Stane: Za celo leto.....K 15"— za pol leta .'.....< 750 za Cetrt leta.....« 3'80 za 1 mesec......« 1*30 Posamezna Stevilka 40 vin. UredniStvo in upravniStvo je v Ptuju, Slovenski irg 3 (v starem rotovfu), pritliCje, levo. Rokopisi se ne vrnejo. Politično gospodarski tednik. Stev, 20 Ptuj, 17. avgusta 1919 I. letnik ¦ ¦ j Prekmurje osvobojeno. i Na državnih poslopjih v Ljubljani vihrajo zastave. Naše hrabre čete osvobodile so naše slovanske brate v Prekmurju iz tisočletnega robstva. Pri nas v Ptuju zastave niso razobešene, pač pa je temvečje veselje v našem srcu. V Prekmurju prebiva isti rod, kakor ob bregovih Drave, Prekmurci govore isto narečje, kakor naše ljudstvo po lepih Slovenskih Goricah tja proti Radgoni v Ljutomeru. Osvoboditev Prekmurja je posebne važnosti za nas, ki smo najbližji sosedje. Padle so umetne meje, ki so nas ločile do sedaj politično in kulturno. Za nas nastane velika naloga, da pritegnemo osvobojeno Prekmurje čim preje v obo.inem pogledu nase. Prek-murcem ni bilo do sedaj dovoljeno gojiti svoj slovenski jezik, ni jim bilo dovoljeno čuti slovansko. Stiki med nami in Prekmurci morajo postati čim preje najprisrčnejši, kar bo v korist njim in v korist nam Nastale bodo z bogatim Prekmurjem živahne trgovske zveze, pričelo se bo novo gospodarsko življenje in naša dolžnost je, da deljujemo skupno na vsakem polju z osvobojenimi Prekmurci* V složnem delu doseže Prekmurje brezdvomno lepo bodočnost. Pozdravljamo vas vrli Prekmurci, pozdravljajo vas vaši bratje ob Dravi! Prisrčno vam čestitamo k osvoboditvi izpod jarma, ki vas je tlačil stoletja in stoletja. Iz srca vam želimo vsestranskega napredka in krepkega razvoja v svobodni Jugoslaviji ! Ljubljana, 13. avgusta. O akciji, uvedeni za zasedenje Prekmurja je prejel Ljubljanski dopisni urad nastopno poročilo : Naša sicer tako tiha in molčeča Radgona je dne 10. avgusta popoldne nenadoma oživela. Po njenih ulicah so odmevali trdi koraki 36. (karlovskega) in 37. (ljubljanskega) pehotnega polka, ter tretjega bataljona 45. (mariborskega) pehotnega polka. Sledil je dravski konje- ni mogla, kakor pravijo ljudje, kupiti igla. Prekmurci trpe veliko pomanjkanje soli, .sladkorja, obleke, obutve in tobaka. General jim je obljubil, da jim bodo naše oblasti takoj v vsem priskočile na pomoč. Jugoslovanska vlada. Ldu Ljubljana, 13. avgusta. Uradno poročilo o položaji! v Prekmurju ob 17. uri: Naša vojska je zavzela celo Prekmurje v mejah, ki so bile določene od pariške konference. Postavljena je naša vlada. V Prekmurju vlada populen mir in red. Železniški promet Čakovec - Mursko Središče - Spodnja Lendova je vzpostavljen. Toliko časa, dokler se ne reši vprašanje denarja, ki ga je velika množina ponarejenega, ni dovoljeno nikomur v Prekmurju. Naša meja v Prekmurju. Ldu Ljubljana, 13. avgusta. Ozemlje Prekmurja, ki nam ga je definitivno priznala mirovna konferenca in ki je bilo te dni zasedeno od naših čet, je obseženo v sledečih mejah: (karta 1 : 200000 srpsko izdanje) : Izliv Krke v Muro, kota 295, 328, 187, potok Kebele do sela Pordasinci, kota 295, 255, 291, 319, 365 (Katarina), 404 'Srečni), točka na 2 km vzhodno od Sela V.