Terme PTbj SAA HOTELS & RESORTS ¡P ; Podrauje ¡g Torek:Tednikov kopalni dan v „ . „ , i __Grajena • Bodo IRin^^H nanainii h imn ^f) <¥, nnm icta lahl^o i iv^liavite i/T^rmalnom Parh i Torm Pti ii ~ -50 % na odraslo ali otroško celodnevno vstopnico -v» _T5'_ te TEDNIK iL ^o1 Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Term Ptuj vsak torek do vključno 19. decembra 2017. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo. t: 02/ 7494 530 e: termalni.park@terme-ptuj.si podeljene velike in male kuhalnice zalegle? O Strani 8 in 9 Ptuj, petek, 4. avgusta 2017 letnik LXX • št. 61 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR V IAPI II 1)1 COK ««o/ WWW TAPfTEDEKOn s te V* SENČILA-ZAVESE-TAPEIE [po naročilu] T: 051-818-338 Ormoška c. 5,2250 Ptuj VI i v v srediscu Ptuj • Za urgentni center že 230.000 evrov O Stran 4 Podrauje Ormož • Kako dolgo bo fontana še v okvari O Stran 6 Kronika Drbetinci • Po požaru pri Pečarjevih O Stran 24 Šport Nogomet • Težko pričakovan začetek nove sezone v 2. ligi O Stran 12 Nogomet • Tavares poskrbel za bogato evropsko jesen O Stran 11 mmsii ^ii m Slovenija, Podravje • Vročina in suša usodni za kmetijsko ter vrtnarsko pridelavo Suši se praktično vse, kar raste Območje Podravja so letos prizadele že tri vremenske ujme: pozeba, toča in suša. Posledično bo manj pridelka, pa tudi krme za živino. Suša je najbolj osiromašila pridelke na obdelovalnih površinah, ki so na prodnatih podlagah, zlasti tam, kjer je plast zemlje plitka. »Glede na vremenske napovedi in prejeta poročila s terena je velika verjetnost, da bo letošnji obseg škode v kmetijstvu zaradi suše tolikšen, da bo razglašena naravna nesreča in bodo pristojni organi pristopili k izvedbi ocenjevanja škode,« pravijo na ministrstvu za kmetijstvo. Več na straneh 2 in 3. Haloze • Bajke o turizmu ostajajo na zaprašenem papirju o Strani 4 in 5 Foto: Črtomir Goznik Aktualno • Waldorfske šole na Polenšaku to jesen ne bo o Stran 2 Obnove spomenikov • Po treh letih brskanja država našla nekaj centov (O 0 ^^Uirodno jFabcivne ■ v lasbe o Strani 8 in 9 nun ■ ■iM.tlllM MESTNA OBČINA PTUJ w Ptuj 2017 1. VEČER - Odštevamo do abrahama (uspešnice 1989-1998), 31. avgusta 2017 ob 19.30 2. VEČER - 48. festival NZG Ptuj 2017, 1. septembra 2017 ob 19.30 TURNIRSKI PROSTOR PTUJSKEGA GRADU "Vi"«" t'Y • ■ ' V1»E«T«N Štajerski TEDNIK 2 Štajerski V središču petek • 4. avgusta 2017 Slovenja, Podravje • Vročina in pomanjkanje padavin usodna za kmetijsko ter vrtnarsko pridelavo Na pragu naravne nesreče - susi se Območje Podravja so letos prizadele že tri vremenske ujme: pozeba, toča in suša. Posledično bo manj pridelka, pa tudi krme za živino. Suša vremenske napovedi in prejeta poročila s terena je velika verjetnost, da bo letošnji obseg škode v kmetijstvu zaradi suše tolikšen, da bo Foto: Črtomir Goznik Namesto traktorjev raje namakalni sistemi Letošnje sušno leto kaže na to, da bi znala biti prihodnost kmetijstva odvisna od namakanja. Temu pritrjuje tudi Peter Pribožič: »Če kaj, potem naj kmetje investirajo v namakalne sisteme. To je edina preventiva proti pretnji, ki jo prinašajo klimatske spremembe. Marsikateri traktor ali stroj na kmetiji nista potrebna, še kako pa bi bil potreben namakalni sistem. Naj kmetje raje kot v traktorje denar vložijo v gradnjo namakalnih sistemov. Je pa res, daje treba najprej zagotoviti osnovno infrastrukturo in sisteme zgraditi. Upamo, da bo v prihodnji finančni perspektivi podpori gradnje namakalnih sistemov namenjenega več denarja. Pomembno je tudi, da lastniki zemljišč z gradnjo soglašajo. Gradnja namakalnih sistemov je smiselna iz več vidikov: zaradi opremljenosti s sistemom se poviša vrednost zemljišča, kmetijske površine je možno izkoristiti tudi za pridelavo več kultur v eni letini. Vodni viri so nam na razpolago. Posredni učinki razvoja kmetijstva z gradnjo namakalnih sistemov pa so večplastni in dolgoročni. Med njimi so nova delovna mesta ter oskrbajavnih zavodov in lokalnih prebivalcev s kakovostno lokalno pridelano hrano. Ni nujno, da pozitiven ekonomski učinek prinašajo samo velike kmetije; imamo pridelovalce, ki obdelujejo manjša zemljišča in so pri svojem delu tudi zelo uspešni. Je pa res, da mora v tem primeru biti vse dobro organizirano, od pridelave do prodaje. Priložnosti na tem področju je še veliko, saj imamo v Sloveniji relativno nizko stopnjo samooskrbe z zelenjavo, krompirjem, sadjem...« »Posledice suše so precej opazne. Na koruzi se spodnji listi ponekod že sušijo. Drugo je tam, kjer so namakalni sistemi. Tam rastline ohranjajo dobro rastno kondicijo, barva posevkov je čisto drugačna kot na območju, kjer se ne zaliva. Žal je površin z namakalnimi sistemi zelo malo. Škoda nastaja tudi na neobdelanih strni-ščih, tam v tem času raste in vznika edino ambrozija. Za govedo-rejce bo rešitev, da na njivah, kjer so ostala neobdelana strnišča, po prvem dežju posejejo travo - italijansko ljuljko z dodatkom črne detelje. S tem pridelkom bi si potem zagotovili krmno bazo za naprej. Pri tem bi bila dobrodošla pomoč bodisi lokalnih skupnosti bodisi države, da bi pomagali pri nakupu semena. Ob ugodnih razmerah bi lahko še letos imeli dober odkos, pa potem še spomladi naslednje leto. S pomanjkanjem padavin se srečujemo od zime naprej. Že prva košnja je dala manj kot običajno. Zelo velik je izpad travne krme na travnikih, ki so na pobočjih Haloz in Slovenskih goric: trave za spravilo krme je zraslo za polovico manj kot minula leta. Nekateri tako že razmišljajo, da bi zmanjšali črede. Menim, da je tre- ba primarno razmišljati v smeri, da se pridela voluminozna krma. Smiselno bi bilo, da bi kmetje z gričevnatih območij najeli strniščne njive in si prav tako priskrbeli voluminozno krmo za hladnejšo polovico leta. K reševanju problema bi lahko pristopil Sklad kmetijskih zemljišč in njive, ki se po žetvi več ne obdelujejo, začasno ponudil za setev travinja. Dejstvo je, da se bomo srečevali s pomanjkanjem sena, saj je letos celotna Slovenija utrpela sušo in trave je zraslo zelo malo. Pričakuje se, da bo krma imela visoko ceno, zato se jeseni in naslednje leto zgodaj spomladi še splača nadomestiti primanjkljaj, ki ga je povzročila suša,« je poudaril vodja Kmetijske svetovalne službe KGZ Ptuj Peter Pribožič. Travo za krmo zasejati na vse razpoložljive njive »Absolutno menimo, da bi bilo dobro obdelati vse njive, ki so na razpolago, in pridelati vo-luminozno krmo. Več težav bo pri zagotavljanju mase za pitanje prašičev, kajti pridelek koruznega zrnja bo manjši. Zaradi manjših donosov bo koruza držala »Letošnje poletje se bo uvrstilo med tri najbolj vroča v zgodovini meritev. navedli na državnem uradu za meteorologijo in hidrologijo pri agenciji za ceno. Verjetno bo pridelka doma premalo in ga bo treba dokupiti. Letos je bilo na našem območju zasejanega tudi precej ječmena, a so ga nekateri prašičerejci od-prodali. Glede na zdajšnjo situacijo to ni bilo najbolj racionalno. Tudi pri nakupu zrnja za pitanje prašičev bi država lahko finančno pomagala, vendar dvomim, da bo to pripravljena sprejeti. Pra-šičerejci bodo v primerjavi z go-vedorejci v težjem položaju,« je meni sogovornik in dodaja, da je zaradi visokih temperatur treba poskrbeti tudi za živino v hlevih. Ptuj, Dornava • Waldorfske šole na Polenšaku to jesen še ne bo Za šolo se je odločilo premalo staršev Kljub prizadevanju waldorfska šola na Polenšaku, kot kaže, to jesen še ne bo zaživela. Razlog tiči v premajhnem vpisu, vpisani so bili le trije prvošolčki. V ptujski iniciativi zdaj upajo, da bo šola zaživela prihodnje leto. Ptujska iniciativa za waldorf-sko šolo je pred dobrima dvema letoma združila starše, ki so želeli svojim otrokom ponuditi drugačno izobraževanje od klasičnega oz. tradicionalnega, kakršnega nudijo javne šole. Lotili so se navezovanja stikov z okoliškimi občinami in pri dornavskemu županu Rajku Janžekoviču naleteli na izjemno veliko posluha ter se dogovorili za prostor v nekdanji šoli na Polenšaku. S svojimi rokami in sredstvi ter s pomočjo prijateljev so prenovili več kot 100 let stare prostore, a očitno v njih to jesen še ne bo otroškega živžava. Razlog je namreč premalo vpisanih otrok. »Če kaj, potem smo v ptujski iniciativi za waldorfsko šolo v preteklih dveh letih prizadevanj za odprtje tovrstne šole na Ptuju ali v njegovi okolici spoznali, da smo se lotili projekta, ki zahteva svoj čas. Kar ni nujno slabo - vse dragocene zamisli dozorevajo in se udejanjajo počasi, da so potem bolj dodelane in trajne. Žal se je zataknilo pri vpisu prvošolčkov. Iz ptujskega zasebnega vrtca Vi-linski gaj, ki je nekakšna 'valilnica' učencev za waldorfsko pedago- giko na ptujskem območju, smo uspeli pridobiti tri prvošolčke, nekaj bi jih bilo za tretji razred. To pa je premalo, da bi lahko oblikovali samostojen razred. Letos, kot kaže, se bomo morali torej odpovedati startu waldorske šole na Polenšaku, čeprav je bilo kar nekaj zanimanja za vpis tudi zunaj kroga staršev, ki imamo svoje otroke v Vilinskem gaju.« Vpisani otroci tako waldorfske šole ne bodo pričeli obiskovati na Polenšaku, pač pa v Mariboru: »Naši trije 'ptujski otroci,' dva sta iz ptujske mestne občine in eden iz starške, bodo svojo učno pot začeli v Waldorfski šoli Maribor.« »Boren začetek nas ne plaši« V iniciativi upajo, da bi prihodnjo jesen vendarle odprli šolo, ki bi delovala v sklopu mariborske. »Po podatkih, ki jih imamo, bi se lahko za kombinacijo prvega in drugega razreda naslednje leto nabralo dovolj učencev,« so sporočili in ob koncu dodali: »Številčno tako boren začetek nas ne plaši, saj se je povsod začelo z majhno skupino zanesenjakov in majhnim številom učencev, tudi v Ljubljani in Mariboru. V Ljubljani že gredo v smeri waldorfskega visokošolskega izobraževanja, v Mariboru srednješolskega. Obetamo si torej, da bi bil september 2018 mesec, v katerem bodo naša prizadevanja obrodila sadove. Želimo si, da na Polenšaku.« Monika Levanič Foto: Črtomir Goznik Pogodbo o najemu prostorov ze podpisali »Doslej smo uspeli najti prostore v nekdanji osnovni šoli na Polenšaku, v idiličnem okolju, kije v sozvočju s filozofijo antropozofije in wa!dorfske pedagogike. Lotili smo se obnove šole s svojimi rokami in svojimi sredstvi ter s pomočjo prijateljev in simpatizerjev. Zelo dobro smo se povezali z vodstvom občine Dornava, župan Rajko Janžekovič stoji za našo vizijo. Z občino smo že podpisali pogodbo o najemu prostorov. Sprejeli so nas tudi domačini. Pod svoje okrilje nas je vzela Waldorfska šola v Mariboru. Naklonjenost našim načrtom so izrazili in svoje soglasje k programu učnega načrta podali na Zavodu za razvoj waldorfskih šol in vrtcev - zveza. Čaka nas še soglasje šokkega ministrstva in vpis v razvid izvajalcev javno veljavnih programov na področju vzgoje in izobraževanja, s čimer je pogojeno financiranje programa,« so o aktivnostih v zvezi s prihodom šole na Polenšak, ki kot kaže, to jesen še ne bo odprla svojih vrat, povedali v ptujski iniciativi za waldorfsko šolo. Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Mojca Vtič (02) 749-34-30, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 105,65 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). petek • 4. avgusta 2017 Aktualno Štajerski 3 praktično vse, kar raste je najbolj osiromašila pridelek na obdelovalnih površinah, ki so na prodnatih podlagah, zlasti tam, kjer je plast zemlje plitka. »Glede na razglašena naravna nesreča in bodo pristojni organi pristopili k izvedbi ocenjevanja škode,« pravijo na ministrstvu za kmetijstvo. v- " • ; J -v *V- Foto: Črtomir Goznik Doslej je bilo najbolj vroče poletje 2003, spremljala ga je izrazita suša,« so okolje. »Poleg rednega zagotavljanja sveže vode za živino je priporočljivo hlajenje in vlaženje hlevov: pršenje (do 70 % vlage), zračenje (tudi z ventilatorji), zvečer preselitev črede na pašnik, da se hlev ohladi (če je možno), polivanje strehe hleva ... Visoke temperature predstavljajo za živino velik stres. Krave molznice izgubljajo tudi na produktivnosti, pri perutnini so lahko pogostejši pogini.« Po besedah Pribožiča so posledice suše izrazitejše na površinah, ki so osiromašene z organsko maso. »Na njivah, kjer je nivo humusa vzdrževan, so tla nekoliko globlja in rastline manj prizadete.« Siromašenje površin v smislu, da se z njive pridelek samo pobira, organska masa pa se nanjo ne vrača, je po mnenju Petra Pribožiča za dolgoročno obdobje zelo slabo. »Humus se zmanjšuje, kulture na teh njivah bodo vedno težje prenašale visoke temperature in pomanjkanje vlage. Prednost imajo kmetije, ki se ukvarjajo z živinorejo, saj pri njih organska masa kroži, s tem se ohranja kakovost tal in vsebnost humusa. Pomemben pa je tudi kolobar, ki zemljo bogati. Kolobar pšenica - koruza ni dovolj; za ugodno stanje tal so potrebni še drugi posevki, ki bogatijo zemljo, vežejo dušik iz zraka. V nasprotnem primeru zemljo siroma-šimo, izkoriščamo in na nek način zapravljamo njeno kakovost, namesto da bi jo bogatili.« Pomurje: usahnila tudi podtalnica Suša pa ni udarila samo po Podravju, temveč po dobršnem delu Slovenije, med drugim v Istri, na Dolenjskem, v Pomurju ... »Na območju Murske Sobote je prizadeto vse, kar je na njivah, od koruze, oljnih buč, soje, krompirja do vrtnin. Prizadeti so trajni travniki in vrtnine na prostem. Podtalnica je tako upadla, da kmetje nimajo vode, s katero bi morda lahko nekaterim kulturam pomagali. Prav tako se sušijo trajni nasadi (sadovnjaki, vinogradi), ki niso namakani, propadajo vrtnine na prostem. Na območju Ptuja sta pozeba in toča ponekod oklestila pridelek od 30 do 60 odstotkov, v ožjih delih celoten pridelek. Koruza na prodnatih tleh Ptujskega polja je uničena od 30 do 90 odstotkov, kjer pa je bila toča, pa tudi v celoti. Pri pšenici na prodnatih tleh je škoda od 30- do 50-odstotna. Škode pri vrtninah, izjema je krompir, so prav tako velike, še zlasti tam, kjer je bila toča in vrtnine niso namakane. Vrtnin bo od 40 do 60 odstotkov manj, toča je ponekod uničila vse. Podobno je pri bučah. Posevki koruze so močno prizadeti tudi na mariborskem območju. V tržnih nasadih vseh sadnih vrst Podrav-ja, celjske regije in Prekmurja so prvi znaki škod po suši najbolj vidni na mladih nasadih do petega leta starosti na okvirno 200 hektarjih površin. Žal so posledice vidne tudi že v nasadih, opremljenih s kapljičnim namakanjem, saj je število zaporednih dni z več kot 30 stopinjami Celzija že preseglo deset dni. V primeru nadaljevanja daljšega ciklusa sončnega udara se lahko zgodi, da bo v nasadih jablan, tudi namakanih, moteno oblikovanje cvetnih brstov za novo sezono 2018, s tem pa bo tudi zmanjšan pridelek,« so povedali na ministrstvu za kmetijstvo. Po podatkih republiškega urada za meteorologijo in hidro-logijo so se zaradi suše znižali pretoki vodotokov. Nekatere reke in potoki, predvsem v Istri, na Vipavskem, Dolenjskem in Notranjskem, so presahnili. Drava in Mura ter druge reke s povirji v Alpah ohranjajo srednjo, ostale reke pa majhno vodnatost. Upada tudi nivo podtalnice, vendar nikjer v državi v tem času ne opažajo ekstremno nizkega stanja nivoja podtalnice. Mojca Zemljarič m SsiP^ J^p&l V Halozah kmetovanje iz različnih vzrokov že desetletja opuščajo. Tudi kmetje, ki na strminah še vztrajajo, brez pomoči države najbrž dolgo ne bodo več zmogli. Haloze potrebujejo pomoč! Okoli 85 kmetij v sedmih haloških občinah (Cirkulane, Majšperk, Makole, Podlehnik, Videm, Zavrč in Žetale) je že desetletje združenih v Delavsko društvo hribovskih kmetij in podeželja. Da ima društvo sedež v Kočicah, enem najstrmejših predelov Haloz, ni naključje: posebnost vključenih kmetij so prav zelo strme lege. Predsednik društva Franc Cep je povedal, da gre večinoma za manjše kmetije, v povprečju velike 4 ali 5 hektarjev: »Kmetij v Halozah ni več veliko, vsak dan jih opuščajo.« Opozoril je, da bi lahko letošnja suša marsikateremu haloškemu kmetu zadala usodni udarec: »Takšne suše, kot je letošnja, ne pomnimo. Hude suše smo seveda že prestali, vendar so se pojavile kasneje, ko je bil trava močnejša. Letos se je po hribovitih območjih trava sušila že aprila, košnje je bilo zato za okoli 65 % manj kot v preteklih letih. Kjer so hude strmine ali lapornata zemlja, letos košnje celo sploh ni bilo; kositi se ni splačalo.« Pojasnil je, da se na hribovitih haloških območjih kosi le enkrat letno, ostalo popase živina: »V kakšnih dolinah se lahko pokosi tudi otava, tretje in četrte košnje pa v Halozah ni.« Trava se bo sicer obrasla, a bodo kmetje do takrat morali nekako prehraniti svojo živino. »Živina bi se še kakšne tri mesece morala pasti zunaj, vendar paše več ni ... Ponekod živali že dodatno hranijo s krmo. Zadnji dve leti sta bili sicer kar dobri, zato nekateri kmetje zaloge krme še imajo, pri drugih pa so šupe prazne. Nekateri že razmišljajo, da bi polovico živine prodali. Po drugi strani so se nekateri kmetje odločili za kmetijsko-okoljska podnebna poplačila, s čimer so se zavezali, da bodo imeli toliko in toliko glav živine. Težko jim bo,« je dejal Cep. Poudaril je, da so letos številni haloški kmetje v precepu: »Krave za 500 evrov ne moremo prodati, več pa zanjo zdaj ne dobimo. Boljše odkupne cene kot Slovenci sicer ponujajo Avstrijci, a so jih tudi oni zdaj spustili. Pojasnili so sicer, da imajo živine dovolj, vendar vedo, da je pri nas suša. Če pa krmo za krave ali drobnico kupimo, smo spet na izgubi .. Za vse dosedanje suše mali haloški kmetje nismo dobili ničesar, zato tudi letos ne upamo preveč.« »Papirnata vojna« tudi ob suši? Predsednik haloškega društva hribovskih kmetij je prepričan, da je denarja za kmetijstvo dovolj, a ni pravično razdeljen: »Država podpira velike kmete, teh pa v Halozah ni. V drugih državah spoštujejo vse; razumejo, da brez malega tudi velikega kmeta ni, naša mala država pa se gre velikega kmetijstva. Na kmetijskem ministrstvu imajo male kmete le za to, da si z njimi čistijo čevlje. Haloški kmetje imajo, denimo, deset glav živine in nekaj hektarjev zemlje. Kdor ima npr. 13 hektarjev obdelovalnih površin v Halozah, več kot osem glav živine ne more rediti. Če pa ima kmet takšno površino na ravnem, lahko redi 60 glav živine. Kmetovanje v Halozah je specifično in težko, za kosilnico je treba hoditi po štirih.« Tudi do državne pomoči za zagon dejavnosti, namenjene razvoju majhnih(!) kmetij, so upravičeni le kmetje, ki imajo v upravljanju najmanj 3 hektarje primerljivih kmetijskih površin in redijo najmanj tri glave velike živine. Cep je ob tem pojasnil, da 3 hektarji primerljivih kmetijskih površin v Halozah navadno pomenijo 6 hektarjev zemlje, in dodal še: »Mladih kmetov v Halozah skorajda ni več, vsi so starejši od 45 let. Haloški mali kmetje za minimalne plače hodijo v službe, da lahko obdržijo in vzdržujejo svoje kmetije. Ljudje tu delajo bolj ljubiteljsko kot za zaslužek. Če država ne bo pomagala, živinoreje v Halozah ne bo več.