ustrezno odm erjena. U porabnost knjige povečujejo kazala, ki pa imajo okorne naslove in ne najbolj p reg ledno razvrstitev gradiva. Raz­ loček m ed »Abecednim im enskim kazalom« in »Abecednim kazalom oseb in naslovov po pismih« posta ­ ne vidnejši s podnaslovom k prve­ m u - »Abecedno zapored je oseb, na katere so naslovljena pisma«, m ed tem ko se za d rugega šele iz seznam a gesel izkaže, da gre \ n jem za kom bin irano im ensko in stvarno kazalo, kakršna so v ang ­ leško pisanih knjigah v navadi, pri tem p a je vendarle tudi to razdelje­ no na dva n eenaka dela: prvi, kraj­ ši, obsega naslove Adamičevih del, drugi, veliko obsežnejši, pa im ena oseb, naslove knjig, revij, institucij, držav in še raznovrstne zadeve, ki se obravnavajo ali om enjajo v pis­ mih. Prevod je tekoč in kaže očitno težnjo k natančnosti, žal pa večkrat v njem tudi kaj zmoti. Že v u re d n i­ kovem uvodnem posvetilu (To knjigo posvečam moji ženi) in nato še pogosto (npr. na str. 122, 133, 163, 172,227, 252, 267, 287, 382,411, 412) je rabljen svojilni zaimek n a ­ m esto povratno-svojilnega. Neute­ m eljena je dosledna raba vejice / a izrazom a »Vdani« in »Tvoj», ki jim a sledi avtorjev podpis in se z njima končuje pre težna večina pi­ sem. Iz angleške rabe je prevzeta tud i pisava besed »predsednik« in »maršal« z veliko začetnico (str. 334, 342, 359); u redn ikova »prizna­ nja« (str. 17) so po slovensko pač »zahvale«, »študenti« na Vassarju. k jer se šolajo sam o ženske, so pc > naše »študentke« (str. 242); slovcn ščina ne pozna in ne po trebu je sa ­ m ostalnika »povojna«, k ije rabljen v p revodu naslova »War and Post- vvar« (str. 360); pri »indijskih« za­ devah in m edam eriškem »indij­ skem« inštitu tu (str. 403) pa gre očitno za »indijanske« zadeve in »indijanski« inštitut. Majda Stanovnik Jerneja Petrič: SVETOVI LOUISA ADAMIČA Cankarjeva založba, Ljubljana, 1981 Knjiga je izšla hkrati z Izbrani­ m i pism i Louisa Adamiča ob 30-let- nici njegove smrti, v endar vsebin ­ sko ni nep o sred n o povezana z nji­ mi. Avtorici gre za sam ostojno štu- Jijsko predstavitev in oceno ob- robnejših in zato m anj znanih, pa tudi slabše raziskanih s tran i Ada­ mičeve ustvarjalnosti - prevodov, kritik, po r tre tn ih študij, prikazov slovenske li te ra tu re Am eričanom in am eriške li tera tu re Slovencem. Študija je izčrpno dokum en ti­ rana, ukvarja pa se bolj z o b ravna ­ vanjem posam eznih nadrobnosti kakor s problem i, zato se Adamiče- \o delo v njej res kaže kot skupek različnih, ločenih svetov. O njih se nab ira vrsta ugotovitev, m ed kate­ rimi avtorica ne išče povezav. Tako npr. zvemo, d a j e Adamič prevajal zelo svojevoljno, torej so njegovi prevodi p riredbe; li terarne kritike je pisal površno, posplošeno, b rez oblikovnih analiz, omejeval se je na im provizirano subjektivno p re ­ sojo vsebine; večkrat je hvalil pisa- io 1 je, ki se danes zdijo n ep o m em b ­ ni, zavračal pa včasih tud i tiste, ki danes uživajo precejšnjo veljavo, npr. Shervvooda A ndersona in Joh ­ na Steinbecka; Slovencem je 1. 1932 predstavil sodobno am eriško leposlovno prozo v Ljubljanskem zvonu z avtorjem a, ki literarni zgo­ dovini nista zbudila zanim anja zase, kot največje pozornosti v red ­ ne pisatelje pa je vztrajno navajal d ružbene kritike, zlasti Dos Passo- sa, D reiserja in Sinclairja Levvisa, m ed tem ko npr. izgubljene genera ­ cije s H em ingw ayem vred sploh ni upošteval; k adar je v svojih knjigah pisal o literaturi, je obravnaval predvsem osebnosti pesnikov in pisateljev, ne pa njihovih del; n a ­ sploh se je ukvarjal p redvsem z av­ torji, ki jih je o sebno poznal in bil z njimi v prijateljskih stikih. Stvarni del teh ugotovitev je zlasti pri obravnavi prevodov d o ­ volj izčrpno p o d p rt z obsežnimi navedbam i gradiva, da ga lahko im am o za nesporen prispevek k obsežnejši vednosti o Adamičevem pisateljskem delu. S porno pa je po ­ enostavljeno ocenjevanje tega dela, sodbe o njegovi pom anjklji­ vosti ali neustreznosti, o p r te na ne posebej pojasnjeno in a rg u m en ti­ rano, toda po avtoričinem m nenju očitno abso lu tno veljavno, sam o ­ um evno predstavo o d o b rem p re ­ vodu, p rim ern i literarni kritiki in pravilnem obravnavanju litera tu ­ re. Kaže, da gre za nesporazum med danes prevladujočim pogle­ dom na literaturo , ki se m u brez pojasnil, utem eljitev ali diferencia­ cij p rid ružu je tud i avtorica, in Ada­ mičevim pojm ovanjem pisatelj- stva, ki ga li te ra tu ra pač ne zanima kot domišljijska, fikcionalna in im aginativna ustvarjalnost. Po­ vsem odveč m u je to stališče zam e­ riti ali ga celo im eti za njegovo osebno pomanjkljivost, saj je bilo navsezadnje m ed svetovnim a voj­ nam a, pa tud i prej in pozneje, m oč­ no uveljavljeno. A dam iču je bila v literaturi izrazito važnejša sp o ­ znavna funkcija kot estetska, če ­ prav se m u tudi ta ni zdela zane­ marljiva. Značilna je njegova izja­ va: »Moj posel j^op isova ti resnico, kot jo vidim.