čez verte ino travnike, In skoz' smerečje gosto
S pesom jo urno reževa, Sledu iskaje serne, Gorji jej , ko prikaže se, — Vstreljena koj se zverne!
Izteka tako dan in dan, Tak' dan za dnevom mine, Na lovu kratkočasnem mi Vsa serčna žalost zgine.
Zatorej jaz z veseljem zmir Na ljubi lov zahajam , Doma skerbi so, al' skerbem Najraje jaz uhajam.
Doma še mene bela smert Težko bo kdaj dobila, Če pa na lovu sreča me, Jo puška bo vstrelila!
Kar hoče kdo, rad mu storim, Doma pa bit' ne morem; če prav bi kup zlatd dobil, Doma jaz bit' ne morem!
jr-
-X
Gazela.
§"3a zemljo luna svetle žarke lije, Naravo mlado sladki pokoj krije, Premilo slavec v vertičku prepeva. Iskrenih glasov čarne melodije Šumijo v krogu jasnega večera; Odpro se viri rajske poezije, V radost nadzemsko je serci vtopljeno: Ker pomlad nova tudi njemu klije.
Brezbožnemu svetu.
Začel jaz tebe, svet!
Vsahnila suša tvoja
Je cvet nedolžnih let!
Okusil sem prezgodaj
V spoznanji tebe strup,
Ti vzel si mi iz serca Veselje, mir in up!
Sercč sedaj je prazno, Poprej veselja vir,
Zgubljena kar nedolžnost, Zgubljen je tudi mir!
Zastonj po tebi doba Nedolžnosti svete
Serce britk6 zdihuje, Oko lije solzč.
sem spoznati
Zjutraj.
pozdravljeno, dnevno zvonjenje! Kak bolno krepčaš mi seree! Ti v novo budiš ga življenje, In sladke mu vdihaš želje.
Sercč si želi, da postalo Prijazno bi, vselej čisto, Tako, kakor jutro je zalo, Ko noč nadomesti temno.
Med svet.
'V
e čaka konj me obsedlan , Neb6 je jasno, lep je dan, Adijo torej , starši vi, In bratje in prijatelji!
Doma zadosti dolgo bil, Dobrot sem vaših dosti vžil, Zdaj pa pogledat grem po svet', In kmal' domu ne pridem spet.
če pa me nikdar več ne bo Spet vaše videlo oko, Pa na-me, duše ljubljene, V molitvi se spominjajte.

Pomladanske cvetice, i.
H^omlad spet razsiplje Krasne dari svoje, Spet cvet6 cvetice, Družba tičev poje.
Radost zdaj kraljuje
V	sžrcih vseh človeških, Ni več čuti tožbe,
In ne 'zdihov težkih.
Vse ljudi je p6mlad Kakor prerodila, Menim, da vsa zemlja
V	raj se je zmenila.
2.
§3a zeleni trati Suče se kardelo Nežne, ljube dece Urno in veselo.
Pojejo med plesom Ustica mladinske Sladke in nedolžne Pesmice detinske.
Poj , le poj, mladina! Lepe imaš dnčve, Srečne ure rajske, Brez solzž, in rčve.
X
X
3.
^am na malem grobu Mlada mati joka — Cvétna zemlja krije Njenega otroka.
Vstavi vroče solze, Mati tugopolna, Lej , pomlad je tukaj, In radóst vesoljna!
Bog nam dal je pomlad, On vzel déte tvoje, Ki zdaj , angelj , čaka V raji majke svoje!
JS
9f-
4.
Radija od h riga Tam odriva v morje, Jasno solnce sije, Čisto je obzorje.
Vgoden veter piha V jader platno belo , Sirce pa mornarja Bije prevesilo.
Kmali bo pozdravljal Gore domovine, Ki od nje je ločen Terpel bolečine.
5.
iH|ajd! čez ramo torbo , Palico pa v roke! Iti čem na gore — Jasne in visoke!
Verh najviše gore Pa se bom ustavil, Tu si 'z vej zelenih Hišico napravil.
V hišici tej zračni Bom vesel prebival, Svetne reve zabil, Sladki mir užival!
6.
IH^elaj kakor mravlja , Dokler si na sveti; Kdor lenobo pase, Vreden ni živeti.
Kar si umno sklenil, Sžrčno zmir izpelji, Če tud' ne izide Vselej ti po želji.
Ak' ni bila prava Perva pot, bo druga; Ak' češ biti mojster, Bodi naj pred sluga !