« O Halozah se v zadnjih letih sicer veliko govori in piše, obiskali so jih predstavniki raznih ministrstev in različni strokovnjaki (in marsikaj obljubili), a mali kmetje trdijo, da haska od tega doslej še ni bilo. Cep je poudaril, da je pot do različnih subvencij in povračil navadno zelo trnova in zapletena (sam jo imenuje kar 'papirnata vojna'): »Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano imajo vse podatke: koliko zemlje imamo, koliko živine itd. Pomoč bi lahko preprosto dali.« ., „.„ EvaMilosic Foto: EM Predsednik Delavskega društva hribovskih kmetij in podeželja Franc Cep je pozval: »Nikoli nismo tarnali, zdaj je pa res sila. Haloze potrebujejo pomoč!« 4 Štajerski V središču petek • 4. avgusta 2017 Haloze • Novi načrti za razvoj turizma Bajke o turizmu ostajajo na zaprašenem Od izdaje temeljnih del o Halozah, ki ju je spisal dr. Vladimir Bračič, je minilo že pol stoletja. Kljub temu so ugotovitve vseh kasnejših krajina se zarašča, ljudje se izseljujejo, delovne sile je vse manj. Zmerom enak je tudi sklep: Haloze bi lahko rešil turizem. Strategije in dokumenti se seveda še vedno pišejo. Spomladi 2015 je slovenska vlada imenovala Delovno skupino za razvoj Haloz, ki jo sestavljajo predstavniki različnih ministrstev. V njej naj bi pripravili konkretne ukrepe za celovit razvoj haloškega območja. Za zdaj so izpostavili dva ključna cilja: zmanjšanje za-raščenosti obdelovalnih površin in nova delovna mesta. Spisali so tudi Strategijo lokalnega razvoja Lokalne akcijske skupine (LAS) Haloze 2014-2020, v njej pa kot eno ključnih prioritet izpostavili razvoj turizma. Delovna skupina za razvoj Haloz in LAS Haloze sta zdaj pripravili še dokument z naslovom »Turistična destinacija Haloze, ki predstavlja tako za Slovenijo kakor za prebivalce v Halozah možen razvojni potencial«. Dokument, ki pokriva območje sedmih halo-ških občin (Cirkulane, Majšperk, Makole, Podlehnik, Videm, Zavrč in Žetale), bo do 1. septembra letos v javni obravnavi na spletni strani www.haloze.org, predloge in pripombe je do takrat mogoče poslati na elektronski naslov las. haloze@halo.si. Letno mimo Haloz pet in pol Slovenije V najnovejših načrtih za turistični razvoj Haloz so vrednost destinacije (gotovo zaradi pomanjkanja tako rekoč slehernih konkretnejših podatkov) opre- Registrirane dopolnilne dejavnosti v Halozah Dejavnost ^tevMo^^l turistična kmetija (izletniška, stacionarna, vinotoč) 9 predelava mleka in mesa 2 peka kruha in peciva 2 izdelava različnih oblačil in izdelkov iz ovčje volne 1 strojne storitve s kmetijsko mehanizacijo 27 izobraževanje na kmetiji 1 predelava lesa 3 reja perutnine 12 proizvodnja električne energije 5 predelava živil rastlinskega izvora 2 Skupaj 64 ■ Vir: Prikaz stanja na problemskem območju Haloz (februar 2015) delili skozi ključne vstopne točke: Ptujsko Goro, grad Borl, dvorec Štatenberg in predvsem avtocestni koridor Maribor-Zagreb, del pyhrnske avtoceste, ki povezuje sever in jug Evrope. Turisti so Halozam že zelo blizu, so pokazali podatki Statističnega urada RS (SURS): bližnji vodilni turistični destinaciji Ptuj in Rogaško Slatino je lani obiskalo 102.078 gostov, ki so skupaj opravili 367.308 nočitev. Halozam so zelo blizu tudi letališča: do mariborskega je 20, do graškega 80 in do zagrebškega 100 kilometrov. A dih jemajoče so povsem druge številke. Mednarodni mejni prehod Gruškovje, drugi največji mejni prehod med Slovenijo in Hrvaško, je po podatkih policije lani v obe smeri prečkalo 9,1 milijona potnikov. V pasu 200 metrov od bodočega avtocestnega odseka Draženci-Gruškovje (končan bo predvidoma prihodnjo jesen) pa so kljub temu le trije ponudniki nočitev: bar Osmi-ca v Lancovi vasi in penzion Ob ribniku v Dežnem pri Podlehniku, samostojni podjetnik Franc Mlakar pravkar ureja še prenočišča v Stanošini (avtokamp, glamping in hostel). Druga za Haloze ključna cestna povezava je med Ptujem in Vara-ždinom. Čez mejni prehod Zavrč se je po podatkih policije lani v obe smeri peljalo 1,7 milijona potnikov. Ti so imeli z mostu lep razgled na grad Borl, a je ta za javnost že dolgih sedem let zaprt. Mimo Haloz se torej vsako leto skupno pelje skoraj 11 milijonov ljudi. Na območju sedmih halo-ških občin po podatkih SURS živi skupaj 18.823 ljudi. Na enega Ha-ložana torej letno pride okoli 570 ljudi, ki Haloze obvozijo. Obvoziti jih morajo včasih celo domačini sami: v celotnih Halozah je 939 podjetij, ki zaposlujejo okoli 2.380 ljudi, ostali za delo zmožni si morajo kruha iskati drugje ... Številne študije, strategije in dokumenti so si enotni: Haloze imajo za razvoj turizma ogromen potencial. Le še V lanski in letošnji turistični sezoni so na DARS v sodelovanju s policijo pripravili številne ukrepe za zmanjšanje gneče proti MMP Gruškovje, med njimi so bila tudi priporočila potnikom, naj za pot na morje izberejo mejna prehoda Leskovec ali Zavrč. Pa bodo tudi ob tej poti potniki le težko našli kakšno gostinsko ali turistično ponudbo ... Direktor Poslovnega centra Halo Jernej Golc je poudaril: »Glede na obstoječe možnosti turističnih tokov, ki se nepo- sredno gibljejo skozi Haloze, je obstoječa ponudba na območju Haloz podcenjena.« Vse se začne pri tablah V Halozah stavijo na dediščino; samostojno ali prek turističnih agencij je v trženje turističnih produktov aktivno vključenih okoli 40 enot kulturne dediščine, med njimi 13 interpretacijskih točk, kjer imajo usposobljene lokalne turistične vodiče. Haloze ponujajo okoli 10 etnoloških zbirk, kulinariko ponuja 13 gostinskih lokalov, turističnih kmetij je 9, prijavljenih dopolnilnih dejavnost na kmetiji je več kot 60. Na območju haloških občin se letno zvrsti več kot sto raznovrstnih dogodkov in prireditev, veliko večino organizirajo lokalna društva. V čem je torej težava? Snovalci novega dokumenta so ugotovili, da se včasih zaplete že pri haloških prometnih po- Ptuj • Za urgentni center že 230.000 evrov Danes jaz, jutri ti ... vsak ga kdaj potrebuje! Pobudniki akcije zbiranja sredstev za urgentni center Ptuj so z dosedanjimi prispevki donatorjev zadovoljni: v dobrih treh mesecih so uspeli zbrati 230.000 evrov. K akciji so pristopili številni gospodarstveniki, kulturniki, športniki, ustanove, organizacije in posamezniki iz lokalnega okolja. Cilj je, da bi z akcijo zbrali 600.000 evrov. »Zbrana sredstva so še en dokaz več, da so ljudje prepoznali, kako pomembna je za naše okolje ta investicija. Vse moči bomo usmerili v to, da pridemo do cilja, ki smo si ga zastavili. Želel bi poudariti, da sredstev ne zbiramo za zaposlene v bolnišnici, temveč za bolnike, ki potrebujejo našo zdravstveno obravnavo. Urgentni center prinaša bolnikom neprimerno boljšo zdravstveno oskrbo, boljšo storitev v primeru urgentnega posredovanja, ko gre dejansko za reševanje življenja, ter hitrejšo rehabilitacijo bolnikov. Veseli me, da se je v dobrodelni akciji doslej zbralo že toliko denarja. S tem akcije še ni konec in bo vsak prihodnji prispevek prav tako dobrodošel. Vsako odlaganje investicije pomeni neodgovorno obnašanje odločevalcev v Ljubljani do ljudi iz spodnjepodravskega okolja,« je poudaril predstojnik kirurškega oddelka Splošne bolnišnice (SB) Ptuj Borut Kostanjevec. Direktor bolnišnice Andrej Le-vanič pravi, da ptujska bolnišnica pogoje za začetek investicije izpolnjuje. Dokumentacija je urejena, prav tako naj bi po njegovem zagotovilu imeli pripravljeno končno različico finančne konstrukcije. »Dva milijona evrov bo prispeval ustanovitelj, to je ministrstvo za zdravje, 1,5 milijona evrov pa SB Ptuj. Ta denar bi zagotovili s kompenzacijskim poslom z Domom upokojencev Ptuj: hektar zemljišča pri bolnišnici, na katerem stoji nekdanja izolirnica, bi prenesli na Dom, v zameno pa bi nam ta nakazal dobrih 600.000 evrov. Na Foto: Črtomir Goznik Predstojnik kirurškega oddelka SB Ptuj Borut Kostanjevec poudarja, da se bo z gradnjo urgentnega centra bistveno povišal nivo oskrbe pacientov, zlasti ko gre za urgentne obravnave in reševanje življenj. zemljišču, ki bi ga dobil v upravljanje, bi najverjetneje zgradili prostore za paliativno oskrbo. Ta poteza je najbolj logična, najmanj sporna in prinaša družbeno korist celotnemu okolju. 600.000 evrov za investicijo bomo predvidoma zbrali s humanitarno akcijo, ostalo pa bolnišnica iz lastnih sredstev,« je dejal direktor Levanič, ki se pri projektu nadeja tudi pomoči lokalnih skupnosti. Za 3,5 milijona evrov bi tako v celoti zgradili in opremili urgentni center ter zgradili prostore za nov kirurški blok - tega zaenkrat brez notranje obdelave in opreme. »Gradnja urgentnega centra na Ptuju je zelo pomembna za skoraj 140 tisoč prebivalcev Spodnjega Podravja, s čimer bi zagotavljali ustrezno kakovost nujne zdra- vstvene oskrbe, kot so je deležni prebivalci v drugih slovenskih regijah,« dodajajo v podjetjih, ki so pobudniki akcije. To so tri velike gospodarske družbe z območja Sp. Podravja: Talum, Perutnina Ptuj in skupina Finakos. »Vsakega izmed nas ali naših bližnjih lahko doleti nezgoda ali nesreča, velikokrat so ključne minute ali celo sekunde. Mi vsi bi raje videli, da za gradnjo urgentnega centra zbiranje sredstev lokalnega gospodarstva in njenih prebivalcev ne bi bilo potrebno. Ker pa gre za nujen in širšo skupnost pomemben projekt, od katerega bodo imeli neposredne in dolgoročne koristi celotna družba ter vsi prebivalci regije, smo se v skupni akciji povezali lokalno gospodarstvo, pa tudi posamezniki, ki bivamo na tem območju. Vljudno pozivamo vse, tako podjetja kot posameznike, da stopimo skupaj, saj vsak evro šteje. Sredstva zbiramo na posebnem transakcijskem računu družbe Talum, ki je odprt pri Novi KBM. Številka računa je SI56 0451 5000 3357 872. Pobudniki akcije se za vsako donacijo že vnaprej lepo zahvaljujemo.« Mojca Zemljarič petek • 4. avgusta 2017 V središču Štajerski 5 papirju študij, raziskav, strategij in načrtov pravzaprav ves čas enake: po- izkoristiti ga bo treba znati ... vezavah: »Notranja dostopnost med turističnimi ponudniki v Halozah je zaradi geografsko strmega terena dokaj zahtevna. V dolinah in večjih naseljih znotraj Haloz je dostopnost po cesti nekoliko ugodnejša in je v večini možna z večjimi avtobusi in avtodomi.« Po njihovih ocenah je notranje označevanje naselij zadovoljivo, cestno označevanje turistične ponudbe pa je slabo urejeno. Podobno meni tudi Zvonko Korpič, nosilec dopolnilne dejavnosti na www.tednik.si Istajerskitednik - Stajerskitednik gre tudi evropska pešpot. Pred leti je bilo tu precej pohodnikov in kolesarjev, zadnja leta jih je dosti manj.« Pojasnil je, da se pri objavah ponudbe na oglaševalskih spletnih straneh ekonomski račun pogosto ne izide, in sklenil: »Ponudniki nočitev bi morali biti bolj povezani, promovirati bi se morali skupaj. To smo že poskušali, denimo s spletno stranjo www.turizem.haloze.org, prek katere dobim večino gostov. Žal pa nekateri ponudniki, ko so polno zasedeni, gostov na bližnja prenočišča nočejo usmeriti ...« Eva Milošič Sredstev za investicije ni... Marca letos je Spodnje Podravje in Haloze obiskala poslanska skupina Stranke modernega centra, prejšnji mesec so se v Halozah oglasili še predstavniki Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) ter Slovenske turistične organizacije (STO). Obiskali so grad Bori Regentušak in razgledno točko pri cerkvi svete Ane v Velikem Vrhu, Poslovni center Halo v Cirkulanah, sirarstvo Bedračevih v Slatini, Vidovo klet v Vidmu pri Ptuju, Turistično agencijo Majolka v Jurovcih in vilo Gorca, srečanje pa sklenili v Viničarskem muzeju na Gorci. Sestali so se s predstavniki haloških občin, organizacij in društev. »Namen obiska je bil seznanitev udeležencev z nekaj primeri obstoječe turistične ponudbe v Halozah in nekaterimi potenciali te turistične destinacije,« je pojasnil Jernej Golc, zadolžen za koordinacijo izvedbe obiska. Državna sekretarka na MGRT Eva Štravs Podlogarje povedala, da na ministrstvu pravkar pripravljajo razpis za inovativne turistične produkte, namenjen predvsem malim in srednjim podjetjem: »Res pa gre le za t. i. 'mehke vsebine', saj v tej finančni perspektivi sredstev za investicije ni...« Direktorica STO Maja Pakje pojasnila, da so v skladu z novo turistično strategijo Haloze kot posebno geografsko zaokroženo območje uvrščene v eno od štirih slovenskih makro regij, Panonsko termalno Slovenijo: »V tej makro regiji bomo v novi finančni perspektivi promovirali predvsem zdravilišča, kulinariko in turizem na podeželju.« Prenočitvene zmogljivosti v Halozah Turistično-vinogradniški kmetiji Korpič v Dravcih: »Turistov ni, to je morda tudi moja krivda. Ob cesti bi moral postaviti označevalne table, za kar pa so, saj gre za regionalno cesto, potrebna dovoljenja. Ko sem zanje zaprosil, se je zapletlo pri birokraciji, saj občina še ni sprejela nekega odloka. Če pa tabla stoji daleč stran od ceste, je turist pač ne vidi ...« Z letošnjo turistično sezono ni preveč zadovoljen: »Naša kmetija je ob vinski turistični cesti, mimo Občina Ponudnik I Kraj Število postelj Cirkulane Dom pri sveti Ani Veliki Vrh Prostor s skupnimi ležišči za 30 oseb Turistična kmetija Kozarčan Pristava apartmaji in sobe, skupaj 18 ležišč Majšperk Apartmaji Tisa Ptujska Gora dva apartmaja, v vsakem je prostora za dve ali tri osebe Kamp Tisa Lešje kamp in lesene hišice Makole Hostel Strug Strug devet sob, skupaj 24 ležišč Podlehnik Penzion Ob ribniku Dežno pri Podlehniku 18 sob in štirje apartmaji s skupno 60 ležišči Videm Apartmaji Pozama Trdobojci štirje apartmaji, skupno 12 ležišč Gostišče Majolka Jurovci eno- do petposteljne sobe, skupaj 48 ležišč Okrepčevalnica Pri treh lipah Videm pri Ptuju deset sob s skupno 30 ležišči Sobe nad barom Osmica Lancova vas dvo- in triposteljne sobe, skupno 12 ležišč Sobe Selinšek Pobrežje 22 in možnost dveh dodatnih ležišč Turistično-vinogradniška kmetija Korpič Dravci dve dvo- in ena štiriposteljna soba, skupno osem ležišč Zavrč Turistična kmetija Pungračič Drenovec pet sob s skupno devetimi ležišči Vir: Turističnoinformacijski center Haloze Po oceni Turističnoinformacijskega centra Haloze je na območju sedmih haloških občin turistom na voljo okoli 150 do 200 ležišč, v žetalski občini naj jih sploh ne bi bilo. Natančno število je nemogoče ugotoviti. Zvonko Korpič s turistično-vinogradniške kmetije v Dravcih je opozoril, da tudi uradne številke ne držijo povsem: »V te kapacitete je všteta tudi ponudba v Jurovcih,_ na Pobrežju itd. To pravzaprav niso Haloze. Videm je resda haloška občina, a le na pol, prav v videmski občini pa je postelj največ. Če te odštejemo, jih ostane bore malo ...« Foto: EM Foto: CG Ptuj • KGZ na Ormoški cesti gradi laboratorij Naložba, vredna 550.000 evrov Kmetijsko-gozdarski zavod (KGZ) Ptuj na Ormoški cesti, ob centralni stavbi zavoda, gradi objekt za nov laboratorij. Objekt bo v dveh etažah s 500 m2 bruto površin. Vrednost naložbe je 550.000 evrov, z vključenim DDV. V novi stavbi bosta mlečni in kemijski laboratorij za analizo tal ter krme. V centralni stavbi zavoda bodo na novo uredili učilnico za sirjenje in izdajno mesto za seme merjascev. »Dela potekajo v skladu s terminskim planom. Gradbeni del je v grobem končan. Sledi vgradnja stavbnega pohištva, urejanje fasade, urejanje instalacij in na koncu vgradnja opreme. Dela naj bi bila končana do konca letošnjega novembra. Ko bomo dejavnost preselili, bomo stari objekt laboratorija porušili. Rušenje načrtujemo v 2018 ali 20149,« je povedal direktor KGZ Ptuj Andrej Rebernišek in dodal, da so se za investicijo odločili, ker so prostori dosedanjega laboratorija za izvajanje dejavnosti z več vidikov neustrezni. »Prostor več ne ustreza standardom, ki so potrebni za iz- vajanje laboratorijske dejavnosti. Vprašljiva je tudi statika objekta, saj so zidovi razpokani. Pomemb- no sta na odločitev za investicijo vplivala pridobitev akreditacije za izvajanje analize mleka, pa tudi razširitev obsega poslovanja z zadrugami.« Mojca Zemljarič Foto: ČrtomirGoznik Nouo poslopje bo u duek etažah, usaka je velika 250 m2. Številk nimamo Haloške občine niso sprejele odlokov o turistični taksi, zato je turistom ne morejo zaračunavati. To obenem pomeni, da se nam o številu turističnih nočitev v Halozah še sanja ne. Ponudniki storitev morajo sicer svoje goste prijaviti na policiji, a so nam na Policijski upravi Maribor pojasnili, da bi za iskanje in seštevanje teh gostov potrebovali preveč časa ... Izkazalo se je, da lahko pri haloškem turizmu operiramo le z dvema številkama: trg na Ptujski Gori letno obišče med 50.000 in 60.000 obiskovalcev (po oceni Turističnega društva Ptujska Gora, ki ima tam turističnoinformacijsko pisarno), dvorec Štatenberg pa letno obišče med 20.000 in 30.000 ljudi. 