-iuke, kjer se bbdo stikale meje Avstrije, Madžarske in Jugoslavije : od te točke proti napadu črta, katera se bo določila na terenu proti koti 400 med vasmi Bonisfalva in Gedoutvar (Osinja) do stare meje med Avstrije in Madžarsko, potem sledi tej črti na jug do demarkacijske črte proti Štajerski. Brzojavka deželne vlade regentu. Ljubljanski dop. urad poroča : Predsed-ništvo deželne vlade za Slovenijo je ob priliki zasedbe Prekmurja poslalo na kabinetno pisarno prestolonaslednika in regenta Aleksandra v Belgrad nastopno brzojavko : Naše hrabre Čete so tekom včerajšnjega in današnjega dne zasedle Prekmurje, navdušeno pozdravljeno po tamkajšnjem slovenskem niški polk in dolga vrsta artiljerije: najprej dve brdski bateriji drinskega polka, druga in tretja havbična in prva mariborska poljska baterija. Potem so se pojavili naši izborni telefonisti brzojavnega bataljona, tren, sani-teta itd. Po zaslugi naših nad vse hvalevrednih železničarjev, ki so delali noč in dan, se je v komaj 24 urah zbrala tukaj vsa vojska. Dne 11. avgusta zvečer je bila Radgona pravo vojno taborišče, kjer je vrvelo in viselo kakor v čebelnjaku. Tudi nestrokovnjak je mogel opaziti, da se nekaj pripravlja. Radovedno so legli Radgouci spat. Toda ko so se zjutraj zbudili, te vojske ni bilo več v mestu. Bila je že daleč v Prekmurju. našem divnem, toliko mučenem Prekmurju, čigar prebivalstvo nas je pričakovalo tako željno, in kamor je vleklo srce vsakega vojaka z nepremagljivo silo. Že na vse zgodaj so poletih čili konji dravskih dragoncev v prekmurska polja in po komaj peturnem pohodu ob pol enajstih so zaplapolale v solncu svobode prve slovenske zastave na lepem slovenskem Prekmurju. 3G. in 37. polk sta izvršila forsirane 30 do 40 km dolge marše v redu, ki zbuja občudovanje. Drinski brdiki bateriji sta takoj po izkrcanju iz vagonov nastopili in verno spi'emljevali svoje druge od pehote. Še enkrat so se bratsko pozrdravili Srbi, Hrvati in Slovenci tam, kamor jih je pozvala domovina ! Prekmurci so sprejeli svoje brate osvoboditelji z nepopisnim navdušenjem. Praznično oblečeno zbrano ljudstvo je navdušeno pozdravljalo naše vojake. Ob pol enajstih je dospel general Smiljanič v Mursko Soboto, kjer je pozdravil čete, okoli katerih se je zbrala ogromna množina sveta. Potem se je peljal preko vasi Mačkovec, Boreče v Lenpavo, povsod povprašujoč po potrebah in željah prebivalstva, ki je mnogo pretrpelo vsled nasilja boljševiške ivlade. Boljševiki so Prekmurcem odvzeli skoraj vso govejo živino, bodisi potom rekviriranja, bodisi potom nasilnega kupovanja. Pri tem so plačevali z „belimi kronami", za katere se prebivalstvu. Ob tein zgodovinskem trenotku, ko so bili nasi prekmurski bratje reSeni iz tisocletnega robstva, poklanjamo VaSernu kraljevernu Visocanstvu izraz verne udanosti najglobje hvaleznosti celokupnega slovenskega naroda. — Ljubljana, dne 12. avgusta 1919. Civilni guverner za Prekmurje. Ljubljana, 13. avgusta. V sedaj za-sedenem ozemlju Prekraurja ostane zaeasno vojaSke uprava, pri kateri sodeluje kot civilni komisar dosedanji vodja okrajnega glavarstva v Mariboru, vladni tajnik dr. LanjSic. Koncno ureditev civilne uprave je pricakovati v naj-krajSem casu.