atere ve ljube Našega naroda, Ki mu prisvetila Zlata je svoboda :
Vzrejajte sinove Ino hčere vaše, Da ti enkrat bramba Bodo zemlje naše!
Bramba terdna, kot so Naše sive skale, Ki vremena sile Niso jih razdjale!
8.
olnce, zlato solnee, Zemlje krog obseva, Serce meni v persih Pa ljubav ogreva.
V soreu ljubav vroča Mi gori za brate, Domovince blage, Rojstvo dobe zlate
In za druge sine Naše očetnjave, In za hčere zale Drage majke Slave!
9.
^aša hrabra djanja, Ve Slovenke zale, Bodo v naši zgodbi Zmir' se lesketale.
Tarbule se slava Večno bo svetila, Marulo zmir' v sercu Slava bo nosila.
Kak' branili devi Ti ste nam svobodo, Še z veseljem vnuki Pozni brali bodo!
10.
|||ar od tebe proč sem, Mila posestrima! Se vselila v sžrce Mi je huda zima.
'Z glave so zbežale Misli hrepeneče In mirneje bije Serce kervaveče.
Zemlja je puščava Za-me v vsakem kraji — Tožim, kakor slavec Tam v samotnem gaji!
11.
f|^ak'šen jaz dobiček Imam od učenosti? Kaj mi nek' pomaga Zaklad vse modrosti?
Drugi niso modri In tud' ne učeni , Pa se vendar bolje Jim godi, ko meni.
Sreča ljubi norce; V hiši njih stanuje , Mene pa od strani Serpo pogleduje!
12.
■fSjjrenka si ti čaša Mojega življenja, Do verha si polna Britkega terpljenja!
Vendar čez grenkobo Tvojo ne bom tožil, Ne si tako nalašč Tamne ure množil.
On, ki vč za rožo , Ko na polji vene, V serce si ljubeče Vpisal je tud' mene.
Iz življenja za življenje.
Sine ira et studio.
reče kdo ti žal besedo, Ne vtisni koj si jo v serci ; Velikokrat kaj 'z ust uide, Od česar sžrce nič ne vč. —
Kdor še okusil ni pelina, Ne ve ceniti slad medu; Ne zni, kaj zvesti je prijatel, Komur nezvest ni vzrok joku. —
Na ptujo moč ne zidaj dosti, Le n4-se stavi ves svoj up, Če ne golj'fanega te kmali Bo vjčdel reve britki strup. —
Zmir' pazi, kdaj prijadra sreča, In ko je tu, ne bodi slep, — Okleni se z močjo je celo, Ne zgrabi jo samo za rčp! —
Nikogar ti ne sili dati, Kar nikdar ti ni v stani dat', Čevljar naj dela tebi čevlje, Zlatar pa kúj ti perstan zlat. —
Kar se je Ikaru zgodilo, Zgodi se tebi tud' lehko, Zatorej glej, kako namerjaš Doseči ono reč, al' t6. —
Postscriptum,
Pavle je človek umne glave, On ve, kaj tirja vsaki čas; — Po leti nosi tanko suknjo, In v kožuh zleze ko je mraz. —

Upanje.
arava vesoljna zdaj v spanji počiva, Zgubila zelenje sta gora in log, Za tamne oblake se solnce nam skriva, Z meglámi napolnjen ves zračni je krog. Ne čuješ več tiča, ne vgledaš cvetice, Veselje ljubó je zbežalo od nas, Ko mogel, pomládi bi dal perutnice, Da hitro prinesla bi cvetja nam kras!
Pa prazne, oj prazne so želje goreče, In dalje ne bodem vas v sércu gojil, Al' mar izdihljaji mi rože cveteče Prinesejo spet, da je v vence bom vil? Jaz z upanjem zvestim bom čakal pomládi, Takrat, kar želim, izpolnilo se bo, Natergal bom rož na cveteči livadi, Ter ž njimi vesel si okitil glavo.
Oj upanje sladko, ti zvezda nebeška, Ki siješ v življenje mi revnega noč, Ti lajšaš breména nadlog mi pretežka, Ki dalječ preségajo slabo mi moč, Duhá mi potertega ti povzdiguješ, Ki tukaj na zemlji moré ga skerbi, K početjem preslavnim me ti navdihuješ , K njih srečnem' izidu pomoreš mi ti!