6 Štajerski V središču petek • 4. avgusta 2017 Ormož • Kako dolgo bo fontana še v okvari »Popravilo fontane ni smiselno zaradi nove celostne ureditve parka« Fontana v Ormožu, ki je pokvarjena, ne bo delovala še lep čas. Na občini se namreč popravila ne bodo lotili, saj jo nameravajo v okviru prenove celotnega parka urediti povsem na novo. A to je načrtovano šele v letu 2018 oziroma 2019. Čakalnica in prodaja vstopnic v prostore nekdanjega Mercatorja Kot je razvidno iz brošure, kije plod arhitekturne delavnice v 2015, prenova parka za avtobusno postajo predvideva odstranitev sedanjega paviljona avtobusne postaje. Ta je moteč, saj onemogoča pogled s parka na perone. Čakalnico in prodajo vozovnic avtobusne postaje nameravajo preseliliti v pritličje bližnje stanovanjske stavbe, v prostore nekdanjega Mercatorja. Te prostore je občina že odkupila. Načrtovanaje še nova nadstrešnica in ureditev parka z drevesno zasaditvijo ob cesti, novimi tlaki in fontano. Fontana, ki je urejena v parku za avtobusno postajo, je bila v preteklosti večkrat žrtev vanda-lizma. »Pred nekaj leti so vandali večkrat zaporedoma uničili črpalko v jašku. Stroški popravila so bili zelo visoki (nabava nove črpalke, popravilo elektrike in vodnih cevi). Ker se je vedelo, da bo potrebno celostno pristopiti k obnovi parka, in ker se je uničenje črpalke večkrat ponovilo, smo se takrat odločili počakati na projekt celostne ureditve parka,« je pojasnila vodja oddelka za gospodarske dejavnosti na Drevesa padajo hitreje kot zelene instalacije Kako malo je včasih treba, da človeku zaigra srce in da so Ptujčani tako navdušeni, kot je to bilo ob zeleni prostorski instalaciji (travi), položeni na Slovenskem trgu, ki so jo obdali cvetlični lonci in drevesa v loncih. Lične klopi so vtis le še povzdignile. A je čar tega prostora trajal kratek čas, le za čas 15. festivala sodobne umetnosti Art Stays, potem pa so zeleno podlago odstranili ... Očitno je v tem malem mestnem prostoru znova prišlo so kratkega stika, četudi je skupina ljudi želela pomagati s sponzorjem za zalivanje. Naenkrat je bila težava v nekih soglasjih, neki odgovornosti za morebitne poškodbe ... Pozitivne energije, ki jo je začasna ozelenitev prinesla, in prednosti za neke skupne aktivnosti v dobro mesta pa znova ni nihče želel videti. V času njenega življenja so zeleno mestno instalacijo občudovali tudi tisti Ptujčani, ki po navadi redko zahajajo v staro mestno jedro, tudi takrat, ko v njem ni videti skoraj nikogar, to je po 16. uri. Navdušeni so bili tudi tujci. Še enkrat se je pokazalo, da so plotovi v miselnosti in dejanjih v tem mestu še kako prisotni: Ker če jih ne bi bilo, bi se rešitev našla tudi za ta zeleni začasni projekt, ki je bil v tem času nekaj edinstvenega v primerjavi z ostalimi mesti v tem času, ki vabijo s takšno ali drugačno kulturno in drugo ponudbo. Šlo je za eksperiment, ki je imel podporo ljudi - za razliko od veliko drugih, ki so kot muha enodnevnica in ki nikoli ne bodo povezovali. Pokazal je tudi, da si Ptujčani želijo bolj zeleno mesto. In se sedaj nekateri že pulijo za drevesa v loncih, ki so ostala ... Kdo jih bo odnesel na svoje zeleno dvorišče, da ne bodo kot trava ostali le „zeleni" spomini. Sicer pa ima najstarejše mesto veliko drugih, negativnih „zelenih" spominov - primerov skrunitve narave brez strokovnih argumentov, za katere ne v preteklosti niti danes ni nihče odgovarjal. Razen v primeru Turnišča, ko je šlo zgolj za laično odstranjevanje podrtega, da se ne bi kdo poškodoval. Tako se sedaj slabo piše tudi drevesnemu nasadu ob tržnici, ki mu nič ne manjka, razen da ga v preteklosti niso ustrezno zavarovali, a naj bi ga v sklopu projekta nove tržnice brez slabe vesti posekali. Potencialnemu skrunilcu niti država ne more nič zaradi luknjaste zakonodaje, saj (še) ni predpisov o obravnavi sečnje oz. odstranitve dreves v mestu. To naj bi uredili neki odloki o urejanju podobe naselij in krajine. Kdaj se bodo odloki zgodili, ne ve nihče, a do takrat bo za edini tovrstni drevesni nasad v ožjem starem mestnem jedru - prepozno. Ali pa se bo morda v tem primeru prebudila „zelena" odgovornost, da pravi zeleni biser Ptuja, ki leta 1955, ko so ga zasadili, ni bil zgolj eksperiment, ne bo ostal le „zeleni" spomin? V primerjavi z zeleno instalacijo, ki je bila postavljena z „mnogimi" dovoljenji, pa bi potrebovala kakšnega tudi za podaljšanje, za zgolj nekaj tednov dodatnega „življenja", pa je sedaj toliko bolj argumentirano vprašanje, kdo in v imenu koga bo dovolil sečnjo zdravega zelenega nasada, ki raste na tržnici že 62 let. S katerimi dovoljenji oz. papirji bo to storil? A drevesa rastejo in padajo kar mimogrede .Takšna je vsaj praksa v Sloveniji, ki gradi na ozkih kapitalskih in kvazi javnih interesih, ne zaveda pa se pomena dreves za okolje. Majda Goznik ■ " d - - _- - -. - --: Vil "V ' ' - m Foto: ML Suha fontana še lep čas ne bo hladila domačinov ... Občini Ormož Karmen Štum-berger. Fontana je okvarjena že dlje časa. Na občini menijo, da po- pravilo smiselno, saj jo nameravajo v okviru obsežne prenove parka urediti povsem na novo. »V okviru arhitekturne delavnice, ki smo jo v sodelovanju s Fakulteto za arhitekturo Univerze v Ljubljani izvedli v letu 2015, je predviden projekt prenove parka za avtobusno postajo. Trenutno urejamo razmere glede prenosa dejavnosti avtobusne postaje in trafike v prostore nekdanjega Mercatorja. Nato bomo pristopili k pripravi projekta ureditve parka, v sklopu katerega se bo predvidoma na novo uredila tudi fontana. Popravilo sedanje pred tem ni predvideno niti ni smiselno ravno zaradi popolnoma nove in celostne ureditve parka.« Ureditev avtobusne postaje je predvidena šele v letih 2018 oz. 2019, »odvisno od priprave projektne dokumentacije in umestitve investicije v proračun«. Koliko bo stala celotna prenova parka, še ni znano. Monika Levanič Slovenska Bistrica • Na obisku Kustec Lipicerjeva iz SMC Neurje pustilo občutne posledice Vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer je konec minulega tedna na povabilo vodstva občine Slovenska Bistrica obiskala občino in se seznanila s posledicami neurja, ki je v začetku julija prizadelo širše območje Slovenske Bistrice. ''Glavni namen današnjega obiska je bila seznanitev s posledicami toče na širšem območju Slovenske Bistrice. Nad tem, kar sem videla v Šmartnem na Pohorju, sem bila presunjena. To območje je narava prizadela dvakrat v kratkem obdobju in prebivalci vasi, kjer je škoda največja, upravičeno pričakujejo pomoč širše skupnosti. V pogovoru z županom Ivanom Žagarjem ter predstavniki kmetijske in vinarske zadruge, krajevnih skupnosti in civilne zaščite smo ocenili, da je treba vzpostaviti čim širši dialog in poiskati rešitve, ki bodo zagotavljale večjo varnost kmetov ob čedalje pogostejših vremenskih ujmah. Storila bom vse, kar je v moji moči, da bo glas ljudi s Pohorja pri mojih kolegih v Ljubljani bolje slišan," je dejala Kustec Lipicerjeva. Ogledala si je tudi posledice neurja na tamkajšnji infrastrukturi in plaz, ki je poškodoval eno od lokalnih cest proti osrednjim vasem bistriškega dela Pohorja. Popoldanski del obiska je preživela z vodstvom in stanovalci bistriške enote poljčanskega doma za upokojence, ogledala si je gradnjo zahodne bistriške obvoznice in se seznanila s poslovanjem Impola, največjega podjetja na območju severovzhodne Slovenije. Ur Zavrč • Podpis gradbenih pogodb Plaz Hrastovec-Cilek bo saniran do srede septembra Na Občini Zavrč so prejšnji mesec z izvajalci del podpisali tri gradbene pogodbe: za sanacijo plazu Hrastovec-Cilek, za ponovno asfaltiranje dotrajane ceste Hrastovec-Ivančič in za asfaltiranje doslej makadamske ceste Jurgec-Ponudič. V drugi polovici tega meseca bo podjetje VGP Drava začelo sanirati plaz Hrastovec-Cilek, dela pa bo končalo do 15. septembra. Ocenjena vrednost investicije znaša 123.706 evrov; od tega bo dobro polovico krila občina, 59.094 evrov pa bodo znašala sredstva proračunske rezerve Republike Slovenije. Sanacija plazu je nujna zaradi zagotavljanja prometne varnosti na cestnem odseku, kjer se je lani zaradi neurja z viharnim vetrom in poplavami porušilo okoli 82 metrov suhega kamnitega zidu (ta je ostal le na dveh krajših odsekih). Na zavr-ški občini so pojasnili: »Posledično prihaja do drsenja v območje vinograda in lahko pride do odlomnega roba na zgornji lokalni cesti Turški Vrh-Hrastovec. Za stabilnost pobočja je treba zgraditi nadomestni Foto: arhiv Občine Zavrč Podžupan občine Zavrč Janko Lorbek in direktor podjetja VGP Drava Ptuj Borut Roškar sta podpisala gradbeno pogodbo za sanacijska dela na plazu ob javni poti Hrastovec-Cilek. kamnito-betonski zid v dolžini 82 metrov.« Sredi prejšnjega meseca je ptujsko podjetje Asfalti začelo rekonstrukcijo 494 metrov dotrajane asfaltirane javne poti Hrastovec-Ivančič, rok za dokončanje teh del pa se bo iztekel v sredini tega meseca. »Izvedla se bodo preddela, spodnji ustroj oz. zemeljska dela, zgornji ustroj, odvodnjavanje in ureditvena dela,« so povedali na Občini Zavrč. Vrednost investicije je ocenjena na 76.760 evrov, denar bo zagotovila občina. Podjetje Asfalti je prejšnji mesec začelo tudi modernizirati doslej makadamsko javno potJurgec-Ponudič v dolžini 225 metrov. Investicijo, ocenjeno na 50.193 evrov, bo plačala završka občina, dela naj bi se zaključila prihodnji teden. EM petek • 4. avgusta 2017 Podravje Štajerski 7 Gorišnica • Ob občinskem prazniku kar dve otvoritvi Trden most in nov vaški dom Sobotno popoldne je bilo za občino Gorišnica prelomno. Vaščani Tibolcev so se prvič zbrali ob težko pričakovanem novem vaškem domu, ki gaje zgradila občina, novo podobo pa ima tudi prenovljen most na lokalni cesti Gorišnica-Zamušani. Gorišniški občinski praznik so ta konec tedna sklenili z otvoritvijo dveh pomembnejših pridobitev. Najprej so v Gorišnici odprli obnovljen most čez Pesnico, ki tudi po sanaciji ostaja enosmeren. Vozno površino in temelje 35 let starega mostu na povezovalni poti med vasema Gorišnica in Zamušani je dodobra načel zob časa. »Naj pojasnim, da je most enosmeren, ker stari most, ki je bil dotrajan in smo ga morali obnoviti, statično ni prenesel, da bi ga razširili za en pas. To so nam dali vedeti projektanti, in ko smo sam most odprli, se je to tudi pokazalo. Je pa res, da je enosmerna vožnja primerna za do 500 vozil, večje prometne obremenitve pa tukaj zaenkrat tako ali tako nimamo,« je ob sobotni otvoritvi pojasnil župan občine Gorišni-ca Jožef Kokot, ki je bil s pridobitvijo in izvedbo zadovoljen. Obnova mostu s preplastitvijo cestišča, obnovo ograje in pločnikom, instalacijami ter javno razsvetljavo je ocenjena na okoli 80.000 evrov in je v celoti krita iz Tako so po mostu, ki tudi po obnovi ostaja enosmeren, v spremstvu župana prvi zakorakali pohodniki. Tibolčani se veselijo vaškega doma. S prerezom traku sta ga uradno odprla župan Jožef Kokot in predsednik vaškega odbora Tibolci Darko Valenko. občinskega proračuna. Dela je izvajalo podjetje Marko Mark Nival. Dom v ponos kraju Most je blagoslovil domači župnik Ivan Holobar, dogodek pa sta glasbeno popestrila harmonikarja Patrik Ciglarič in Matevž Žnidarič. Prenovljeni most so po slovesnem prerezu traku v družbi župana prvi prečkali domači po-hodniki, ki so tisti dan krenili na 7- kilometrsko pot po obronkih občine. Pot so nadaljevali proti novozgrajenemu vaškemu domu Tibolci, kjer je prav tako potekala slovesna otvoritev. Žamenci, Ptuj • 23. srečanje motoristov Za promocijo mesta in okolice Na Ptuju je bilo zadnjo julijsko soboto izjemno živahno. Že od jutranjih ur je bilo mesto polno. Odprta kuhna je presegla vsa pričakovanja, tudi večerni zaključni koncert skupine Mi2 je navdušil številno občinstvo, vmes pa so prihrumeli še motoristi, ki vsako leto ob tem času dodajo svoje k občinskemu praznovanju. Za kratek čas s svojimi motorji obiščejo mesto, kjer jih po navadi pozdravi občinsko vodstvo. Predsednik Moto kluba Kurent Ptuj Dušan Šegula, organizator tega srečanja, je povedal, da je letošnji motoristični kamp v Žamencih gostil nekaj sto motoristov iz Slovenije in tujine, od petka do nedelje jih je bilo 800. Nekateri med njimi so bivali v bližnjih hotelih, večina pa si je tudi ogledala ptujske turistične in druge zanimivosti. Letošnje srečanje je bilo po vsebini zanimivo kot vsa pretekla, z obveznimi motorističnimi igrami in predstavo slačipunc. Člani kluba Kurent so ponosni, da so del občinskega praznovanja in da je bilo letošnje srečanje že 23. V Moto zvezo Slovenije je včlanjenih okrog 100 motorističnih klubov, okrog 40 pa jih deluje zunaj zveze. Ptujski klub je drugi najstarejši še delujoči klub v Sloveniji. „Želimo si, da bi to lepo tradicijo nadaljevali. Tudi mesto je zainteresirano za to, da v Ptuj pripeljemo čim več obiskovalcev od drugod, da si ga ogledajo, se v njem malo zadržijo, da imajo še lokalni turistični ponudniki nekaj od tega. Letos so bili naši gostje motoristi iz Nizozemske, Avstrije, Nemčije, Madžarske in držav bivše skupne države. K dobremu obisku je pripomoglo tudi lepo vreme. Motoristi gremo na pot, ko je zunaj sonce. V prvem planu je vedno srečanje oz. druženje, motoristični žur pa je nekaj drugega kot običajne veselice. To pa ne pomeni, da smo motoristi drugačni ljudje, kot si nekateri predstavljamo. Tudi rock glasba je sestavni del tega," pove Dušan Šegula. Med udeleženci srečanja je že skoraj dvajset let tudi Slavo Bezjak, ki v Moto zvezi Slovenije predseduje Zgornještajerski regiji. Ta povezuje motoriste od Celja do Prekmurja. Povedal je, da se motoristi že tradicionalno srečujejo na številnih srečanjih doma in v tujini. MG Foto: Črtomir Goznik Letošnje srečanje motoristov je bilo že 23. Gradnja doma je končana in dobili so lep večnamenski objekt, ki je res lahko v ponos kraju. Ideja o domu je stara že precej let, je na slovesnosti povedal župan, uresničevati pa so jo začeli lani. »V vseh teh letih, odkar je občina ustanovljena, so si predsedniki vaškega odbora Tibolci skupaj z drugimi člani vseskozi prizadevali in se trudili, da bi imeli svoj dom oz. prostor, kjer bi se lahko družili,« je zbrane nagovoril župan in z minuto molka počastil spomin na pokojne člane vaškega odbora, ki so se še posebaj zavzemali za to naložbo (Drago Petek, Vekoslav Čagran, Vlado Žnidarič in Srečko Golob). V nadaljevanju je še orisal potek gradnje ter se zahvalil vsem, ki so bili vpleteni v to investicijo. Gradnjo te pomembne pridobitve tako za vas Tibolci kot za celotno občino so zaupali podjetju Lipa Lenart s podizvajalci. Naložba, vredna okoli 270.000 evrov, je poleg gradnje doma z večnamensko dvorano, delilno kuhinjo in sanitarijami ter pisarniškimi prostori obsegala tudi ureditev okolice. Objekt se razteza na 220 m2. Novo pridobitev je skupaj z množico vaščanov navdušeno pozdravil tudi predsednik vaškega odbora Darko Valenko in po blagoslovu domačega župnika skupaj z županom prerezal slavnostni trak. Priložnostni program ob tej pomembni pridobitvi so pripravili vaščani, sledilo je veselo druženje. In prav gotovo bo podobnih druženj v novem domu še veliko. Monika Levanič Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovati vas ali vaše bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase atijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu! Ker temelji prikodnosti. ležijo v preteklosti! Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. | 8 Štajerski V središču petek • 4. avgusta 2017 Ptuj, Grajena • 17. krajevni praznik četrtne skupnosti Bodo podeljene velike in male kuhalnice V športnem parku Grajena je bilo 29. julija svečano. Četrtna skupnost je v sodelovanju z društvi pripravila bogat program prireditev ob 17. krajevnem čili z odprtjem novega igrišča za odbojko na mivki in družabnim srečanjem, ki je trajalo še pozno v noč. V ČS Grajena praznujejo krajevni praznik od leta 2001, ko so 26. julija položili temeljni kamen za novo osnovno šolo. Osrednjega dogajanja ob letošnjem prazniku se je udeležil tudi župan MO Ptuj Miran Senčar s sodelavci, da so lahko še enkrat slišali, kaj žuli Grajenčane. ČS Grajena je stanju na področju infrastrukture najbolj zaostala četrtna skupnost v MO Ptuj, že vrsto let se spopada s številnimi nerešenimi infrastruk-turnimi problemi. Predsednik sveta ČS Grajena Janez Polanec ocenjuje, da se statistika tudi v letu 2017 ne bo izboljšala, kljub temu da se iz dneva v dan borijo za napredek. Žulji so številni, od kanalizacije in makadamskih cest do neurejenih avtobusnih postajališč, pločnikov, prehodov za pešce in javne razsvetljave. Trenutno je priključitev na javno kanalizacijo omogočena 30 gospodinjstvom, kar pomeni 0,05 odstotka vseh gospodinjstev v četrti. Po izvedbi sekundarne kanalizacije, katere gradnja se še ni pričela, bo navezava omogočena največ 100 gospodinjstvom oz. 14 odstotkom vseh Bo mestna oblast poslej bolje „kuhala"? Ob krajevnem prazniku so Grajenčani pripravili posebna darila za župana Mirana Senčarja, podžupana Marjana Kolariča in direktorico občinske uprave Andrejo Komel. Predsednik sveta Janez Polanec jim je izročil velike in male kuhalnice. „Spoštovani, danes v Grajeni kuhamo. Vem, da boste kuhali tudi vi, če že ne drugače, pa pri rebalansu proračuna oz. pri proračunu za leto 2018. V želji, da bi nekaj skuhali tudi za Grajeno, vam izročamo ta skromna darila. Velika kuhalnica predstavlja naše predloge, želje; male pa to, kar smo dobili," je bil jasen Janez Polanec in županu še priporočil, da lahko veliko kuhalnico uporablja tudi za strokovne službe, če ga ne bodo poslušali. gospodinjstev, vsa druga pa naj bi odvajanje in čiščenje komunalnih odplak reševala sama z gradnjo individualnih ali skupnih MKČN. Še vedno je 12 km cest brez asfalta, od tega je okrog 21 odsekov (9,8 km) kategoriziranih, od teh vseh pa je v letu 2017 pogoje za modernizacijo (urejeno zemljiškoknjižno stanje) izpolnjeval le en odsek v dolžini okrog 210 m. Že asfaltirane ce- ste so preozke, na nevarnih odsekih brez zaščitnih ograj, skoraj polovica z dotrajano asfaltno prevleko. Na občinskih cestah je 37 nepokritih avtobusnih postajališč, brez urejenega dostopa in urbane opreme (čakalna hišica, luč, klop). Ob regionalni cesti Ptuj-Grajena v razdalji 3,2 km in Grajena-Vurberk v razdalji 4,6 km pa sploh nimajo avtobusnega postajališča, je opozoril Foto: Črtomir Goznik Tudi letos je v Športnem parku dišalo po golažu in drugih dobrotah. Janez Polanec in še dodal, da imajo javne razsvetljave, pločnikov, kolesarskih poti, parkirišč in prehodov za pešce le za vzorec. Kljub vsem našim pobudam in predlogom za rešitev, ki so jih podali, nazadnje na delavnicah v okviru izdelave cestnoprome-tne strategije MO Ptuj, te niso bile upoštevane. Do praznika pridobili le 210 metrov asfalta Ob 17. krajevnem prazniku se lahko 'pohvalijo', da so letos dobili 210 m novega asfalta, da je pridobljeno gradbeno dovoljenje za gradnjo odsekov sekundarne kanalizacije, da so izdelani načrti za 770 m kolesarske poti s površi- nami za pešce. V proračunu MO Ptuj pa so za letos zagotovljena tudi sredstva za asfaltiranje 700 m cest in delno izvedbo omenjene kolesarske poti. Del pa ni moč pričeti zaradi prepočasnega urejanja prenosa zemljišč v last občine. Tako so še najbolj veseli, da se je na območju njihove ČS v takem obsegu, kakršnega niso Podravje, Slovenija • Rezultati spomeniškovarstvenega projektnega razpisa Po treh letih brskanja po raztrganem žepu država Na Direktoratu za kulturno dediščino, ki deluje pod okriljem Ministrstva za kulturo, so objavili rezultate spomeniškovarstvenega projektnega razpisa, v okviru kulturnih spomenikov. Na seznamu se je znašlo tudi pet nepremičnin v Spodnjem Podravju, vse imajo status kulturnih spomenikov lokalnega pomena. Na Dominkovi domačiji v Gori-šnici bodo s pomočjo državnega denarja napravili novo slamnato streho, restavrirali bodo oltar sv. Lenarta v makolski cerkvi sv. Lenarta in enega od oltarjev v tamkajšnji cerkvi sv. Andreja, obnovili fasado neorenesančne vogalne * Vir: Ministrstvo za kulturo 44 izbranih kulturnih spomenikov v državni ali občinski lasti je približno enakomerno razdeljenih po vsej državi. zgradbe v Jadranski 15 na Ptuju (nasproti Narodnemu domu in znameniti hiši s slonom) ter restavrirali stranske oltarje v cerkvi sv. Mihaela na Črešnjevcu. Spodnjepodravski projekti so na seznamu med cenejšimi. Največ denarja bo šlo za sanacijo strehe na škofleloškem gradu (170.000 evrov), obnovo strehe na cerkvi sv. Vida v Podnanosu (enak znesek) in obnovo ostrešja in kritine na cerkvi Žalostne matere Božje v Stični (137.835 evrov), najcenejši pa bodo konservator-sko-restavratorski posegi na znamenju sv. Roka v Vučji vasi v občini Križevci (3.159 evrov). »V okviru prvega sklopa razpisa bodo sofinancirani gradbeno-obr-tniški posegi za ohranjanje kul-turnovarstvenih sestavin in raz- glašenih kulturnih spomenikov, v okviru drugega pa restavratorski posegi na razglašenih kulturnih spomenikih, ki so ustrezno gradbeno sanirani,« so pojasnili na kulturnem ministrstvu. Povedali so, da so pri izbiri projektov šteli tile kriteriji: ogroženost in pomembnost spomenika, pomembnost za ohranitev avtentičnih materialov, tehnologij, znanj in veščin, pomembnost projekta za vlogo v javnem dogajanju in popularizacijo spomenika ter povezanost z drugimi razvojnimi projekti ali programi. Slovenija je register nepremične kulturne dediščine začela vzpostavljati že ob osamosvojitvi. Koliko enot dediščine trenutno vsebuje, ni znano, so pa na Ministrstvu za kulturo ocenili: »V končni fazi bo Seznam odobrenih projektov v Spodnjem Podravju Občina Ime enote dediščine I Opis projekta 1 Skupna odobrena sredstva (v evrih) Gorišnica Dominkova domačija v Gorišnici 12 obnova slamnate strehe 51.853 20.741 Makole kapela sv. Lenarta Makole restavriranje oltarja sv. Lenarta 25.376 12.686 cerkev sv. Andreja Makole restavriranje oltarja južne kapele sv. Boštjana 28.258 14.126 Ptuj večstanovanjska hiša v Jadranski ulici 15 obnova fasade 76.173 24.314 Slovenska Bistrica cerkev sv. Mihaela Crešnjevec restavriranje stranskih oltarjev 27.480 13.737 1 1 209.140 1 85.604 1 Vir: Ministrstvo za kulturo petek • 4. avgusta 2017 Podravje Štajerski 9 zalegle? prazniku, ki so ga začeli že v jutranjih urah s športnimi aktivnostmi in zaklju- Rezultati vaških družabnih iger Pri organizaciji in izvedbi letošnjih vaških športno-družabnih iger, stalnih spremljevalk krajevnega praznika ČS Grajena, so svetu ČS pomagali: ŠD Grajena, PGD Grajena, DU Grajena, Društvo kmetic MO Ptuj, KD Grajena, Društvo vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice, društvo Koranti Grajena in KO RK Grajena. Kolesarjenja se je udeležilo 16 navdušencev, pohoda 23, v vlečenju vrvi so se najbolj izkazali člani ekipe Krčevina pri Vurberku (druga je bila ekipa Grajenščaka, tretja pa Mestnega Vrha), v malem nogometu je prav tako slavila ekipa Krčevine pri Vurberku (druga ekipa Mestnega Vrha, tretja Grajene) in na koncu osvojila prehodni pokal za najboljši uvrstitvi v obeh kategorijah (druga je bila ekipa Mestnega Vrha, tretja Grajena). Turnir v odbojki na mivki je privabil 10 ekip, prva je bila ekipa Ponireki. Pri kuhanju govejega golaža so se izkazale prav vse ekipe, vsaka s svojimi začimbami (malimi skrivnostmi kuharskih mojstrov) in okusom. Foto: Črtomir Goznik Ob 17. prazniku ČS Grajena so odprli novo igrišče za odbojko na mivki, ki so ga v glavnem uredili s prostovoljnim delom. Simbolično odprtje so to opravili Janez Polanec, predsednik sveta ČS Grajena, Miran Senčar, župan MO Ptuj, Zoran Hvala in Andrej Rebernišek iz ŠD Grajena. Rebernišek se je zahvalil vsem članom ŠD Grajena za sodelovanje pri izvedbi projekta, še posebej pa Dragu Črnku za brezplačen izkop, ČS Grajena in MO Ptuj pa za mivko. pričakovali, zgradilo širokopasovno optično omrežje. Investitor, zasebno podjetje Teleing, je gradnjo pričelo v letu 2014, vgradilo je 67 km kabelske kanalizacije, uvleklo več kot 98 km optičnih kablov, v Grajeni pri OŠ je postavljena centrala, ocenjena končna investicijska vrednost pa je 2,4 milijona evrov. Na omrežje se lahko priključi vsako gospodinjstvo v četrti. Brezplačni interne-tni pristop je že vzpostavljen na območju športnega parka Grajena, drugi bo v centru Grajene. Grajenčani so se tudi na sobotni slovesnosti javno zahvalili direktorju Teleinga Janezu Smolkovi-ču in njegovim sodelavcem za to pridobitev. Predsednik sveta ČS Grajena Janez Polanec je ob tej priložnosti pozval župana, strokovne službe MO Ptuj in mestne svetnike, da načrtno in sistemsko pristopijo k odpravi infrastruk-turne zaostalosti njihove četrti, da njihove pobude in želje upoštevajo in uslišijo še pred iztekom tega mandatnega obdobja. Župan obljubil še eno športno igrišče Župan MO Ptuj Miran Senčar je „priznal", da so težave pri infrastrukturi, vremena pa naj bi se zjasnila, vsaj kar zadeva kanalizacijo. Sredstva za sekundarno omrežje bodo pridobljena, ni pa pričakovati, da bi večina hiš na razpršenem grajenskem območju imela javno kanalizacijo, brez malih čistilnih naprav ne bo šlo, pri čemer bo lahko vsak pridobil subvencijo zanjo v višini 1500 evrov. Boljše kaže tudi glede cest, v izdelavi je projekt obnove cest po vzorcu Velenja: zbrati bo treba 20 milijonov evrov in zasebnega investitorja. Tako naj bi v treh do štirih letih popravili vse ceste. Do naslednjega praznika ČS Grajena pa bo v športnem parku urejeno še eno igrišče, je obljubil ptujski župan. Za kulturni utrinek so ob prazniku poskrbeli v podružnični šoli Grajena. MG našla nekaj centov katerega bodo letos in prihodnje leto namenili 1,52 milijona evrov za obnovo 44 Foto: Mojca Zemljarič Dobro tretjino potrebnih sredstev za novo streho tipične panonske domačije v Gorišnici bo primaknila država, ostanek bo treba zagotoviti v občinskem proračunu. register vseboval več kot 30.000 enot nepremične kulturne dediščine.« Povedano drugače: za obnovo enega kulturnega spomenika bi (po letih suše) prišlo okoli 50 evrov sredstev ... Znesek je sicer skromen, skorajda simboličen, vendar gre po drugi strani sploh za prvo podelitev sredstev za spome-niškovarstvene projekte na kulturnih spomenikih po letu 2014. Na kulturnem ministrstvu sicer že več let opozarjajo, da bi vlada morala ukrepati in »zaustaviti trend padanja javnofinančnih sredstev za kulturo (še posebej za kulturno dediščino) in slediti zavezam v Nacionalnem programu za kulturo ter drugih strateških dokumentih«. Zato si prizadevajo za čimprejšnji sprejem novega zakona o kulturnem evru, ki bi pomenil dodaten vir financiranja kulturne dediščine. V finančni perspektivi 2014-2020 sredstev za obnovo slovenske kulturne dediščine namreč ni na voljo (a se Evropski parlament ni dal zmesti in je prihodnje leto razglasil za evropsko leto kulturne dediščine). Eva Miiosič Gornja Radgona • 43. ocenjevanje Vino Slovenija V ospredju Vinska klet Puklavec in Ptujska klet Na 43. strokovnem ocenjevanju Vino Slovenija pod okriljem sejma Agra v Gornji Radgona sta Vinska klet Puklavec Family Wines iz Ormoža in družba Ptujska klet dosegli vrhunske rezultate. Družina Puklavec je osvojila 28 medalj, od tega eno veliko zlato medaljo, 15 zlatih in 12 srebrnih. Pripadel jim je tudi naziv prvaka Jeruzalemske turistične ceste z renskim rizlingom Ljutomerčan. Med prejemniki zlatih medalj so tudi najbolj prodajana vina in penine iz blagovne znamke Jeruzalem Ormož, kot so rumeni muškat, muškatna penina in vina iz nove zlate linije. Ptujska klet je prejela veliko zlato medaljo za renski rizling ter zlato medaljo za beli pinot, sovinjon in sivi pinot in še devet srebrnih medalj. Na letošnjem ocenjevanju je sodelovalo 170 vinarjev s 531 vzorci vina iz Avstrije, Hrvaške, Makedo- nije, Slovaške, Srbije in Slovenije. Na ocenjevanju vin iz ekološko pridelanega grozdja je dodatno sodelovalo 10 proizvajalcev s 36 vzorci iz Avstrije in Slovenije. Izbran je bil tudi vinar leta, ki bo razglašen na dan vinogradnikov in vinarjev (29. avgusta) v okviru 55. sejma Agra. NŠ Prlekija • Naložbe v cestno infrastrukturo Obnova ceste v Desnjaku in Razlagovi ulici V sklopu 61. praznika občine Ljutomer sta bili uresničeni dve naložbi v cestno prenovo. Odprt je bil obnovljen del lokalne ceste v naselju Desnjak, kjer je podjetje Nigrad iz Maribora v minulih dneh uredilo 1.400 metrov asfalta. Na slovesnosti so številne zbrane nagovorili županja občine Ljutomer Olga Karba, predsednik KS Stara Cesta Robert Kosmajer in predsednik PGD Desnjak Jože Pin-tarič. Obnovljeno cesto so po odprtju prvi preizkusili kolesarji MTB Prlekija in lastniki starodobnikov iz Prleškega društva za ohranjanje tehnične kulture Johann Janez Puch (na posnetku). Ob gradnji komunalne infrastrukture je bila poškodovana Razlagova ulica v Ljutomeru v skupni dolžini 215 metrov in trimetrski širini. Dela, ki so bila zaključena v aprilu letos, je izvedlo podjetje Nograd iz Ljutomera, pogodbena vrednost pa je znašala 29.951,22 EUR. Slavnostne- ga odprtja se je udeležila županja občine Ljutomer Olga Karba. (na posnetku). NŠ Foto: Črtomir Goznik 10 Štajerski Kultura petek • 4. avgusta 2017 Ptuj • Vstopi v skrivni Ptuj Zastonj na hladno, vabljen tudi Igor Bavčar Ptujski režiser Samo M. Strelec je rov pod ptujskim gradom, ki ga je za obdobje petih let vzel v najem, zaradi izjemno visokih temperatur za vse obiskovalce odprl povsem brezplačno. Vabilo velja do preklica na spletnem družabnem omrežju Facebook, vključuje pa celo (bolj ali manj trajnostno) »gostinsko ponudbo« ... Ptujski »rovtar« je iskalcem hladu pripravil dva stola, hladno pivo in škatlo za smeti, vrata rova pa bo vsak dan zaklenil ob 18. uri. »Prvih šest piv sem prinesel jaz, vsak, ki pride v rov, pa pač kaj prinese (vsaj toliko, kot je spil sam). Upam, da bo 'gostinska ponudba' trajnostna ... Tak režim bo v veljavi do preklica, verjetno bo ob občinskem prazniku začelo deževati,« se je pošalil Strelec. Zamisel je dobil pri gospodu, ki na hladno nikakor ne bi rad šel (Igorju Bavčarju): »Hlad lahko pride preizkusit na Ptuju. Fino se bo imel; videl bo, da ni na hladnem nič hudega. Saj pozimi bo na toplem ...« Letos spomladi so »ptujsko podzemlje« zaradi od zime uničenih razstavnih eksponatov za javnost zaprli, zdaj pa je v prijeten hlad spet mogoče smukniti. Rov pod ptujskim gradom so izkopali pred kakšnimi 80 leti. Nekoč je služil kot vojaško skladišče, nato je dolgo sameval, novo namembnost pa dobil lani s Strelčevim projektom Vstopi v skrivni Ptuj. Z okoli 25 pomočniki je rov uredil in v njem postavil mini muzej uspehov Slovenije (tovrsten muzej v polni razsežnosti so nameravali urediti v dvorcu Turnišče) in razstavil fotografije, ki razkrivajo bogato zgodovino in zanimivosti Ptuja. Lani se je s svetilkami v rokah na raziskovanje ptujskega podzemlja podalo okoli tisoč obiskovalcev, zaradi ekstremnega vročinskega vala pa se bo verjetno tudi letos zbralo lepo število radovednežev. EM Ohrid • Festival Slovenija Ptujčani na Ohridu Konec junija je po Ohridu, nekdanji prestolnici velikega Samuelovega cesarstva, odmevala slovenska pesem v okviru petdnevnega festivala Slovenija na Ohridu. Že prvi dan smo se na spoznavnem večeru na obali Ohridskega jezera družili vsi sodelujoči Slovenci dobre volje iz Ptuja, Dravograda, Sevnice, Starega trga pri Ložu, Dolenjskih Toplic, Ljubljane, Izole, Ormoža, Radeč, Maribora, Ojstrice, Cirkulan, Žirovnice, Celja, Novega mesta, Lendave, Zidanega Mosta, Šentvida, pa verjetno še od kod. Skupini KD Rogoznica sta na festivalu predstavljali svoje društvo in mesto Ptuj. Folklorna skupina KD Rogoznica, ki se jim je pridruži- Foto: Nataša Lacen lo nekaj članov folklorne skupine Bolnišnica iz DPD Svobode Ptuj, je v vročem poletnem večeru navdušila s svojo energijo in sproščenostjo in marsikoga so kar zasrbele pete. Predstavili so se z 20-minutnim programom, kjer je 23 nastopajočih predstavilo šege, navade, ljudsko pesem in plese s celotne vzhodne Štajerske. Na istem odru so se predstavili tudi člani moškega pevskega zbora KD Rogoznica. Občinstvo in mimoidoče so navdušili s pesmimi Slovenec sem, Oj Triglav, moj dom, Žabe in Marko skače, s katero so preglasili celo mujezina, ki je z mi-nareta klical k molitvi. Festivalske dneve v Ohridu smo zaključili z druženjem na obali Ohridskega jezera. Po uradni podelitvi certifikatov je znova odmevala slovenska pesem in plesali in družili smo se še dolgo v noč. Nataša Lačen Ormož • Kako so si mladi »zluftali glavo« V druženju zares uživali Ducat mladostnikov, starih od 10 do 18 let, je zadnji julijski torek v prostorih ormoškega gradu uživalo v druženju in zanimivih igrah na delavnici, naslovljeni Zluftajmo si glavo. Kako malo je treba, da se otroci in mladostniki zabavajo, priča torkova delavnica, ki je v prostorih ormoškega gradu potekala pod okriljem Grajskega centra za družine Ormož. Ducat mladostnikov, starih med 10 in 18 let, je namreč vodeno dogajanje in sodelovanje v različnih zanimivih igrah, preko katerih so spoznavali sebe in druge, se učili socialnih veščin, spoštovanja različnosti in drugačnosti ter spretnosti komuniciranja in poslušanja, tako prevzelo, da jim je skoraj zmanjkalo časa. »Mladi so se družili osebno, ne preko različnih sodobnih apli- kacij, s katerimi prebijejo dandanes vse preveč časa. Šlo je za socialne igre, ob katerih se udeleženci s preprostimi vajami in vodenim pogovorom v skupini učijo komunicirati na ustrezen način, pridobijo govorne veščine in veščine nastopanja, saj ima vsak brez prisile Mladi so z igro spoznavali sebe in druge, se učili socialnih veščin, spoštovanja različnosti in drugačnosti ter spretnosti komuniciranja in poslušanja. možnost povedati svoje mnenje, občutja, pogled ... V bistvu gre za preproste vaje, ki potekajo na voden način, vendar se mladostniki ob tem zabavajo, saj vse skupaj doživljajo kot igro. Skozi delavnico so mladi imeli možnost trenirati pozitivne navade, ki pospešujejo odnose (spoštovanje, podpiranje, sprejemanje, vzpodbujanje, zaupanje ...). S takim načinom dela imajo možnost biti slišani in videni tudi tisti mladostniki, ki so sicer pogostokrat prezrti ali v razredu/skupini nevidni. Ob kontinuiranem obisku podobnih delavnic mladostnik lahko pridobi samospoštovanje, se otrese strahov javnega nastopanja, si pridobi veščine komuniciranja in delovanja v vsakdanjem življenju,« je pomen tovrstnih iger razkrila izvajalka Marina Novak iz Centra za socialno delo Ormož, ki je bila nad zanimanjem mladih pozitivno presenečena: »Sodelovanje mladostnikov je bilo nad pričakovanji; za spoznavanje in sodelovanje ni bilo čutiti nobenega odpora, vzdušje je bilo zelo prijetno. Udeleženci so se nadvse vživeli v delavnico in dogajanje, tako da nam je na koncu skoraj zmanjkalo časa, kar je nedvomno dokaz, kako malo je treba, da mladi uživajo v neposrednem druženju in sodelovanju ob minimalnem vodenju, ob tem pa se še učijo na nezavedni ravni. In z izpeljanim delom sem resnično zelo zadovoljna.« Monika Levanič Tednikova knjigarnica Osvežilna slikanica Izbranka današnje knjigar-nice je slikanica, ki je pravkar prispela na police Mladinskega oddelka in je izšla v najstarejši slovenski založniški hiši, Celjski Mohorjevi družbi (več na www.mohorjeva.org). Zgodba je prijetna, živalska, humorna, a tudi psihološko pomembna in je primerna za vse bralne in nebralne starosti. Predvsem pa so me v teh poletnih dneh navdušile ilustracije v slikanici z naslovom Prikazni ne potrkajo na vrata. Zakaj, se sprašujete? Zato ker se glavna literarna junaka lepo družita vsako popoldne. Igrata pikado in iščeta skriti zaklad. Igranje v dobri družbi je ena najpomembnejših življenjskih nalog. Za otroke in za odrasle! Druga ilustracija, kjer se ta glavna dva smejita na vsa usta, je skoraj taka, kot bi avtor doživel Arsanine glasbene pravljice, ki sem jih podpisana vodila minuli teden v kleti Muzikafeja (mimogrede: kapo dol akterjem celotnega festivala in Ptuju in vsem obiskovalcem!): Svizec igra kontrabas in popeva, Medved ima oblečeno baletno krilce in poplesuje. Za njima je hud retro televizor, še s sobno anteno, pred akterjema pa na tleh ležijo list z notami, trobenta, bobenček ..., zadaj pa starinska visoka bralna svetilka ... Od smeha se Svizec in Medved valjata po tleh, ko se proti večeru uležeta pod krošnje dreves in opazujeta oblike, ki jih veje in listje izrisujejo na nebu. Kako luštno, meditativno! Sledi napoved zapleta v zgodbi z besedami: Nekega ledeno mrzlega popoldneva... Mraz! Led! Kaj bi lepšega v tej vročini?! In v tistem mrazu nastopi še Gosak, nasmejan do ušes. »Kaj ne znaš brati?« je zalajal vanj Svizec. »Znam, ampak nekaj bi te rad vprašal,« je odvrnil Gosak. »Kako bi vaju lahko motil, če vaju ni tukaj?« je vprašal Gosak. »Saj sva, ampak naju hkrati ni ... Pravzaprav sva prikazni!« je zapihal Svizec. In z velikimi črkami je na vrh lista dopisal: PRIKAZNI SVA! In Gosaku zaloputnil vrata pred kljunom ... Si morete misliti to prijaznost. Seveda, porečete, seveda, saj je neprijaznost stalnica v naši deželi, predvsem med politiki in od-ločevalci, ki sprejemajo neprijazne ukrepe, zakone in določbe in to neprijaznost namenjajo tako domačemu narodu, kakor tudi tujcem - pa četudi bi radi le kratek čas ostali pri nas. Prej navedeni neprijazneži so odvratni tudi do živali in narave, ne morem brez nerganja, kar je posledica navedbe o poseku tistih lepih, starih dreves ob tržnici na Ptuju v prejšnjem Štajerskem tedniku. Takega nespoštovanja dreves pa res ne morem razumeti! Ah, me je zaneslo, pa sem hotela le hvaliti letošnje festivalsko poletje na Ptuju! In slikanico, seveda! No, tudi ta slikanica Prikazni potrkajo na vrata se nekoliko dotika slovenceljstva. Namreč: Svizcu nikakor ni po volji, da se bo v njegovo krasno igranje in prijateljevanje vmešal od Medveda povabljeni Gosak. Zato si Svizec izmišljuje vse mogoče, da bi preprečil Gosakov obisk na Medvedovem domu. Na srečo se zadeva razplete in Svizec sprejme Gosaka z navdušenjem. Medved, Svizec in Gosak se družijo vsako popoldne. Igrajo pikado in iščejo skriti zaklad. Medved pleše, Svizec poje, Gosak pa ju sprašuje, kot bi bila strašni slavna. Od smeha se valjajo po tleh ... Odlično besedilo je napisala Eulalia Canal, prevedla Veronika Rot, izvrstne ilustracije so delo Rocia Bonilla. Liljana Klemenčič PR0SPOT1 *> »vi • • vi • Teniški novički Blaž v ZDA do 2. kroga, Sven v Avstriji (le) čez kvalifikacije Blaž Rola (247. na ATP) je ameriško turnejo nastopov na turnirjih challenger nadaljeval v mestu Lexington v zvezni državi Kentucky. Na turnirju z nagradnim skladom 75.000 dolarjev je izpadel v 2. krogu. Turnir je bil odigran na trdi podlagi. V 1. krogu bi moral igrati z mladim Avstralcem Omarjem Jasiko, a je ta nastop odpovedal, zato se je pomeril s „srečnim poražencem" Markom Verrythom. 26-letni Avstralec ni bil kos Ptujčanu, ki je slavil v dveh nizih - 6:4, 6:2. Naslednji izziv mu je v 2. krogu je predstavljal še en igralec iz „dežele tam spodaj", Max Purcell (367.). 