Nikdar mi zatorej, oj zvezda, ne ugasni, Prijazno me zmiraj na zemlji spremljuj , Ti lica otožna mi vsikdar razjasni, In s sladko tolažbo sercd napolnuj ! Prepeval potem bom jaz pesmi vesčle
V	prelepo zahvalo le tebi na čast,
V	njih tožbe ne bodo nobene se pile, Ker boste rodili je radost in slast!
Prijateljstvo.
■> *J ^ »J -J	^ J
prijateljstvo! krasna cvetka,
Da se lepša ne dob6 , V tolažilo rev posvetnih Te nam dalo je nebo.
Kogar tvoja v ¿z objčla,
Ta od sreče prave ve, Naj se smeje, ali joka, Ti ogrevaš mu sercč.
Kedar pa, kot sin Adamov,
Se od zemlje poslovi, Ljubeznjiva tvoja roka Mu zatisne še oči.

Vseh vernih duš dan.
^ verstah okol' tumbe
Svečniki stojijo, Bele sveče na njih Žalostno berlijo.
Orgel glas po cerkvi Žalno se razlega In globoko v serca
Vsem moliveem sega.
Na obrazih vseh se
Tiha žalost bere : Sivi mašnik resno
Poje „mizerere".
V spomin Franceta Gornika,
(učenca 5. gimn. raz. + 28. okt. 1866).
^am na grobu vetrič rože giblje, V njem prijatel moj ljubljeni spi, Slavček pa se v vejah rožnih ziblje, Z milim glasom pesem žvergoli.
Pevaj, drobna, ljuba tica pevaj, Z mojim združi glas turobni svoj ! Svetu čutnemu ti razodivaj , Da v tem grobu spi prijatel moj !
Zemlje ruša, dragi! Te pokriva , Ki tak' virno meni bil Si vdan, Sladki mir pa duša Tvoja vživa, Srečen si, ker tir je Tvoj končan!
Več ne gledaš svetne hudobije, Vsahnjene so Ti za zmir solze , Čisto solnce rajsko zdaj Ti sije, Ud nebeške družbe Si sveti!
Ker pa ljubav z venci lepša grobe, Ki v njih dragi spavajo serc&, Naj kot znak prijatelske zvestobe Ta-le pisem Ti v spomin velja.

¡K-
-X
Zastavica.
■(ÜJvctero oerk, si čisto neenakih, V harmoničnih je zlogih dveh, in v takih, Da skup ob4 imč sta miloglasno. Imčlo kdaj ga žensko bitje krasno, Ki mu bila je mar' zapoved sveta: „Spoštuj preserčno mater in očeta!" Sercč junaško tud' mu v persih bilo, Očeta svoj'ga trinogu je sina smert rešilo. Nje zgodbi čudni, lepi in preprosti Gotovo rad si čudil se v mladosti. Potem imd razdSri in čerke vse premeni, Imena našljega prej tretjo pervo deni, In v družbo z drugo pervo ji pripelji, Dodeni zraven zadnjo — pa imaš vse po želji, Imč prikazni nebne, ki vsak jo rad pozdravlja, Je večno nova, vsaki dan se nam ponavlja.
Uganjka zastavici:
Roza jelodvorska — jutranja zora.
KAZALO.
Na strani.
Svojim pžsmicam ... 5
Bog .......... 6
Molitev......... 8
Zvon.......... 9
Utrinek.........10
Pozdrav in prisega . . 11
Domovini .......13
Modrost ........14
Želja..........15
Pomladančica.....16
V tihi noči ...... 17
Gospodova molitev . . 18
Iskrica.........21
Prijatelju v spomenik. 22
Opomin k veselju ... 23
Odhodnica.......24
Slovo od doma .... 25
• Zdravica........27
Sonet 1 ........28
Sonet 2 ........29
Sonet 3 ........30
Sonet 4 ........31
Kaj bi mi sercé ogrelo . 32
Sanja..........33
Pesnik.........34
Na strani.
Cena nesreče .....35
Človek brez domoljubja 36
Lovec .........37
Gazela.........39
Brezbožnemu svétu . . 40
Zjutraj.........41
Med svét........42
Pomlad spet razsiplje . 43
Na zeleni trati.....44
Tam na malem grobu .	45
Ladija od brega ....	46
Hajd tez ramo torbo .	47
Delaj kakor mravlja .	48
Matere ve ljube ....	49
Solnce, zlato solnce .	50
Vaša hrabra djanja . .	51
Kar od tebe proč sem	52
Kak'šen jaz dobiček. .	53
Grenka si ti časa ...	54
Iz življenja za življenje	55
Upanje.........57
Prijateljstvo......59
Vseh vernih duš dan .	60
V spomin Fr. Gornika	61
Zastavica........62