19-letnik je pred tedni Blaža ugnal na turnirju v Winnipegu v Kanadi, uspešnejši pa je bil tudi v drugo - 1:6, 6:4, 3:6. Avstralec je pravi specialist za levičarje, saj je doslej proti njim v desetih srečanjih izgubil le enkrat. Srečanje je zaznamovalo veliko število break prilo- žnosti, Purcell jih je unovčil 5 od 15, Rola pa 2 od 9. Sven Lah (TK Terme Ptuj, 1946.) je nastopal na turnirju futures z nagradnim skladom 15.000 dolarjev v Vogauu v bližini slovensko-avstrijske meje v Šentilju. Uspešno je preskočil vse tri ovire v kvalifikacijah, njegovi tekmeci so bili Tino Kovačič - Slovenija, Johannes Bangratz - Avstrija in Goran Radanovic - BiH. V uvodu glavnega turnirja ga je pričakal 19-letni Rus Bogdan Bobrov (930.), po izenačenem dvoboju pa je krajšo potegnil leto mlajši Ptujčan - 5:7, 6:3, 2:6. JM petek • 4. avgusta 2017 Zanimivosti, reportaže Štajerski 15 Reportaža • S Tanjinimi navijači na dirki EP v Italiji Prlek Samo Rauter z Žakljevo brez medalje Ljutomerčan Samo Rauter že vrsto let trenira gorsko kolesarko Tanjo Žakelj, dvakratno evropsko prvakinjo (2013, 2014). Na letošnje EP, ki je bilo zadnjo julijsko nedeljo v Italiji, smo se skupaj z njim in njegovim očetom Mirko Rauterjem, sicer predsednikom ŠZ Ljutomer, ter seveda kopico Tanjinih zvestih navijačev z avtobusom odpravili na prizorišče prvenstva v Darfo Boario Terme, ki sodi v pokrajino Lombardija. V zgodnjih jutranjih urah je avtobus vkrcal potnike v Ledinah, naselju, kjer prebiva svetovno znana gorska kolesarka, Tanjina mama Marjeta in oče Ivan pa sta bila v glavnih vlogah pri izvedbi nedeljske navijaške ekspedicije. Kot že mnogokrat, saj Tanja domala na nobenem tekmovanju ne ostane brez spremljave bučnih in vedno dobro razpoloženih fenov. Med drugim so bili z njo na Norveškem, v Španiji, Andori in tudi na lanskih olimpijskih igrah v Riu ... Tanja je na prvenstvo odšla že nekaj dni pred pričetkom tekmovanja, po šestih urah prijetne vožnje z avtobusom pa so prispeli tudi njeni največji privrženci. Trener Samo Rauter je bil v napovedih o Tanjini uvrstitvi previden, čeprav ni skrival vsaj majhne mere optimizma. »Tanja je dobro trenirala in je za prvenstvo odlično pripravljena. Tudi steza ji ustreza, zato bi se utegnila potegovati za medaljo,« nam je zaupal Samo. A žal se ni izteklo po njegovih Tanja med dirko Tanja Žakelj s svojimi navijači Šport invalidov željah, Tanja je bila osma. To pa ni zmotilo njenih navijačev, združenih v Fan clubu Tanje Žakelj, ki so jo med celotnim potekom dirke glasno spodbujali in pri tem uporabljali vse mogoče rekvizite - zastave, šale, ropotulje ... »V srčno borbenost naše Tanje sploh ne dvomimo, prav gotovo je dala vse od sebe, a so tekmice bile premočne. Sicer pa je vsaka uvrstitev med deseterico izjemen uspeh,« so v en glas zatrjevali Tanjini privrženci ter z rajanjem in nepopisnim veseljem prirejali že nasploh odlično vzdušje ob tekmovalni stezi. Start naše šampionke na EP je bil spodbuden, saj je po prvem krogu obdržala stik z vodilnimi, potem pa nepričakovano popustila, kot da bi hranila moči za končnico, kjer pa prav tako ni bilo dovolj svežine. Tako je pristala daleč za vodilnimi, od bronaste medalje je bila oddaljena dve minuti. Zmagala je Ukrajinka, druga je bila Švicarka, tretja pa Norvežanka. »Upala sem na najboljše, vročina mi običajno ustreza, pa vendar se tokratna dirka ni odvijala po mojih načrtih. Želela sem več, z uvrstitvijo seveda ne morem biti zadovoljna, čeprav je rezultat dokaj soliden,« je po prihodu v cilj povedala Tanja Žakelj. Seveda se ni pozabila zahvaliti svojim navijačem. »Takšne spodbude so vedno dobrodošle, bilo bi še bolj noro, če bi osvojila medaljo, a vem, da so moji privrženci tudi tokrat uživali,« je še dodala Tanja. Priokus rahlega razočaranja pa je vendar bil viden na obrazu tako Žakljeve kot trenerja Rauterja. O razlogih nekoliko slabše uvrstitve sta se odkrito pogovorila pred povrat-kom avtobusa domov. Tanja je potovala skupaj z navijači, utrujena, a dobro razpoložena. Ovacij seveda ni manjkalo. Evropsko prvenstvo je za njimi, vsi skupaj pa so pred novim pomembnim izzivom -finalom svetovnega pokala, ki bo 26. avgusta v italijanskem kraju Val di Sole. Naziv najboljše v tovrstnem tekmovanju je Tanja že osvojila, zato verjame, da lahko ponovi vrhunski dosežek. Optimisti pa, kot zmeraj, ostajajo tudi njeni neuničljivi privrženci . NŠ Društvo Most Ptuj se predstavi v Evropskem parlamentu Člani Društva za šport invalidov Most Ptuj, njihovi podporniki in simpatizerji so na povabilo evropske poslanke Tanje Fajon obiskali sedež Evropskega parlamenta v Strasbourgu. Tridnevni izlet jih je vodil prek Avstrije in Nemčije, kjer so v Baden Badnu prespali, ter do Strasbourga. Evropski poslanki so predstavili del svoje dejavnosti z dvema športoma za invalide. Ob zbiranju prijav je bilo veliko pomislekov članov našega društva na invalidskih vozičkih glede težav ob vstopu na avtobus in izstopu ter ob ogledih raznih kulturnozgodovinskih znamenitosti na poti. Teh težav in ovir se ni ustrašil vrhunski košarkar na vozičku Boris Klep, podpredsednik Društva paraplegikov Podravja s sedežem v Mariboru, ki pokriva 42 občin, med njimi tudi Mestno občino Ptuj, saj smo mu obljubili pomoč drugih udeležencev. Čeprav je bilo postankov na poti kar veliko, nikoli ni bilo vprašanje, ali bodo Miro, Oton, Jože in Peter ob pomoči obeh voznikov Danijela in Branka pripravljeni, da Borisu pomagajo iz avtobusa in nazaj (čeprav - kot sam pravi - ni ravno peresno lahek). Tudi ob štvilnih stopnicah ter raznih klancih navzgor (navzdol nas je itak vse prehitel) je njegov voziček dobil družbo kogar koli od nas. Ob prihodu v Evropski parlament je bilo zanj prav tako vse poskrbljeno. Skupaj smo si najprej pod strokovnim vodstvom ogledali nekaj zanimivosti in kratek predstavitveni film. Nato smo se udeležili parlamentarnega zasedanja, kjer smo s pomočjo slušalk lahko spremljali potek zasedanja v slovenskem jeziku. Že ob tem smo bili ponosni na uspešno izpeljan projekt za enotne cene telekomunikacijskih gostovanj v vseh državah Evropske unije, ki ga je vodila prav slovenska poslanka Tanja Fajon, saj je bil sprejet z absolutno večino (kljub temu da je bilo treba uskladiti več kot 800 amandmajev). Za ta uspeh smo ji z bučnim aplavzom čestitali ob prihodu na naše več kot enourno druženje. Poslanka nas je na kratko seznanila z delom v parlamentu, kjer sama dela že sedem let, v nadaljevanju pa se je seznanila z nekaterimi športi za invalide. Košarko na vozičkih z njenimi posebnostmi ji je predstavil prav Boris in zastavila mu je kar nekaj vprašanj, povezanih s tem športom. Zanimalo jo je, kaj pomenijo »koraki« pri ko- šarki na vozičkih, kako nizko je spuščen koš za njihove nastope, ali so potrebni posebni vozički in še veliko drugega. Čeprav zaradi prostorskih omejitev ni bilo možno namestiti koša, ki je za invalide v enaki višini kot neinvalide, je bila nad prikazanim in povedanim izredno navdušena. Predsednica Društva za šport invalidov Most Ptuj Silva Razlag jo je na kratko seznanila s posebnostmi šaha za slepe, nakar sta se pomerili v razvrščanju šahovskih figur z zavezanimi očmi. Ob tem je poslanka pokazala izredno mero spretnosti in kot »bela« za malenkost prehitela »črno«. »Izredno sem vam hvaležna za to izkušnjo, ki sem jo doživela prvič in verjamem, da ne zadnjič. To je bilo zame posebno, čudovito doživetje,« se je poslanka z izbranimi besedami zahvalila ob koncu druženja. Predsednica društva ji je v znak zahvale izročila likovno delo njihovega člana Draga Fijačka iz ZUDV Marijana Borštnarja Dornava z naslovom »Polje« - mi smo ga poimenovali Ptujsko polje -, česar je bila prav tako vesela in se nam je za zključek pridružila pri skupinskem fotografiranju. »Kakšne so že osnovne razlike pri šaku za slepe?« Foto: Melita Topolovec Foto: Melita Topolovec Predstavitev košarke na vozičkih »Eden najlepših izletov« »To je bil zame eden najlepših izletov, kjer sem bil popolnoma sproščen, saj sem lahko v vsakem trenutku računal na pomoč sopotnikov. Posebej bi se zahvalil vozniku Danijelu, ki je že ob prvem vstopu na avtobus v Mariboru priskočil na pomoč in dvignil tisti del vozička, ki je najtežji, kar sem do sedaj od voznikov avtobusov doživel prvič. Prav tako iskrena hvala vsem štirim moškim udeležencem izleta in vozniku Branku, pa tudi vsem drugim, saj skoraj ni bilo nikogar, ki mi ne bi pomagal. Hvala tudi poslanki mag. Tanji Fajon, da nam je dala priložnost predstavitve delčka športov za invalide. Vesel sem, da smo nanjo naredili dober vtis,« ni skrival navdušenja in zadovoljstva košarkar na vozičku Boris Klep. »Čeprav sva obe močno slabovidni, ob odličnem podajanju informacij vodič ke gospe Jasmine nisva bili za veliko prikrajšani. Hvala tudi vsem udeležencem izleta, saj ste nama vedno bili pripravljeni pomagati,« so bile zahvale Marije Fras in Danice Padežnik, ki sta se vsaka s po dvema medaljama vrnili s pravkar končanega evropskega prvenstva za slepe in sabo-vidne v kegljanju, za kar smo jima udeleženci posebej čestitali s skromnim darilom. Silva Razlag Foto: NS 16 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 4. avgusta 2017 Gorišnica • Selitev podjetja posledica povečanega obsega dela in števila zaposlenih Podjetje Naitors v novih prostorih V podjetju Naitors, kjer se že sedmo leto uspešno ukvarjajo s prodajo in montažno stavbnega pohištva, uresničujejo pogumne načrte. Letošnje leto je zanje posebej pomembno, saj so se preselili v nove prostore v Gorišnico. Zaradi povečanega obsega del so na novo zaposlili še deset delavcev in tako njihovo število povečali na 19. Podjetje Naitors je bilo ustanovljeno v letu 2011. Ustanovitev in vodenje podjetja, ki se ukvarja s prodajo in montažo ter proizvodnjo stavbnega pohištva, vodstvu predstavlja velik izziv, pri katerem s pridom uporabljajo vse znanje in izkušnje iz dosedanjega dela. O tem, da je podjetje na dobri poti ter ima pravo vizijo in strategijo, najbolje pričajo spodbudni poslovni rezultati: od leta 2012 do koncu minulega leta so zrasli za 1,6 krat, letos nameravajo letni promet povečati še za najmanj 30 %. »Naše podjetje je nastalo leta 2011, ko je marsikatero podjetje te panoge končalo v stečaju. Mi smo počrpali ta izkušeni kader in hitro ustanovili kakovostno firmo s takrat šestimi zaposlenimi. Naša družba dosega konstantno rast od 20 do 25 % letno predvsem na račun strokovnosti naših zaposlenih, od katerih večina na tem področju dela zelo uspešno že deset let in več. Že ta podatek zagotavlja, da bo stranka dobila tisto, kar potrebuje, oziroma ji bodo naši strokovnjaki znali svetovati, kakšna izvedba je zanjo najboljša, ter bo seveda na koncu res kvalitetno izvedena«, je logiko uspešnega podjetja orisal Stanko Majcen, ki V podjetju nameravajo proizvodnjo stavbnega pohištva v treh letih povečati za 100 %. ima ob sebi še 19 zaposlenih, in ob tem še pojasnil: »Naši prodajni artikli so okna in vhodna vrata (PVC, LES in ALU), senčila (rolete, žaluzi-je), garažna in industrijska vrata, okenske police, steklene fasade (ALU) in zimski vrtovi (PVC, ALU). Naši artikli in vsi sestavni deli zanje imajo vse potrebne certifikate, kar seveda potrjuje njihovo kvaliteto. Glede na to, da je proizvodnja avtomatizirana in da vgrajujemo samo certificirane materiale, lahko garantiramo, da naši izdelki dosegajo najvišjo kvaliteto, obenem pa lahko za primerljive izdelke ponudimo nižjo ceno od konkurence. Pomembno za naše kupce je tudi, da je naša garancija res garancija in ne samo črka na papirju. Velik poudarek prav tako dajemo na kvaliteti storitev (montaža in servis), saj se zavedamo, da je delo samo na tak način kakovostno opravljeno. V bodoče je naš cilj še skrajšati dobavne roke.« Povečali bodo proizvodnjo V zgodovino podjetja se bo letošnje leto še posebej zapisalo. »To leto pomeni veliko prelomnico v naši zgodovini, saj bo omogočena širitev proizvodnje in razvoj. Podjetje smo namreč preselili v Foto: arhiv podjetja nove prostore, na naslov Gorišni-ca 1, kjer smo kupili objekt in tako pridobili 600 kvadratnih metrov proizvodnih ter 180 kvadratnih metrov poslovnih prostorov,« še pove sogovornik in doda, da so investirali tudi v posodobitev proizvodnje linije aluminijastih izdelkov. Izvedli so namreč nakup CNC-stroja za obdelavo alu profilov in računalniško vodeno žago za razrez. V družbi načrtujejo, da bodo zaradi nove naložbe letno proizvodnjo povečali z 1,2 mio na 1,6 mio evrov oziroma za več kot 30 %. Zaradi širitve proizvodnje so v podjetju na novo zaposlili še deset delavcev in tako njihovo število povečali na 19. Podjetje poleg oken, vhodnih vrat, senčil, garažnih in industrijskih vrat iz aluminija, steklenih fasad in zimskih vrtov, ki jih proizvajajo sami, trži tudi PVC stavbno pohištvo (okna, vrata idr). »S svojimi proizvodi opremljamo veliko število objektov, stanovanjskih hiš in stanovanj po vsej Sloveniji, izvažamo pa jih tudi v države Evropske unije, predvsem v Avstrijo,« še razloži Majcen ter ob koncu samozavestno doda: »Naša vizija je postati podjetje, s katerim bodo naši kupci zadovoljni zaradi strokovnega svetovanja, kvalitetnega izdelka in izvedbe ter nas bodo z veseljem priporočali drugim. Vizijo podjetja uresničujemo z dnevnim spremljanjem razvoja na našem področju, z razvijanjem novih izdelkov in storitev, z velikim poudarkom na razvoju poštenih odnosov med zaposlenimi in razvoju poštenih poslovnih odnosov do dobaviteljev in kupcev.« Monika Levanic Ormož • Zaključen počitniški tabor na Pohorju Veseli teden pri Jakcu Od 24. do 29. julija je na RTC Trije kralji potekal 19. ormoški otroški počitniški tabor. Okvirni plan dela ostaja vsa leta enak, prilagajajo ga vremenskih razmeram in skupini. Letošnjega je krojilo spremenljivo vreme in tako so od pohodov realizirali le ogled partizanske bolnišnice Jesen ter pohoda na Veliki vrh in do Črnega jezera. Udeležencem se je v ponedeljek popoldan pridružil Marjan Škvorc in za mlade izpeljal kviz na temo Martin Krpan. V torek zvečer je planinec Franc Hribernik s pomočjo prelepih diapozitivov predstavil zahodno Pohorje in njegove ljudi, v sredo pa lovec Alojz Gostenčnik ob slikovnem gradivu in nagačenih živalih živalstvo Pohorja. V sredo popoldan je Marijana Korotaj izpeljala lite-rarno-ustvarjalno delavnico. Med tednom so spremljevalke organizirale različne ustvarjalne delavnice, družabne igre v manjših skupinah, zdravstveno preventivne dejavnosti, če je dopuščalo vreme, športne dejavnosti na prostem, če pa ne, pa so uporabili prostor za fitnes in bovling. Za hotelom so udeleženci zasadili visoke grede z zelenjavo in zelišči. Seveda so tudi letos sami pripravili kulturni večer, na katerem so predstavili svoje skrite talente - vsekakor je bilo v skupini veliko odličnih pevcev in igralcev. Dobra volja, razigranost in pozitivne misli udeležencev ter gostoljubnost in prijaznost osebja v hotelu Jakec so pripomogli k temu, da je teden skupnega bivanja na Pohorju kar prehitro minil. Tabor, ki se ga je udeležilo 16 otrok in tri spremljevalke, je organizirala Medobčinska LAS Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž ob sodelovanju z RKS OZ Ormož. Tabor je podprl tudi Zdravstveni dom Ormož. Maja Botolin Vaupotič .N:;^,- , ■ : tfV.-^v- . V ... V' .....-v . -smuč p« Posnetek za spomin Dornava • Knjižica o nabožnih znamenjih Dediščina ne bo pozabljena Pred mano leži zelo lepo opremljena knjižica Nabožna znamenja v farah Dornava in Polenšak. Kot avtorji so navedeni štirje poznavalci nabožnih znamenj, vendar sta pri nastajanju knjige opravili največ terenskega dela, pa tudi pregledali veliko literature in pisnih virov ter tudi opravili številne intervjuje z lastniki in sedanjimi upravljavci spomenikov dijakinja Prve gimnazije v Mariboru Janja Orovič in dijakinja II. gimnazije v Mariboru Rachela Škrinjar. Pohvaliti velja njuno odlično poznavanje zgodovine in njun domala znanstveni pristop pri obdelavi tematike. Pri ureditvi knjižice je učenkama pomagal mentor profesor Aleš Mardetko, pri likovnem oblikovanju in izbiri barvnih fotografij pa sodelavci Kreativne pike. Knjižico je založila in njeno izdajo financirala Občina Dornava, s čimer je prijazno podprla kreativnost mladih ustvarjalk iz domače občine. Nabožna znamenja so obdelana zelo sistematično, ločeno po krajih župnij Dornava in Polenšak. Pregled je izdelan po abecednem vrstnem redu, opremljena pa so s podatki o lokacijah, kratkim, a izčrpnim opisom sakralnega znamenja, kapelice ali križa, časom postavitve in obnove, namenom, lastniki in zdajšnjimi skrbniki. Na območju dornavske fare so našteli 8 kapel in 10 križev, v polenški župniji pa 9 kapel in 13 križev. Pri opisovanju in zapisovanju poimenovanj znamenj so mladi razisko- valki in soavtorja upoštevali lokalno izrazoslovje oz. poimenovanje, kot se je udomačilo pri domačinih in kakršna so v rabi med ljudmi. Janja Orovič in Rachela Škrinjar sta opisali in znanstveno obdelali kar 40 nabožnih znamenj in tako pomembno prispevali k ohranitvi domače kulturne dediščine. Pri svojem delu sta osvežili tako cerkveno kot splošno zgodovino naših krajev, spomnili na pomembne dogodke in usode posameznikov in se poklonili pobožnosti svojih rojakov, zavezanosti vrednotam, pripadnosti domu in lastnemu na- rodu, predvsem pa svoji kulturi in tradiciji. Učenki sta tu daleč presegli nivo srednješolskega referata, izrazili svojo znanstveno ambicijo in pokazali odlično znanje zgodovine, etnologije, cerkvene umetnosti itd. Če bosta nadaljevali na tej poti, in o tem nimamo pravice dvomiti, bosta še veliko dosegli. Pri tem jima seveda moramo velikodušno pomagati in ju vsestransko podpirati. Takšna zavzetost, kot sta jo pokazali, je zagotovilo, da naša dediščina še dolgo ne bo pozabljena. Janez Janžekovič, prof. zg. P/ftrn/t Foto: JJ petek • 11. avgusta 2017 Ljudje in dogodki Štajerski 17 Ptuj • Prvo gostovanje Odprte kuhne Kuharski Babilon okusov Zadnji festivalski dan 9. mednarodnega glasbenega festivala Arsana Art Ptuj 2017 je bilo na Ptuju še posebej živahno in množično. Že v jutranjih urah se je ožje mestno jedro napolnilo z obiskovalci in tako je bilo vse do poznih večernih oz. prvih jutranjih ur v nedeljo. Mestni trg, del Lackove in Krempljeve ulice so prvič napolnile stojnice Odprte kuhne, najpriljubljenejše kulinarične tržnice v Sloveniji. Sodelovalo je 26 ponudnikov (tudi ptujska gostilna Ribič, ki bo jeseni prvič sodelovala tudi na Odprti kuhni v Ljubljani); v celem projektu jih sodeluje že 160. Projekt je pomemben tudi zato, ker vsem odličnim slovenskim gostincem omogoča, da se s svojimi vrhunskimi jedmi predstavljajo tudi drugod v Sloveniji. Poulične jedi so v najstarejšem slovenskem mestu navdušile nekaj tisoč ljudi, po eni od ocen jih je bilo okrog pet tisoč. Kako tudi ne, saj so vabile jedi in okusi iz celega sveta; kolikor je bilo ponudnikov, toliko je bilo različnih jedi, niti dveh enakih ni bilo. V projekt Odprte kuhne se lahko vključijo le tisti ponudniki, ki imajo poleg tega izvirno, svežo in kakovostno ponudbo, spoštujejo ekološke standarde ter uporabljajo izključno povratno ali v celoti razgradljivo embalažo. Ptujčani in obiskovalci so pridno segali po vseh jedeh, prav vse so jim teknile, ob tem pa je vabila tudi bogata ponudba vin, koktajlov, piva in drugih pijač ter sladoleda. Kot po navadi so šle za med tudi slaščice Helene in Karima Merdjadija (macaronsi, kukiji in bravniji). Povedal je, da gre pri Odprti kuhni za odlično idejo liOChvo Pri Jezerškovih so pekli šmorn in ga prelili s tremi različnimi prelivi; še posebej je teknil z jabolčno čežano. in odlično izvedbo, ker na enem kulinarični Babilon," je poudaril. je čudovito mesto, smo z Odprto mestu lahko spoznaš kulinariko „Vse je mešano, zelo lepo diši, cel kuhno prvič, poznajo pa nas že v iz celega sveta. „Jaz jo imenujem svet imate pri roki .... Na Ptuju, ki Ljubljani, Kopru, Celju, Novi Gorici. Ptuj • Amfora z novim najemnikom Obogatili kulinarično ponudbo Poslovanje priljubljene restavracije in picerije Amfora na Osojnikovi cesti je s 1. avgustom prevzel Mitja Brunčič, ki v gostinski dejavnosti dela 17 let. S prevzemom dejavnosti je obdržal celoten dosedanji devetčlanski kolektiv. Ponudbo jedi so v restavraciji Amfora, ki lahko sprejme do 200 gostov, še obogatili. »S sodelavci smo sestavili nov jedilni list. Dosedanjo ponudbo smo razširili, dodali veganske in vegetarijanske jedi. Za vegetarijance ponujamo okrog 20 in za vegane od sedem do deset različnih jedi. Razširili smo ponudbo stekov, posebnosti v ponudbi oziroma hišne specialitete so pi-ščančja cigara, goveji tatar, sezon- ska kremna juha ... V stalni in redni ponudbi so tudi pice, morske jedi, jedi z žara, različni zrezki in priloge, solate, sladice, pripravljamo malice. Pričakujemo individualne goste, pa tudi skupine. Dejavnost smo prevzeli s ciljem, da ponudbo v lokalu dopolnimo, da bomo delali še boljše in uspešneje, kot je lokal posloval do sedaj. Restavracija se ponaša z dobrim imenom in lepim ambientom, lokacija je dobra. Ne ostane nam drugo kot resno poprijeti za delo, se potruditi za kakovostno ponudbo in postrežbo. Skupaj z mano nas bo deset zaposlenih, pomagala bo tudi moja soproga Amanda, zlasti pri vodenju in administraciji. Ob vikendih, ko bomo gostili večje skupine gostov, bomo kader v kuhinji in strežbi priložnostno okrepili. Družabne dogodke z živo glasbo ob koncih tednov bomo ohranili. Tudi čevapčijada ostaja. Organizirali bomo kuhanje ptujskega piskra ... Se bo kar dogajalo. Naš cilj je, da bodo gostje zadovoljni in se bodo radi vračali,« je od odprtju lokala povedal Brunčič, ki si je izkušnje z delom v gostinstvu zadnjih šest let nabiral tudi v sosednji Avstriji, kjer je bil vodja hotela. Pred tem je bil tudi sam zaposlen v restavraciji Amfora. MZ -fora Kolektiv restavracije Amfora z novim vodjem lokala Mitjo Brunčičem in njegovo soprogo Amando Foto: Črtomir Goznik Izkušnje so zelo dobre. Vzdušje je neponovljivo, vsi se počutimo fantastično, sicer pa Ptuj poznam tudi po odličnem festivalu kave. Z veseljem bomo še prišli." „Ideja o Odprti kuhni se mi je porodila pred petimi leti, ko sem na kulinaričnem popotovanju van-dral po Sloveniji in pokušal lokalno hrano. Zanimalo me je, kaj ima Slovenija ponuditi v tem kontekstu. Presenečen sem bil nad izjemno raznoliko in kakovostno ponudbo hrane na relativno majhnem območju. Glede tega je vaša država res edinstvena. Odprta kuhna je vso to pestrost združila na enem mestu, različno hrano lahko poku-sijo tako domačini kot tudi turisti. V petih sezonah je bilo v projekt Odprte kuhne vključenih že več kot 160 ponudnikov, gostincev; na Ptuju jih je bilo prisotnih 26. Zelo sem presenečen nad odzivom ljudi, kako so projekt sprejeli, saj so s svojim obiskom pokazali, da zaupajo nam in našemu projektu. Všeč mi je, da je Odprta kuhna I Foto: Črtomir Goznik Lior Kochavy: „Ideja o Odprti kuhni se mi je porodila pred petimi leti na kulinaričnem popotovanju po Sloveniji, med katerim se spoznaval slovensko lokalno hrano." prepoznana po vsej Sloveniji. Kar se slovenske hrane tiče, bi težko izpostavil svojo najljubšo jed, lahko le rečem, da sem enostavno zaljubljen v slovensko kuhinjo. Vsakokrat odkrijem kako novo jed, ki mi je všeč," je povedal idejni oče projekta Odprte kuhne Lior Ko-chavy. Sicer pa sedaj projekt vodi Alma Kochavy. Ptujčani so z obiskom pokazali, da so okusi Odprte kuhne tudi njihovi okusi in da je to projekt, ki si zasluži še več ponovitev. Če bi prišli na Ptuj enkrat mesečno, bi bili zadovoljni tudi največji gurmani. Želijo pa si še, da bi pri drugi poulični ponudbi jedi poleg Ribiča sodelovala še katera od ptujskih gostiln. Ribič je navdušil s ponudbo poširanega fileja jese-tra na dušenem mini ješprenjčku z zelenjavo in žafranovo peno ter ocvrtimi mini piščančjimi kračicami v domačih drobtinah z bučnimi semeni na ptujski krompirjevi solati. Za kolektiv Ribiča sodelovanje v tem projektu pomeni odlično promocijo in novo izkušnjo. Ponudniki Odprte kuhne in ekipa projekta so s festivalskega Ptuj odšli z najboljšimi vtisi. V najstarejše slovensko mesto jih je povabil Zavod za turizem Ptuj ter se izkazal kot odličen organizator in sodelavec, je povedala Špela Verbič. MG Foto: Črtomir Goznik Odprta kuhna je postregla z gurmansko in izvirno hrenovko v štručki. 18 Štajerski Nasveti petek • 4. avgusta 2017 Zdravstveni nasveti Starost in staranje: Starostne spremembe telesa Staranju in starosti se ne moremo izogniti. Vsi se bomo prej kot slej soočili s spremembami svojega telesa, z upadom lastnih sposobnosti, zmogljivosti in učinkovitosti. Kljub temu da večina te spremembe doživlja kot nekaj slabega, to še ne pomeni, da se tudi v tem življenjskem obdobju ne morejo zgoditi spremembe na boljše. Vprašanje pa je, ali smo sposobni to tudi prepoznati. Paradoksalno je, da je v življenjskem obdobju, v katerem vedno bolj postajamo odvisni od pomoči drugih, prav od nas samih odvisno, kako se bomo postarali. In to bolj kot kadarkoli prej, pa čeprav se priprava na »uspešno« staranje začne najpozneje v srednjih letih, torej kmalu po 40. letu življenja. Starost je kot obdobje življenja podobno raznolika kot sta mladost ali srednja leta življenja, zato jo členimo v tri podobdobja: zgodnja starost do 75. leta, sledi srednja do 85. leta in visoka po 85. letu. Človekove zmožnosti in potrebe v zgodnji in pozni staro- sti so lahko tako različne, kakor so v mladosti različne med dojenčkom in mladostnikom. Obstajajo različne vrste starosti: kronološka, biološka (funkcionalna) in doživljajska (psihološka). Objektivna (in najmanj prizanesljiva) je kronološka starost. Določa jo rojstni datum in označuje leta, ki so pri človeku pretekla od njegovega rojstva. Biološko starost določa vitalnost organizma v primerjavi z drugimi ljudmi iste kronološke starosti. Od nje so odvisne funkcionalne zmožnosti organov. Ocenjujemo jo s pomočjo merljivih telesnih kazalcev, kot so mišična moč, gibljivost telesa, stopnja telesne zmogljivosti ipd. Funkcionalna starost nam govori o tem, kaj zmoremo in česa smo (še) sposobni. Doživljajska starost je zelo osebna in predvsem pogojena z našim občutenjem. Govori o tem, koliko se človek počuti starega in kako svojo kronološko in biološko starost doživlja in sprejema. Ugotavljamo jo predvsem iz odnosa človeka do sebe in drugih ljudi ter do svojih sposobnosti. Je tudi najbolj spremenljiva in odvisna od človekove osebnosti, njegovega počutja, samozaupanja, optimizma, interesov in aktivnosti ter sposobnosti prilagajanja in sožitja z drugimi ljudmi. Tudi če nam kronološka starost ne prizanaša, nas doživljajska pogosto pomladi. Obsežne analize kažejo, da se nihče pod 60. letom še ne počuti starega, med 70-letniki se jih še vedno polovica uvršča v srednja leta, po tem letu pa se občutek starosti hitro veča in v 80. letih se že vsi počutijo stare. Ljudje se različno staramo. Časovno ne, ker na kronološko starost ne moremo vplivati, lahko pa vplivamo na funkcionalno in doživljajsko starost. Prav to je razlog, da se starostniki iste kronološke starosti medsebojno zelo razlikujejo. Na »upočasnitev« staranja vplivamo s telesno, intelektualno aktivnostjo in drugimi dejavniki zdravega življenjskega sloga (način prehranjevanja, uživanje alkohola in kajenje). Predvsem pa je pomembno naše stališče do staranja in sprejemanja starosti. Če starost smiselno doživljamo, zmanjšujemo njeno funkcionalno starost in omilimo naravne tegobe kronološke starosti. Razlikujemo tudi naravno (fiziološko) in bolezensko (patološko) staranje. Naravno staranje je postopno harmonično slabljenje življenjskih funkcij pri ohranjenih kompenzacijskih mehanizmih, ki omogočajo ravnovesje na novi ravni. Za bolezensko starost, ki vodi do zgodnjega staranja, je značilna disharmonija življenjskih procesov, ki vodi v slabljenje adaptacijskih in kompenzacijskih mehanizmom in razvoj bolezni. Starostne spremembe niso enake bolezenskim spremembam, tudi če so podobne in sočasne. Včasih težko ločimo med bolezenskimi in starostnimi spremembami, ker s starostjo narašča tveganje za razvoj nekaterih bolezni. Zvišanje ravni krvnega sladkorja na tešče, na primer, je starostna sprememba, sladkorna bolezen tipa II pa bolezenska sprememba. V procesu staranja slabijo življenjske funkcije, s tem pa tudi celostno človekovo funkcioniranje in delovne sposobnosti. V naši družbi je poleg staranja v veliki meri za prehitro slabitev življenjskih funkcij odgovoren Foto: Črtomir Goznik Dr. Andrea Margan, dr. med., spec. medicine dela, tudi nezdrav življenjski slog oziroma sedeč način življenja. Poleg zaviranja posledic staranja ima redna telesna aktivnost vlogo pri preprečevanju številnih kroničnih bolezni in poškodb, ki so prav tako pogostejše v poznejšem življenjskem obdobju. Z redno in pravilno izbrano telesno aktivnostjo ohranjamo številne življenjske funkcije. Ne samo, da jih ohranjamo, lahko jih tudi izboljšamo, in to v katerem koli življenjskem obdobju. Dr. Andrea Margan, dr. med., spec. medicine dela, prometa in športa Pomagajmo si . Letni dodatek letos za vse upokojence Upokojenci so v začetku tega tedna poleg julijskih pokojnin prejeli tudi letni dodatek. Tokrat so ga prvič po sprejetju varčevalnega zakona leta 2012 dobili vsi ne glede na višino pokojnine. Upravičencev, med katerimi so tudi invalidi, je več kot 604.000, pokojninski zavod pa je v ta namen skupno nakazal 115 milijonov evrov. Med upravičenci do dodatka je približno 588.000 upokojencev in približno 16.500 invalidov, so povedali v Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz). Upokojenci s pokojnino do 430 evrov so dobili 400 evrov, tistim s pokojnino od 430 do 530 evrov pripada 260 evrov, tistim s pokojnino od 530 do 630 evrov pa 200 evrov dodatka. Prejemnikom pokojnin v višini od 630 do 760 evrov so nakazali 150 evrov, prejemnikom pokojnin nad 760 evrov pa 90 evrov dodatka. Tačke in repki Zpiz kot pokojnino šteje osebno in del vdovske pokojnine skupaj oziroma družinsko pokojnino po prvem in drugem roditelju skupaj. Letos pa upoštevajo tudi pokojnino iz tujine. Višino dodatka v takšnem primeru so določili glede na skupen znesek pokojnin oziroma nadomestil iz slovenskega in tujega sistema. Tako so v ponedeljek dodatek nakazali 79.000 ljudem, ki pokojnino prejemajo tudi iz tujine in so pravočasno poslali ustrezne podatke. (sta) Vročina in bolezni srca pri psih V teh vročih poletnih dneh marsikateri kužek težko in pospešeno diha, noče na sprehod in slabo uživa hrano. Veliko vprašanj smo dobili, kjer lastniki psov zaskrbljeni sprašujejo, ali je vse v redu z njihovim kosmatinčkom, ali ima mogoče slabo srce in kako mu lahko pomagajo. V prispevku bom skušal opisati simptomatiko pri psih, ki imajo težave s srcem, kako jo spoznati in ločiti od težav, ki nastanejo zaradi poletne vročine. Kužek, ki ima težave s srcem, je kondicijsko manj sposoben, hitreje se utrudi in najpogosteje tudi težje in globlje diha pri naporu. Pogost je tudi kašelj, ki je lahko dražeč ali neproduktiven, ali pa vlažen in zamolkel. Karakteristično za težave s srcem pa je, če opazimo pri psu zraven omenjenih simptomov tudi modrikast jezik in modrikaste dlesni. To pomeni, da gre za počasnejšo cirkulacijo krvi, ki ima v sebi manj kisika in zato se dlesni in jezik modrikasto obarvajo. Zraven tega je frekvenca dihanja pri psu močno povečana. Takemu psu je priporočljivo prešteti frekvenco vdihov, in to takrat, ko res miruje. Najbolje je to storiti, ko kuža mirno počiva ali spi na sobni temperaturi in je od zadnjega tekanja minilo najmanj pol ure. Normalna frekvenca dihanja je okrog 20 vdihov v minuti, pri večjih pasmah še manj, 12 ali 14, pri manjših pa več. Psi srčni bolniki imajo v mirovanju frekvenco 40 ali več vdihov na minuto. Nadalje je za žival, ki ima slabo srce, zelo karakteristično, da se ponoči zbuja v napadih kašlja. Ponoči, ko se organizem umiri, se pri srčnih bolnikih nabira voda v pljučih, kar lahko izzove napade kašlja, ki se ponavljajo vsako noč. Čez dan se pri gibanju živali in pri ne prehudi slabosti srca tekočina resorbira iz pljuč, tako da je kašelj prisoten v bistveno manjši meri. V hujših primerih se pokašljevanje nadaljuje tudi čez dan. Kuža srčni bolnik dobi v napredovali fazi bolezni karakteristično po- stavo, ki ji pravimo postava breje krave. Na hrbtu močno izstopi in se vidi hrbtenica, brez mišičevja, tudi boki in zadnje noge izgubljajo mišično maso, hkrati pa se pojavi napihnjen vedno večji trebuh. Vzrok temu je, da se v trebuhu nabira tekočina in nastaja tako imenovani ascites, ki je zelo karakterističen za srčne bolezni, čeprav se lahko pojavi tudi pri boleznih jeter, trebušne slinavke, parazitozah in drugem. Diagnostika srčnih bolezni je zelo široka in se začne že pri tako imenovani avskultaciji srca s ste- Foto: osebni arhiv Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiral-nik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. toskopom, to je instrumentom za poslušanje srca in na tak način se lepo sliši delovanje srca, ritem, kakovost utripa in šum, če je prisoten. Nadalje se diagnostika po potrebi nadgradi z biokemijsko preiskavo krvi, EKG-jem, rentgenskim slikanjem in z ultrazvočnim pregledom srca. Pri UZ srca se lahko diagnosticirajo tudi bolezni zaklopk, motnje v polnjenju srca s krvjo, izmeri se debelina srčne mišice in še marsikaj. Pravilna diagnoza je pomembna zaradi pravilnega zdravljenja, saj zdravljenje srčnih bolezni, kar na pamet, brez diagnostike, lahko naredi bistveno več škode kot koristi. Pravočasna diagnoza in pravočasno začeta ustrezna terapija bolezni srca bistveno pripomoreta k izboljšanju pacientovega stanja in seveda čim daljšemu kakovostne- Foto: Črtomir Goznik Emil Senčar, dr. vet. med. mu preživetju kužka. Preživetje je lahko enako dolgo, kot če kuža ne bi bil bolan. Če začetno simptomatiko spregledamo in ne začnemo pravočasno ustrezne terapije, pride do srčnega popuščanja, ki se kljub terapiji lahko zelo hitro konča s smrtjo živali. Težave s srcem so lahko razlog za slabo počutje živali v teh poletnih vročih dneh, lahko pa je vzrok za slabo počutje tudi drugje. Vsekakor svetujem, da se v primeru težav in nejasnosti oglasite v ambulanti s svojim kužkom, kjer bomo odkrili vzrok težavam in seveda tudi ukrepali. Emil Senčar, dr. vet. med. petek • 11. avgusta 2017 Za kratek čas Štajerski 19 SNOV ZA ČOKOLADO TROPSKA RASTLINA, STOLETNA ROŽA OBREZOVALNIK VITER FILM BRANKA BAUERJA IZ 1959 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii UPRAVICENEC DO PAŠNJE NASA SOPRANISTKA BRATUŽ STRELNA RANA, PRESTREL NAS EKONOMIST (MAKS) EMPIRIK KRETNI MEHANIZEM RENIJ GNOJNA RAZJEDA, TUR ANTIČNA LUČALNICA SVARILO RIHARD JAKOPIČ SPODNJE KRILO STENSKA OBLOGA, TAPETA JAPONSKI DENAR IGRALKA (ŠPELA) LOČILNI VEZNIK TOK ZA PUŠČICE UDAREC PRI TENISU PREDILNIŠKI STROJ ZORAN ILNIKAR ODPRTINE V STENI NASA SOPRANISTKA (IRENA) UGANKARSKI SLOVARČEK: ALBA = sorta krmne pese, AKI = sani Gorske reševalne službe, ALUZIJA = namigovanje, cikanje, BAAR = slovenska sopranistka (Irena), BALISTA = antična lučalnica, JANKA = spodnje krilo, LEUT = ribiški čdn, PAVIA = mesto v Italiji, ŠUJPKA = čoln vojne mornarice. .ywa lyVNnoa ViN3yi lyr|zmv ^ -~mm 'ivs inbibiaio 'nv 'Nizoa 'bw\ 'avA 'N3r 'VN0d0 'aavr 'vanv 'ra MasaoAaad Iva 'vin Visnva 'ia>i VsNVAaa 'isiaidiAB 'VNavAaao VNavAvina 'VlAVd 'izwin 'aaovi 'lavvis :ouabjopoa imnvziidi 3i asiissh Slovenija, Hrvaška • Pazljivo pri najemanju apartmajev Številni oškodovani Policisti Policijske uprave (PU) Ljubljana preiskujejo sume goljufij, ki se nanašajo na ponujanje počitniških zmogljivosti na Hrvaškem. Do sedaj je oškodovancev že več kot 40 in so s celotnega območja Slovenije, so pojasnili na PU Ljubljana. Letos so policisti na območju cele Slovenije zabeležili nekaj več kot 30 tovrstnih primerov. "Policisti ta trenutek aktivno zbirajo obvestila, zaradi tajnosti predkazenskega postopka in samih nadaljnjih aktivnosti policistov in kriminalistov vam več podatkov ta trenutek ne moremo posredovati," navajajo na PU Ljubljana. V letošnjem letu so sicer policisti na območju celotne Slovenije zabeležili nekaj več kot 30 tovrstnih primerov, ki naj bi jih izvrševala ena oseba. Ob tem na PU Ljubljana dodajajo, da ne moremo govoriti o vsesplošnem pojavu. Policija se pri preiskovanju tovrstnih primerov poslužuje tudi mednarodnega sodelovanja oziroma mednarodne izmenjave operativnih informacij. Eden od oškodovancev je tudi 42-le-tni Celjan, ki je po navedbah PU Celje prek spletnega portala Bolha rezerviral apartma na Krku in za to vnaprej plačal 220 evrov. Ko pa je odšel na kraj dopusta, je ugotovil, da je šlo za goljufijo, saj apartmaja na dogovorjenem mestu ni našel. (sta) • t ■■~r. '"i : ''"t "I ..... Foto: DK Prlekija • Dan odprtih vinskih kleti Bo Klub šipon znova zaživel? Društvo vinogradnikov in prijateljev vina Ljutomer je v sklopu 61. praznika občine Ljutomer pripravilo dva zanimiva dogodka, kar napoveduje spodbudno prihodnost prleških vinogradnikov in pridelovalcev vina. V društvenih prostorih v Vrazovi ulici v Ljutomeru je potekala degustacija sorte šipon različnih vinarjev, ob tem pa je udeležencem zanimive zgodbe, povezane s šiponom, pripovedoval vinski svetovalec - sommelier Slovenije Robert Puklavec. V sproščenem pogovoru so obudili idejo o ponovnem zagonu Kluba šipon, ki je v preteklosti že združeval pridelovalce te sorte. Na dnevu odprtih vinskih kleti so se udeleženci organizirano prevažali od kleti do kleti. Vsak vinar se je predstavil s svojim vinom in morebitno dodatno ponudbo. Sodelovali so vinarji: Pivičan-Kosi, Drakovci, Vinarstvo Ozmec, Ilovci, Turistična kmetija Frank-Ozmec, Slamnjak, Vinore- ja Kaučič, Gresovščak, Turistična kmetija Stari hrast, Radomerje, Vina Marič, Zg. Kamenščak, in Vinogradništvo Kovačič, Presika. Kot so poudarili sodelujoči, bi tovrstno povezovanje vinarjev lahko pomerilo pomemben korak pri promociji in turističnem razvoju Prlekije. NŠ Degustacija šiponov v prostorih Društva vinogradnikov in prijateljev vina Foto: NS 20 &a;rn&TEDNIK Doma in po svetu petek • 4. avgust 2017 Piše: Dani Zorko • Spet na Bližnji vzhod -19. del Ob tromeji Pred mano je bil še en lep dan in odločil sem se za izlet v UmmQais, še enega izmed mestec Decapo-lisa, ki leži praktično na tromeji med Jordanijo, Izraelom in Sirijo. Ker je kraj kar daleč od Ammana, sem si hotel nočitev urediti v Irbidu, največjem mestu na severu Jordanije. Foto: Dani Zorko Ruševine in glavna promenada v ozadju, Umm Qais Pot na sever je potekala že po ustaljeni poti, le da sem moral vmes še enkrat prestopiti na neki vpadnici, potem pa sem prispel v Irbid. To je še neko neorganizirano mesto ... Gneča, desetine kombijev, dren počez in po dolgem ... Človek še se v Kočevskem gozdu lažje orientira kot pa tukaj. Res je bilo še jutro, ker sem odšel precej zgodaj, vendar sem se moral za nekaj minut kar usesti in malo opazovati teren, da sem naredil nek približen načrt za ta dan. Najprej je sledilo obvezno poizvedovanje, kam kdo pelje, pa še kasneje nisem bil čisto prepričan, ali grem prav, ker je šofer kar zavijal po vseh mogočih ulicah. Ja no, tudi to je čar potovanj, da včasih ne veš, kam greš ... Vseeno pa smo čez kar nekaj časa prispeli na drug konec mesta, na drugo odhodno točko. Tam sem ponovil vajo in kmalu sem sedel na minibusu za UmmQa-is. Moj načrt je bil, da grem najprej do konca na sever, nazaj grede pa si v Irbidu poiščem prostor za spanje. Pot je potekala po krasnem podeželju, saj je sever Jordanije mestoma tudi precej zelen, kar daje vsemu skupaj precej domačo podobo. Čez slabo uro so me odložili v UmmQa-isu pred neko trgovinico, kjer so me sicer debelo gledali, ker v tem času nekako niso vajeni popotnikov samotarjev. Po kratkem razmisleku sem šel naprej in kmalu našel tablo za razvaline, ki niso bile daleč proč. Bil sem že kakšen kilometer do tromeje in v daljavi sem s hriba že ugledal hišice za kontrolo ljudi. Vhod v arheološki park je bil po svoje zanimiv, saj je utica za nakup vstopnic pravzaprav stara karavla, ki ima na oknih še vedno rešetke. Notri so sedeli trije brkati možakarji, kadili in igrali karte, jaz pa sem jim dal na vpogled samo mojo univerzalno vstopnico v obliki 'jor-danpassa', da smo si samo prijazno mahnili. UmmQais je po površini precej manjši od Jerasha in tudi manj ohranjen, njegova posebnost pa je, da je bilo vse zgrajeno iz bazaltne-ga kamna. Tu je bilo včasih močno vulkansko delovanje in zaradi tega je zemeljska sestava na tem območju malce drugačna. Bazalt je namreč trši in temnejši od običajnega kamna. Še najbolj ohranjen objekt na celotnem območju je teater, sicer pa lahko človek raziskuje med različnimi prostori, ki so krepko raztegnjeni ob glavni cesti. Nekakšna navada obiskovalcev je, da si vsak iz tovrstnih območij za spomin-ček odnese kak kamenček ali dva. Ker pa so si ljudje pričeli nalagati tudi težje in večje kamne, pa so jih skrbniki parka preprosto oštevilčili. Tako ima vsak kamen v razvalinah UmmQais svojo ploščico s številko. Tu sem se moral smejati sam pri sebi, saj sem dvomil, da bi dandanes lahko našli čisto vse številke, če bi kamne zložili po vrsti. Pokrajina spominja malo na našo Primorsko, saj je okolica kamnita in povsod rastejo oljke, in sicer kar znotraj parka. Vsa zadeva leži na hribu, na njegovem robu pa se razteza širok pogled na Galilejsko jezero in na Golansko planoto. Zaradi teh naravnih danosti je bilo v sodobni preteklosti kar precej spopadov, ob vsem pa so najbolj profitirali Izraelci ob potuhi Američanov. Galilejsko jezero je namreč največji bazen sladke vode na tem območju in je včasih spadal pod Jordansko kraljestvo. Voda je pa pereč problem Jordanije, saj imajo nekaj izvirov zgolj na jugu države, ki jih potem prečrpavajo na sever, kar pa je drago in slabo učinkovito. Tu imajo podobno težavo kot Savdska Arabija, ki mora vodo kupovati od svojih največjih nepri-jateljev, Irancev. Golanska planota je več kot 2.000 metrov visok hrib, s katerega je mogoče nadzirati velik del območja, vedno je pa pripadal Siriji. Kot že rečeno, Izraelci so si vojaško prisvojili te strateške točke, pri čemer so na planoti vse vodne vire usmerili na svojo stran in tudi Sirijce na ta način osiromašili. Te priključitve nikoli ni priznala nobena države niti OZN, zato že 50 let potekajo pogajanja o vrnitvi, vendar do tega praktično verjetno nikoli ne bo prišlo, ker ima vsaka država, vključno s posredovalci Američani, svoje interese. In potem se čudijo, zakaj nihče na svetu nima rad Izraelcev . Na vrhu ruševin sem odkril tudi nekakšno restavracijo, vendar je bila zaprta. Napotil sem se proti mestu, da si kupim kaj za pod zob in da počasi odrinem v Irbid, da se tam naselim. Vendar ta dan nič več ni šlo zelo preprosto . oven (21.3. - 20.4.) tla se vam bo srčna želja. Prihaja teden čustvenih izlivov in turbulenc. A ljubezen vas bo na drugi strani naredila močnejše in boste na življenje gledali drugače. Imeli boste polne roke dela in obveznosti, pri tem obstaja nevarnost, da se boste prehitevali. Srečen dan: sreda. bik (21.4. - 20.5.) Duh prijateljstva vam bo podaril krila. Vsekakor se boste na pravilen način znali postaviti zase. Odprle se vam bodo nove poti in priložnosti. Okrepila se bo tudi samozavest in tako boste obveznostim glede službe kos. Nakazano je «tt m tehtnica (23.9. - 23.10.) Veliko boste tehtali in se na koncu odločili, kaj vam je blizu. Spremembe, ki bodo prišle, boste sprejeli z odprtimi rokami. Pravzaprav se boste morali postaviti zase in začeti ločevati zrno od plev. Blesteli boste na delovnem f mestu. Srčnega izvoljenca boste dvojčka ^ (21.5. - 20.6.) Ah, ~ Pred vami je nekoliko bolj umirjen teden - delati boste morali postopoma. Časa ne boste mogli prehitevati, vendar se boste izkazali kot dober sogovornik. Pogum se bo okrepil na delovnem mestu. Nekaj več previdnosti bo v ljubezni, partnerju boste morali prisluhniti. rak (21.6. - 22.7.) Energija vam bo nekoliko nihala -enkrat je bo več, drugič manj. Vzemite si kak dan dopusta in bodite kreativni. V ljubezni boste zelo intuitivni, sledili boste svojim sanjam. Odprle se vam bodo možnosti tako za duhovno rast kot osebni razvoj. Opozorili boste nase. m^ , lev T/9r (23.7. - 22.8.) Največ možnosti boste v tednu, ki prihaja, imeli v komunikaciji in pri intelektualnih dejavnostih. Na vsak način boste želeli v ospredje in to vam bo uspelo. Ljudje bodo začutili pozitivno energijo, sledil bo plaz pozitivnih pohval. V ljubezni boste vrtali in kovali načrte. škorpijon H (24.10. - 22.11.) Notranja moč se bo okrepila, in ko bo treba, jo boste uporabili. Čas bo namenjen intuiciji in prav bi bilobo, da se v tem — poslušate. Dogodkov ne bi smeli O prehitevati, nekoliko počakajte. Na delovnem mestu se boste morali odločiti in k sodelovanju pritegniti tudi sodelavce. strelec R 7 (23.11. - 21.12.) Čeprav boste precej nemirni, bo čas ugoden za novosti. Pravzaprav se boste šli pustolovca in se svobodno odločili, kaj vas veseli. Odkrili boste svoje veselje in har- O monijo. V ljubezni bo zapihal svež vetrič in vezani se bodo morali bolj potruditi. Ljudje vam bodo učitelji. C «V K ik devica J§ (23.8. - 22.9.) Imeli boste niz obveznosti, modro bo narediti urnik interesnih dejavnosti. Pravzaprav se boste odločili, kaj vas veseli in kaj bi radi spremenili. Narava in sveži zrak vas bosta poživila in napolnila z dodatno energijo. V ljubezni bo čas, da v partnerju spoznate prijatelja in zaup kozorog (22.12. - 20.1.) S Globoko v sebi se boste vprašali, kaj vam je blizu. Partnerjeva ljubezen vam bo v pomoč, z njegovo pomočjo boste duhovno rasli. Za samske bo veljalo, daje pred njimi teden romanc, to bo veljalo izkoristit. Zdravje: več se sproščajte in po potrebi telesu dodajajte vitamine. vodnar (21.1. -18.2.) o Zdelo se bo, da hitite po prašni cesti. A v sebi boste našli priložnost za dokazovanje. To bo tudi čas, ko boste več na poti in imeli pomembne kontakte s tujino. Sledi obdobje notranje rasti in pri- P ložnosti za harmonično izražanje v ljubezni. Splošni uspehi na delovnem mestu. m&l ribi (19.2. - 20.3.) 1 Umetniške duše bodo S našle navdih in ustvarjale svojo S umetnino. Čas bo predvsem na- ^ menjen službenim obveznostim od in projektom. Čeprav bo prizvok opk počitnic močan, bo prav, da si izo- oor blikujete svoje stališča in se potru- ki h dite. Označevala vas bo intuitivna ens TD energija. eT Galilejsko jezero in na desni Golanska planota, danes pod nadzorom Izraela Iz sveta • New Jersey Šef Amazona najbogatejši na svetu Direktor spletnega trgovca Amazon Jeff Bezos je zaradi zvišanja vrednosti delnic svojega podjetja postal najbogatejši človek na svetu in s tega mesta izrinil ustanovitelja Microsofta Billa Gatesa. Bezos ima premoženje v vrednosti 90,5 milijarde ameriških dolarjev, Gatesovo pa je vredno 90 milijard. Bezosje na prvem mestu Forbesove lestvice pristal, potem ko se je vrednost Amazonovih delnic v zadnjih štirih mesecih zvišala za okoli 25 odstotkov. 53-letni Bezos, ki ima v lasti okoli 17 odstotkov delnic Amazona, je s tem postal bogatejši za 17 milijard dolarjev. Bezos ima sicer v lasti tudi vesoljsko podjetje Blue Origin in ameriški časnik Washington Post. Na tretjem mestu seznama najbogatejših Zemljanov je španski modni mogotec, lastnik modne skupine Inditex Amancio Ortega, za njim pa je ameriški vlagatelj Warren Buffett. Po navedbah Forbesa je bil Gates najbogatejši štiri leta zapored ter skupno 18-krat v 22. letih. Med letoma 20210 in 2013 je bil namreč na prvem mestu mehiški telekomunikacijski tajkun Carlos Slim Helu. (sta) Foto: Quartz media petek • 11. avgusta 2017 Poslovna in druga sporočila Štajerski TEDNIK 21 Postanite imetnik kartice zvestobe Radia-Tednika Ptuj. Izkoristite ugodnosti pri 50 ponudnikih najrazličnejših storitev in izdelkov ter prihranite vse do 50 %! J kartica Radio-Tednik Ptuj tednik * * Štajerski OOOOOl Janez Novak Si—iilM ■iTz malo sreče pa lahko kot imetnik kartice osvojite tudi eno izmed zelo privlačnih nagrad: : športno kolo gospodinjski aparat sedežna garnitura : Finalno žrebanje bo na Orfejčkovi paradi, 26.12.2017. : Biti član Kluba Radia-Tednika Ptuj se splača! Kartico zvestobe lahko naročite v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena kartice je zgolj 20 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 15 evrov. Veljavnost kartice je 1 leto. Več informacij na www.tednik.si in www.radio-ptuj.si NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO ■jHrra.qi|m|i larel i itcl ruzpjei Raa TeamOaDljenrffcP Družba Radio Tednik in Turistagent vas vabita na pohajkovanje po sončnem Hvaru. Od 20. do 24. septembra se bomo predajali morju in soncu, številnim aktivnostim, odkrivanju lepot otoka, za piko na i pa bodo poskrbeli Haloški muzikanti, ki bodo vsak dan poskrbeli za nepozabno zabavo. Pridružite se najbolj veseli karavani na Jadranu tudi vi. Informacije in rezervacije: Turistagent Ptuj, Miklošičeva 2, tel.: 02 23 50 206 Akcijska cena izleta: 290 EUR Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado. Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem StCLJCTSki vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in p a niOPTl 11 se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto. 89.b.98.£.ich3 POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE SPLAČA! Vsi, ki se boste v času trajanja akcije naročili na Štajerski tednik, boste prejeli KOPALNI IZLET V SIMONOV ZALIV ZA DVE OSEBI. V ceno sta vključena avtobusni prevoz in kopanje za dve osebi. Odhodi kopalnega avtobusa so od 24. junija dalje vsako soboto ob 5.00 z avtobusne postaje Ptuj. Potujete s potovalno agencijo Turistagent. NAROČILNICA ZA áSgj™ Ime in priimek: Naslov: _ Pošta: _ Davčna številka: Telefon:_ Datum naročila: Podpis: _ S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici. RADIO TEDNIK Ptuj, d.o.o. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA PRIDOBITE TUDI DRUGE UGODNOSTI: 20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti vsak petek prejmeteTV-prilogo TV OKNO - 48 barvnih strani TV-sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in filma 20-odstotni popust pri naročilu malihupglasov v Štajerskem tedniku • Avtobus zvestobe (izbrani izleti po ugodnejših cenah) • praktična darila za nove in obstoječe naročnike • ekskluzivne kupone ugodnosti za obstoječe naročnike POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO www.tednik.s tednik@tednik.si 3838898114427 22 Štajerski"TEDNIK Poslovna in druga sporočila petek • 11. avgusta 2017 KUPON ZA BRALCE V sodelovanju s potovalno agencijo Turistagent nudimo bralcem Turistagentov KOPALNI AVTOBUS v SIMONOV ZALIV za samo 14,00 eur. V ceno sta vključena prevoz in kopanje. Prijavite se lahko v poslovalnicah Turistagent PtuJ na Miklošičevi 2 2250 Ptuj te'.: 02 748 18 80 ISUk 02 23 50 206' Odhodi: vsako soboto ob 5.00 . z avtobusne postaje Ptuj. —7---7-- tednik POTOVfiLTW RGEflCUfl 08:00 10 let sekcije ročnih del 09:00 Oddaja iz Slovenskih goric 11:00 Utrip iz Ormoža 12:00 Polka in Majolka 13:00 Ujemi sanje 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Oddaja iz Slovenskih goric 20:00 Kronika iz občine Gorišnica 21:10 Utrip iz Ormoža 22:20 Glasbena oddaja 23:00 Video strani PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na spletnih straneh www.siptv.si 08:00 ŠKL 08:30 Ptujska Kronika 09:00 17. Štajerska frajtonarica 11:00 Žetev v Sovičah 13:00 Žetev na Polenšaku l.del 15:00 Kronika iz občine Gorišnica 17:00 5. Kmečke igre na Destrniki 18:30 Oddaja iz Slovenskih goric 20:00 30 let KUD Franc llec 21:30 Veseloigra 23:00 Video strani Uredništvo: www.siptv.si 02 754 00 30; info@siptv.si Marketing: 02 749 34 27; 031 627 340 SIP TV 08:00 Predavanje o meditaciji 09:00 ŠKL 09:30 Ptujska Kronka 10:00 Oddaja iz Slovenskih goric 12:00 Video strani 15:00 Glasbena oddaja 18:00 Oddaja iz občine Majšperk 20:00 Oddaja iz občine Markovci 21:00 Ujemi sanje 22:30 Polka in majolka program V ŽIVO tudi preko spleta: www.siptv.si 08:00 Kronika iz občine Videm 09:00 ŠKL 09:30 Ptujska Kronika 10:00 Polka in majolka 11:00 Ujemi sanje 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Žetev v Sovičah 20:00 Oddaja iz občine Markovci 21:00 Predavanje o meditaciji 23:00 Video strani *Na voljo* NOVA KOLEKCIJA opornih dokolenk za poletje! DOKOLENKE SILVERLINE Vrhunske dokolenke s postopno kompresijo Pomagajo pri prekrvavitvi @ Preprečujejo otekanje nog Pospešujejo regeneracijo tkiva @ Visoka vsebnost bombaža @ Primerne za vsakogar POSEBNAPONUDBA za bralce Štajerskega tednika Redna cena: 27,90 EUR Preverite na 080 BO 25 WWW.vitavera.Si Štajerski TEDNIK kmetijska zadruga UGODNO !_ 4.8.-4. 9. 2017 SLADKOR 25kg (viro) 18, ( do 4.9.2017 oz. do prodaje zalog) SODI INOX za VINO 33€ 15% iz zaloge ( ob plačilu z gotovino) NA ZALOGI TUDI VELIK IZBOR IZDELKOV ZA VINOGRADNIKE IN KLETARJE PO UGODNIH CENAH VEČ INFORMACIJ IN SVETOVANJE O UPORABI: V NAŠIH KMETIJSKIH PRODAJALNAH ---- ČE JE VAŠ PARTNER KMETIJSKA ZADRUGA PTUJ, JE USPEH ZAGOTOVLJEN ! Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 NOVO! NOVO! KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KASKA. UGODNI LEASINGI DO 7 LET. PRODAJA VOZIL Znamka Letnik Cen^ Oprema Barva RENAULT MEGANE T.616V GT DYNAMIQUE 2007 3.350,00€ PRVI LAST. KOV. ZLATA NISSAN MICRA 1.2 TEKNA 2010 4.550,00 C PRVI LAST. BELA VOLKSWAGEN GOLF 1.6 TDICOMF. BLUEMOTION 2013 10.850,00€ PRVI LAST. KOV. SREBRNA CHEVROLT KALOS1.4 ELITE 2005 1.990,00 € KLIMA KOV. MODRA TOYOTA YARIS1.0 TERRA PLUS 2002 1.890,00 f KLIMA KOV. MODRA RENAULT M0DUSGRAND1.216V EXPRESSION 2008 4.490,00 ( KLIMA KOV. VIOLA BMW 320 D UMUZINA 2006 7.400,00 C SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA FIATPANOA 4X41.2 8V 2006 4.150,00 € SERV, KNJIGA KOV. SREBRNA BMW 3181 COUPE 2000 2.990,00 Í AVT. KLIMA KOV. MODRA CITROEN C5 2.0 HDI SX BREAK 2007 3.550, m AVT. KLIMA KOV. SREBRNA SSANGYONGKYRON 2.7DAVT. XDIAWD 2008 5.900,00€ SERV. KNJIGA KOV. SIVA CITROEN XSARA PICASSO 2.0 HDI SX 2004 2.650,00€ AVT. KLIMA BEU RENAULT UMUZINA LAGUNA 2.016V PRIVILEGE 2008 6.850,00 C PRVI LAST. KOV. SREBRNA RENAULT SCENIC 1.5 DCI DYNAMIQUE 2013 8.990,00 í AVT. DEÜ. KLIMA BEU CHEVROLT LACEÏÏ11.616VSW 2010 3.990,00 € 47.307 KM KOV. SV. MODRA OPEL OPC AVT. INSIGNIA 2.016V BIT. ST SOPRT KAR. 2012 18.900,00 Í 75.551 KM KOV. SIVA RENAULT MEGANE 1.9 DCI DYNAMIQUE 2004 2.500,00 € AVT. KLIMA KOV. SIVA OPEL ASTRA 1.416V CLASSIC 2002 2.200,00 € SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA CITROEN C4 PICASS01.6 HDI 2007 5.550,00 € EXCLUSIVE KOV. SIVA FORDC-MAX 1.6TDCITREND 2013 9.900,00 Í PRVI UST. KOV. SREBRNA PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. ZNAMKA LETNIK CENA« OPR. BARVA CITR.C4 GRAND PICASSO 2.0HDI 2014 15.990 AVTOMATtK, 7 SEDEŽEV KOV. SREBRNA CITROEN DS5 2.0 HDI AVTOMATIC 2012 18.390 ODLIČEN, SAMO 71.100 KM KOV. SREBRNA FIAT PUNTOEVO 1.48V ACTIVE 2010 5.490 ODLIČEN, T. LAST., TRAJNIK BELA FORD C-MAX 1.6 TDCI TREND 2011 9.980 1. LAST., ODLIČEN KOV. T. SIVA FORDC-MAX 1.6 VCT125KM 2011 8.990 1. LAST., ODLIČEN BELA FORD FIESTA 1.3 SUN EDITION 2005 2.590 ODLIČEN, 1. LAST., TRAJNIK KOV. SREBRNA FORD FOCUS 1.6 TDCI KARAVAN 2013 9.780 1. LAST, ODLIČEN KOV. SREBRNA FORD FUSION 1.616V FRESH 2006 3.490 1. LAST., TRAJNIK KOV. ZELENA FORD KA 1.2 METAL START STOP 2015 8.490 SAMO 8.000 KM, 1. LAST. KOV. SREBRNA FORD MONDEO 2.0 TDCI, KAR. 2015 19.990 ODLIČEN, SAMO 56.000 KM KOV. T. SIVA HONDA CIVIC 1.4 SPORT 2012 11.290 ODLIČEN, SAMO 85.900 KM RDEČA OPEL CORSA 1.416V,5VRAT 2012 7.270 SAMO 43.875 KM. 1. LAST. KOV. T. SIVA RENAULT TRAFIC 1.6DCI FURGON 2015 16.945 1. LAST., SAMO 45.500 KM ZELENA RENAULTTWINGO EXPRESSION 2014 7.980 SAMO 50.400 KM, 1. LAST. KOV. RJAVA VOLKSWAGEN GOLF 1.6 TDI 2012 11.390 1. LAST., REDNI SERV. ČRNA ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA : www.avto.net/avtomobilipr NOTRANJA VRATA in OKNA po meri IEM 031688777 é www.vrata-tuningsi VAS GLASBENI IZBOR 'AVTOMOBILI VOZILA Z GARANCIJO. Hajdoše 22,2288 Hajdina (ob glavni cesti Ptuj - Maribor), GSM: 031 341 092 041 500 760 ¡mJXFm^U^ë^ MMM& ß^MMIÜM O ODKUP, PRODAJA O MENJAVE VOZIL O UGODNA FINANCIRANJA (DO 7 LET BREZ POLOGA) O UGODNA ZAVAROVANJA ZNAMKA LETNIK CENAc OPR. AUDI A4 MULTITRONIK 2,0 TDI BMW 118 D M-PAKET BMW SERIE 320d CHEVROLET AVE01,4 5. VRAT 2013 2013 2014 2009 CITROEN C4 GRAND PICASSO 2,0 HOIEXLUSSIV 2014 HONDA CMC 1,41 LS KLIMA 2003 HONDA CIVIC 2,2 D 2007 MERCEDES BENZ B 200 CDI 2013 MERCEDES BENZ C 220 AMG BI-XENON NÄVI 2012 OPEL ASTRA SW1,4 2007 OPEL CORSA 1,4 2009 OPEL INSIGNIA 2.0 CDTI USNJE 2011 OPEL TIGRA 1,4 CABRIO 2005 PASSAT 2,0 TDI 2007 PORSCHE CAYENNE 3,0 TDI 2012 TOYOTA VARIŠ 2012 VW PASSAT 1,6 TDI BLUE MOTION NÄVI 2013 Vso zalogo vozil najdete VEČ BARV 16.990 1 .LAST., ODUCEN 14.990 1 .LAST., ODLIČEN 15.990 1.LAST., AUT. 2.790 2 LAST., SLOVENSKI 14.490 1 .LAST., ODLIČEN 1.699 ZELO UGODEN 5.990 ŠPORT 15.490 LEPO OHRANJEN 13.990 ODUČEN, VSA OPREMA 3.490 2.LAST. 4.490 COSMO OPREMA 8.980 1.LAST., ODUČEN 3.990 TWIN TOP 5.490 SLO 38.990 1.LAST. 6.990 1.LAST.,0DL, 72000 KM KOV. SV. MODRA 9.990 LEPO OHRANJEN, 1.LAST. SREBRNA na: www.topavtomobili.si BEU SIVA KOV. SV. MODRA KOV. SV. MODRA RJAVA ČRNA ČRNA SREBRNA SREBRNA SIVA SREBRNA ČRNA T. MODRA GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ Brezplačna cenitev vašega vozila i Odkup vseh vrst vozil t Prodaja osebnih vozil ' Prodaja tovornih vozil > Transferoseb t Prevoz oseb z voznikom 'Prevoz tovora po EU AVTO P ROI" I PTUJ Ob Dravi 3a, 2250 Ptuj ZNAMKA LETNIK CENA€ OPREMA BARVA BMW 525D KARAVAN 2004 4.990 ČRNA METAUK VW SHARAN 2.0 TDI 2014 22.990 ODLIČEN SREBRNA OPEL ASTRA 1.4 2006 2.490 ODLIČEN TEMNO MODRA CITROEN C3 2010 5.990 EXKLUSIVE ČRNA F0RDC-MAX 2005 2.790 ODLIČEN MIŠJE SIVA BMW218D 2016 25.990 AVT0MAT1K ČRNA ALFA ROME0159 2007 4.990 KARAVAN SIVA METAUK BMW XIXDRIVE D AUT. 2016 33.990 KOT NOV ČRNA NISSAN JUKE 1.5 DCI 2014 12.990 ODLIČEN SIVA FORO MONDE01.8 TDCI 2011 8.490 ODLIČEN TEMNO MODRA FORO GALAXY 2.0 TDCi 2014 13.900 DOBRO OHRANJEN SREBRNA PEUGEOT 207 1.4 2006 3.490 ODLIČEN SREBRNA Ob Dravi 3a, 2250 Ptuj, e-mail: avtomobili.profi@gmail.com MODRA ŠTEVILKA (((o 080 88 62*) AVTOMOBILI P.R. MARIBOR Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Ford Plinarniška 1, Maribor-center 031 658 679 • avtomobilipr.si - rabljena vozila z garancijo - odkupi & menjave - kredit na položnice brez pologa - hitri kredit - brez potrditve pol (tudi za zaposlene v tujini) Želje sprejemamo na e-naslovu: glasbene.zelje@radio-tednik.si NA RADIU PTUJ 1 ¿i j '1 > n1 _______jm - i PETKOV VI ECER 1 Sodite nocoj družbi oddaje ^ i Z glasbo do srca Z ? do I na radiu Ptuj 1 z Marjanom www.radio-tednik.si J www.tednik.s tednik@tednik.s petek • 11. avgusta 2017 Oglasi in objave Štajerski 23 Mali oglasi KMETIJSTVO Prireditvenik STORITVE UGODNO jeklena strešna stenska kritina od 5,5 € + DDV/ m2. Mail: info@lindap.si www. lindap.si. Tel. 041 444 397. UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. OKNA, rolete, žaluzije, komar-niki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail. com. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. PVC okna, vrata, senčila ABA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. PVC-OKNA in vrata, fasade ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933. ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. PRODAMO posest v bližini Ptuja - Drstelja, hiša potrebna obnove, letnik 1932, v izmeri 53,70 m2 in pripadajočim zemljiščem v izmeri 3 ha-cena ^Jt- nr/jijikV 43.000 (.Pokličite za več «p RWVWjk informacij: 051/455 010 ^^ www.re-max.si/Poetovio Mestni kino Ptuj petek, 4. avgusta: 17:00 Jaz, baraba 3; 19:00 Bravo!; 21:00 Nekoč v mestu Venice sobota, 5. avgusta: 17:00 Jaz, baraba 3; 19:00 Nekoč v mestu Venice; 21:00 Na mlečni poti nedelja, 6. avgusta: 17:00 Jaz, baraba 3; 18:45 Na mlečni poti; 21:00 Bravo! .sV^fc TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si Štajerski"TEDNIK www.tednik.si IStajerskitednik I Stajerskitednik Program TV Ptuj Sobota ob 21:00 - nedelja ob 10:00: 10 let ansambla Spev, Po Slakovi poti - 1. del; nastopajo: Spev, Tanja Žagar, Miha Dovžan in Jožica Kali-šnik, Domen Kumer s prijatelji, Rebeka Dremelj in plesna skupina, Saša Lendero, ansambel Vrt, Daniela Doren, Slapovi, Štirje kovači. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša. Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10 KUPIMO traktor, traktorsko prikolico in druge kmetijske priključke. Telefon 041 358 960. NESNICE, RJAVE, GRAHASTE, ČRNE, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 58214-01. KUPIMO obiralce koruze, traktorje in vso drugo kmetijsko mehanizacijo .Tel. 041 923 197. KRAVO, mlado, za zakol, menjam za brejo kravo ali telico. Tel 051 336 879. PRODAM vino sovinjon, cca 450 litrov. Tel. 041 215 647. PRODAM dobro ohranjen obiralec koruze SIP Tornado 40 in tračni obračalnik. Telefon 031 482 628. NESNICE, mlade, rjave, sive in črne, v začetku nesnosti, cepljene, prodam vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. PRODAM brzoparilnik (alfa).Tel. 030 929 205. MOTORNA VOZILA PRODAM kio sportage , pogon na vsa štiri, letnik 2015, prvi lastnik . Tel. 051 637 005. NEPREMIČNINE Petek, 4. avgusta 21:00 Lenart, dom kulture: festival LenArt - poletje v Lenartu: komedija 50 odtenkov ženske 18:00 Ptuj, Furstova hiša (Krempljeva ul. 1): Kuhna na dvorišču - ptujsko nočno rajanje: animacija za otroke in zabava za odrasle s ptujskimi DJ-i 19:30 Ptuj, dvorišče minoritskega samostana: osrednja slovesnost ob prazniku Mestne občine Ptuj: podelitev priznanj, slavnostni nagovor župana, kulturni program, koncert Neishe in druženje 20:00 Ptuj, trgi in ulice starega mesta: Ptujska poletna noč 21:00 Mihovce, dom krajanov: Poletje na vasi - film Cirkus Sobota, 5. avgusta 9:00 Lenart, mestni park: festival LenArt - poletje v Lenartu: Knjižnica pod kostanji 9:00 Ptuj, mestni park: festival Dojiva.se 9:00 Juršinci, igrišče: 23. občinski praznik - kolesarjenje po občini 09:00 Podvinci: 23. občinski praznik Juršinci, vaški turnir v tenisu za pokal občine 15:00 Juršinci, ribnik: 23. občinski praznik Juršinci, člansko tekmovanje v športnem ribolovu za pokal občine Nedelja, 6. avgusta 18:00 Juršinci, ribnik: 23. občinski praznik Juršinci, tekmovanje osnovnošolcev v športnem ribolovu za pokal občine Ponedeljek, 7. avgusta 17:00 Ormož, MCO: OFAK doživetje - naredimo igrače in priboljške za mačke PRODAM LEPO, sončno parcelo blizu Term Ptuj. Nudim vso potrebno pomoč pri gradnji, uredimo kredit. Tel. 041 646 662. MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO S. URE, ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE na tel. številki 02 749 34 10, faks 02 749 34 35 ali na elektronski naslov ¡ustina.lah@radio-tednik.si, za vefje objave predhodno pokliiite. * • * v j ••* V PISANA • ZABAVNA • AKTUALNA PETEK 4, avgust 7:30 Glasbena osmica (tuja}, pon-8:00 Minuta za MS MOP: Marjan Kolarič, pon. 8:20 Minuta za MS MOP: Miša Pusenjak, pon. 8:30 Risanke, pon. 8:50 Kuhinjica, pon. 9:15 Cista umetnost - julij» pon, 9:50 Glasba za vse, pon, 10:20 Koncert pihalnega orkestra, pon, 11:30 Sport(no): Stanko Glažar, pon. 12:00 Ptujska kronika, pon. 2:25 Minuta za MS MOP: Marjan Kofarič, pon. 2:45 Minuta za MS MOP: MiŠa Puženjak, pon, 2:55 Nosferatu, pon, 4:25 Videostrani 7:35 Kuhinj ica 18:00 Ptujska kronika 18:25 Minuta za MS MOP: mag. Martin Mlakar 18:35 Pogovor z županom ob prazniku MOP 19,-05 Glasbena osmica (slo,), pon, 18:35 Risanka, pon, 20^X3 Ptujska kronika, pon. 20:25 Minuta za MS MOP: mag. Martin Mlakar, pon. 20:35 Pogovor z županom ob prazniku MOP, pon, "" ~~ SeKvenca, pon, pon. 21:05___________ 21:25 Pogled nazaj, pon 21:45 Potovanje na luno, 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Minuta za MS MOP: mag, Martin Mlakar, pon, 22:35 Pogovor z županom ob prazniku MOP, pon, 23:05 Povabilo na kavo: Božena Bratuž, pori, 23:45 Videostrani SOBOTA 5. avgust 7:30 Glasbena osmica (slo,), pon- 8:00 Min. za MS MOP: mag. Martin Mlakar, pon. 8:10 Risanke, pon, 8:30 Pogovor z županom ob prazniku MOP, pon, 9:00 SeEvenca, pon. 9:20 Glasba za vse, pon, 9:50 Pogled nazaj, pon. 10:10 Gulr/erjevo potovanje, pon, 11:30 Sport(no): Bojan Kocjan, pon. 12:00 Pregled tedna 12:25 Min. za MS MOP: maq. Martin Mlakar, pon. 12:35 Povabilo na kavo: VojRa Havlas, pon. 13:20 Charlie Chaplin festival, pon. 14:40 Videostrani 17:35 Kuhinjica, pon. 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Sekvenca 18:40 Glasba za vse 19:10 Glasbena osmica {tuja}, pon, 19:40 Risanke, pon. 20:00 Pregled tedna, pon, 20:25 Minuta za MS MOP, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon, 22:25 Pogovor z županom obprazniku MOP, pon. 22:55 Boksarski magazin S02E05, pon, 23:55 Videostrani NEDELJA 6. avgust 7:30 Glasbena osmica (tuja), pon. 8:00 Pregled tedna, pon, 8:25 Risanke, pon. 8:45 Sekvenca, pon, 9:00 Regi Gorišnica 10.00 Minuta za MS MOP, pon, 11:25 Pogovor z županom ob prazniku MOP, pon. 12:00 Pregled tedna, pon, 12:25 Pogled nazaj, pon. 12:45 SpoiKno}: Ivan KlariČ, pon. 13:25 Športnik leta 2016, pon. 13:40 Gostilna »Pr Fr ancet« 14:40 Videostrani 17:10 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Pogled nazaj 18:45 Glasba za vse, pon. 19:15 Glasbena osmica (slo.), pon, 19:45 Risanke, pon. 20,00 Pregled tedna, pon, 2025 Minuta za MS MOR pon. 2200 Ptujska kronika, pon, 22:25 Rozmarinkina ljubezen, pon. 0:30 Videostrani pon. PONEDELJEK 1. avgust 7:30 Glasbena osmica {sloj pon. 8:00 Risanke, pon. 8:20 Pregled tedna, pon, 8:45 Minuta za MS MOP 10:10 KiJiinjica, pon, 11 ;00 Pogovor z županom ob prazniku MOP, pon, 11:30 Glasba za vse, pon. 12:00 Ptujska kronika, pon, 12:25 Pogled nazaj, pon. 12:45 Sekvenca, pon. 13:00 Koncert zasedbe plamen, pon. 14:20 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Glasbena osmka (tuja), pon. 18:55 Charlie Chaplin: Boksarski prvak, pon, 19:25 Pogled nazaj, pon. 19:45 Risanke, pon, 20KX) Ptujska kronika, pon. 20:25 Minuta za MS MOR pon, 22KX) Ptujska kronika, pon. 22:25 Vsega je kriva Nina, pon. 23:45 Videostrani Ptujska televizija PETV, T: 02 590 880 28, info@petv.tv, www.petv.tv OSMRTNICA Umrl je Ivo Zemljič roj. 16. 11. 1945 GAJZERJEVA ULICA 15 nazadnje varovanec Doma upokojencev Ptuj Pogreb bo v ponedeljek, 7. avgusta, ob 11. uri na novem pokopališču na Ptuju. Žara bo položena v vežico ob 9. uri. Srce je omagalo, dih je zastal, a na vas spomin bo ostal. SPOMIN V četrtek, 3. avgusta, je minilo eno leto, kar nas je zapustila Jožefa Šacer GAJEVCI 51 Vsem, ki se je spominjate, postojite ob njenem grobu in ji prinašate sveče in cvetje, iskrena hvala. Vsi njeni Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (Svetlana Makarovič) ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, tašče, stare mame in sestre Ane Dajnko IZ DOBRINE 1 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter nam izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo Pogrebnemu podjetju Mir, g. župniku za opravljen pogrebni obred in sv. mašo, pevcem za odpeto sv. mašo, govorniku pri odprtem grobu, godbeniku za odigrano Tišino, sodelavcem 3. izmene SILKEM-a, še posebej pa sosedi Silvi Jus za pomoč v najtežjih trenutkih. Še enkrat iskrena hvala vsem in vsakomur, posebej tistim, ki jih nismo imenovali. Njeni najdražji Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila, žal, močnejša od življenja. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage Milene Braček IZ GAJEVCEV 5 22. 2. 1977-23. 7. 2017 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vašča-nom, prijateljem, otrokom Osnovne šole Gorišnica in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih slovesa stali ob strani. Hvala vsem za sleherni stisk rok, objem in besedo tolažbe. Hvala za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, za sveto mašo. Hvala gospodu župniku Ivu Holobarju za cerkveni obred, pevkam za odpete žalostinke, nosilcem križa, godbeniku za odigrano Tišino, govornici Hedviki Rojko za izrečene poslovilne besede in molitve, pogrebni službi MIR, reševalni službi Modmed in bolnišnici UKC Maribor. Hvala vsem, ki ste nam v času njene bolezni nudili podporo, nas hrabrili in bili z nami v mislih in dejanjih. Še enkrat iskrena hvala vsem in vsakomur, posebej tudi tistim, ki jih nismo imenovali. Žalujoči: vsi njeni v Štajerski tednik ~ časopis znajboljšimi regijskimi zgodbami odslej na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeliprvi! WWW. Drbetinci • Po požaru pri Pečarjevih n • V V V»VV 1 v. Vi • Pogorišče očiščeno, vsak evro pomoči šteje Pogorišče, kjer je do 10. julija letos stala hiška Pečarjevih, a jo je uničil požar, so 1. avgusta očistili. Za to je poskrbela občina Sveti Andraž v sodelovanju s podjetnikom Jožetom Druzovičem. Foto: Črtomir Goznik Nekdanji dom Pečarjevih v Drbetincih je izginil v požaru. V občini se sedaj trudijo, da bi čim prej prišli do projektne dokumentacije in gradbenega dovoljenja, da bi lahko pričeli gradnjo novega doma za Pečarjeve. Po izdelavi geodetske odmere, ki jo bo opravila geodetinja Brigita Kelc, bo ptujska družba TMD brezplačno izdelala projektno dokumentacijo za gradnjo novega doma petčlanske družine, ki je ostala brez vsega. Občina in Pečarjevi se zahvaljujejo za vso pomoč dobrih ljudi v zanje najtežjih trenutkih njihovega življenja, ko so ostali brez toplega doma. Na spletni strani občine je mogoče videti, kaj v tem trenutku še potrebujejo, seznam sproti spreminjajo: poletnih oblačil imajo dovolj, potrebujejo pa še nekaj zimskih, pa šolske potrebščine ... Kot je povedal direktor občinske uprave občine Sveti Andraž Miran Čeh, so nekateri že ponudili pomoč v obliki gradbenega materiala; vse to evidentirajo, da jim bodo po izdelavi projektne dokumentacije že lahko sporočili konkretne potrebe. Tudi zato bodo v najkrajšem času skupaj z OZ RK Ptuj izbrali koordinatorja, ki bo bdel nad potekom del in usklajeval aktivnosti. Pečarjevi bodo najsrečnejši, ko bodo ponovno imeli lasten dom, majhno Foto: Črtomir Goznik Občina Sveti Andraž je poskrbela za očiščenje pogorišča, gradnja novega doma se lahko prične ... hišo, v kateri se bodo dobro počutili in lahko živeli svoje sanje. Začasni dom imajo sedaj v Voličini. Vsi, ki jim želijo pomagati tudi z denarjem, lahko to storijo z donacijami preko SMS sporočil ali pa darujejo na transakcijski račun. Vsak evro bo dobrodošel, da bo nova hiška lahko zgrajena čim prej, morda že pred letošnjo zimo. MG Kako lahko pomagamo Uporabniki storitev Telekoma Slovenija in Izi mobila lahko darujejo tako, da pošljejo ključno besedo Dom5 (darujejo pet evrov) na 1919; uporabniki A1 (bivši Si.mobil in Amis) lahko darujejo tako, da pošljejo besedo Dom (darujejo en evro) ali Dom5 (darujejo pet evrov). Denarna sredstva se zbirajo na TRR: SI 56 0420 2000 034 8846, sklic: SI00 245 117, Območno združenje RK Ptuj, Natašina pot 1A, 2250 Ptuj, namen - pomoč po požaru - družina Pečar. Pomoč za Pečarjeve pa zbirajo tudi pri Karitas. Slovenija, Podravje • Kako ukrepati, če v razgretem avtomobilu opazite žival ali otroka Pazljivo pri nasilnem odpiranju vozila Vsako leto se vrstijo grozljivi primeri, ko starši v avtomobilu »le za hip« pustijo otroka. Kako ravnati, če v razgretem avtomobilu opazite hišnega ljubljenčka ali celo otroka? Notranjost avtomobila se namreč na vročem soncu segreva izjemno hitro in lahko v eni uri doseže tudi 68 stopinj Celzija pri zunanjih temperaturah med 38 in 40 stopinj Celzija! »Otrok, starejših oseb ali oseb, ki niso sposobne same skrbeti zase, se ne sme puščati v zaprtih in zaklenjenih vozilih na vročini, saj je to zanje lahko smrtno nevarno,« opozarjajo na Policiji in ob tem še dodajajo, da se tudi živali niti za kratek čas ne sme puščati v zaprtih in zaklenjenih vozilih na vročini. Kako ravnati, ko v razgretem avtu opazimo hišnega ljubljenčka ali celo otroka? Vsem očividcem na Policiji svetujejo, naj najprej poskušajo opozoriti voznika, če je kje v bližini, ter o tem obvestijo policiste. Sami naj ukrepajo le v skrajnem primeru; pri nasilnem odpiranju vozila pa je treba pazi- ti, da ni povzročena nepotrebna škoda: »V primeru, da je v razgreto vozilo zaprta žival ali celo otrok, predlagamo,da občani o tem nemudoma obvestijo policiste, ki bodo ukrepali v skladu s svojimi pooblastili in zakonodajo. Če bi žival ali otrok kazal pešanje življenjskih funkcij, ima reševanje življenja otroka in tudi živali prednost pred povzročeno materialno škodo. Kljub temu je treba z vidika sorazmernosti posega paziti, da pri nasilnem odpiranju vozila ni povzročena nepotrebna škoda, oziroma da je način ustrezen okoliščinam in nujnosti ukrepov.« Statistike, koliko je primerov puščanja otrokov, starostnikov ali živali, na Policiji ne vodijo. Kot so še sporočili, pa ima lahko takšno neodgovorno ravnanje po- leg zdravstvenih tudi kazenske posledice. Monika Levanic OKNA, VRATA , GARAŽNA VRATA J www.naitors.si m BREZPLAČNO SVETOVANJE, BREZPLAČNE IZMERE, BREZPLAČNA PONUDBA, STROKOVNA VGRADNJA, TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI NOVO! OKNA ZA PASIVNE HIŠE PO ENAKI CENI KOT SO KLASIČNA OKNA NAIiORSvoo Tel.: 02 741 13 80, Mob: 031 793 204 NOVA LOKACIJA - GORIŠNICA1 Danes bo pretežno jasno. V hribovitem svetu proti večeru ni izključena kakšna nevihta. Popoldne bo zapihal jugozahodnik. Najnižje jutranje temperature bodo od 16 do 22, najvišje dnevne od 33 do 40 stopinj C. Opozorilo Predvidoma do začetka prihodnjega tedna bo predvsem sredi dneva in popoldne velika toplotna obremenitev. Obeti V soboto bo sončno, predvsem na severovzhodu bo občasno nekaj več oblačnosti. Še bo zelo vroče. V hribovitem svetu bo popoldne in zvečer kakšna vročinska nevihta. Pihal bo večinoma šibak severovzhodni do jugovzhodni veter. Pri 40 stopinjah po eni uri v avtu že skoraj 70 stopinj Pri zunanji temperaturi 20 stopinj Celzija je po petih minutah notranjost avtomobila segreta na 24 stopinj Celzija, po 30 minutah je v notranjosti že za 16 stopinj bolj vroče, po eni uri pa je temperatura notranjosti že 46 stopinj Celzija. Ob višjih temperaturah zunaj temperatura v notranjosti skokovito raste. V najbolj vročih dneh pod žgočim soncem, ko zunanja temperatura recimo doseže 40 stopinj Celzija, se notranjost hitro segreje na za življenje nevarne temperature; po eni uri v avtu naraste na kar 68 stopinj Celzija, kar je nevarno že za odrasle, kaj šele za otroke ali domače živali, opozarjajo na AMZS. Zaradi vročinskega udara poginil pes »Policisti so v letu 2017 obravnavali primer, ko je pes, kije bil zaprt v vozilu, zaradi vročinskega udara poginil. Zoper osebo, kije pustila psa v vozilu, je bila podana kazenska ovadba. Ravno tako so policisti v letu 2017 v enem primeru neodgovornemu lastniku, kije pustil psa zaprtega v pregretem vozilu, izrekli globo v višini 800 evrov, v letu 2016 je bila zaradi zaprtega psa v pregretem vozilu izrečena ena globa in eno opozorilo,« so v zvezi z primeri puščanja živali v razgretem avtomobilu sporočili s Policije. dcnaéí fiad oled ... Napoved vremena za Slovenijo Ako je na Lovrenca in Antona lepo, 20/35 je še jeseni tako. lokalih ponaranfa Foto: ML