« (Izbrana pisma, str. 236) Spričo tega je razumljivo, da ga je bolj od oblikovnega zanimal idejno-vsebinski vidik, v okviru tc osnovne nazorske usm eritve pa sc tud i ob gradivu, ki ga obravnava Jerne ja Petrič, njegovo delo kaže kot vseskozi sk ladno in enovito. O sebne afinitete, ki jih avtorica opaža v Adamičevem izboru p o r ­ tretirancev, uveljavljajo p a se tudi pri izboru p reveden ih in ocenjenih del, so očitno u tem eljene z o d o b ra ­ vanjem njihove ideje in tematike. Ni naključje, d a j e Adamič najprej in največ prevajal Cankarja, kakor tudi ni b rez pom ena, d a je bil glede na Dobrovoljčeve podatke sploh prvi, ki je prevajal Cankarja v ang ­ leščino (F. Dobrovoljc, Bibliografi­ ja prevodov iz literarnega dela Ivanci Cankarja, v zborn iku Ivan Cankar v prevodih, 1977, str. 76-77). P om en­ ljivo je, d a je 1. 1933, ko se sicer s prevajanjem ni več ukvarjal, ker je bil že polno zaposlen s pisanjem svojih knjig, p revedel tak ra t še po ­ vsem neznanega K ardelja (Izbrana pisina, str. 196, 221, 231). Prav tako je značilno, d a ^e p ri izboru preva­ janih avtorjev ni om ejeval sam o na slovenske, am pak je upošteval tudi nekaj hrvaških in čeških, saj ga uidi pozneje Slovenija kot »stara domovina« ni zanim ala v ozkih na ­ cionalnih mejah, am pak v širših povezavah, p redvsem v jugoslo­ vanskem okviru. Za Adamiča so bili torej že od vsega začetka značilni sm isel za ak ­ tualno d ružbeno problem atiko, ši- rokopoteznost in hom ogen svetov­ ni, s tem pa tud i literarni nazor. Jerneja Petrič sicer opaža m ož­ nost, d a je Adamičevo začetno p re ­ vajalsko obdobje še kako drugače povezano z njegovim nadaljnjim književniškim delom, saj n a str. 15 npr. piše: »Prevajanje je bilo Ada­ miču v veliko pomoč; ne le, da je tako širil svoj besedn i zaklad, am ­ pak je tud i p rod ira l v zgradbo in slog del, ki jih je prevajal, in tako zgradil svoj lastni m odel novele, ki m u je pozneje prinesla velik us­ peh.« Zanimivo misel bi bilo treba določneje razviti in konk re tno do ­ kazati, b rez take o p o re pa obvisi v zraku in pusti obveljati vtis, da je bilo Adamiču prevajanje le vaja in priprava n a poznejše delo. Soditi, da je sprem injal pom en in obseg prevajanih besedil sam o iz nem oči in neznanja, pa je preveč en o s tra n ­ sko. Osnovni nam en Adamičevega prevajanja je bil vendarle p red sta ­ viti Cankarjeva in d ruga besedila am eriškem u občinstvu, ustvariti kom unikacijo m ed slovensko lite­ ra tu ro in am eriškim bralcem . Na- tančenejša vsebinska analiza iz­ puščenih, p rikrojenih in dodanih odlom kov bi zato lahko pokazala, kaj je Adamič imel v prevajanem besedilu za bistveno in kaj za po- l! rešljivo ali p o treb n o sprem em be, v čem je videl razliko m ed okusom in sprejemljivostjo slovenskega in am eriškega bralca, kako je pojm o­ val li te ra tu ro in svojo posredniško vlogo. Prikaz Adamičevih »sveto\ dopolnju je kazalo, pri ka te rem p;i se je avtorica odločila za načelo »vse v enem«: Im ensko kazalo oseb, časopisov, revij, knjig in gledaliških skupin združuje seznam ljudi, om e­ njenih v knjigi, in ostalih naštetih kategorij. Ločevanje m ed tem dvo­ jim je nekoliko olajšano, k e r so im ena ljudi natisn jena pokončno, vsa d ru g a gesla pa ležeče. M ajda Stanovnik R om an Ingarden: E SE JI IZ E STE TIK E Prevedel in uvod napisa l Frane Jerman Slovenska matica, Ljubljana, 1980 IFilozofska knjižnica, X X II) V prvi Ingardnovi knjigi v slo­ venskem p revodu so izbrane tri njegove razprave: O zgradbi slike, O arhitekturni um etnini in Glasbeno delo in problem njegove istovetno­ s ti Ob njih lahko n ep o s red n o sp o ­ znavam o delo filozofa, ki je imel ne ravno m ajhen vpliv na našo literar­ no vedo in kritiko, dasiravno ga skoraj nism o prevajali in tud i ne kaj dosti pisali posebej o njem. Iz­ b o r je rep rezen ta tiven v tem sm is­ lu, da lahko iz njega spoznam o In- gardnove poglede n a likovno um etnost, a rh itek tu ro in glasbo te r d a iz teh analiz lahko rek o n ­ s tru iram o tud i n eka te re njegove splošne teze in stališča o načinu b i­ vanja oz. o eksistenčnem m odusu um etnosti, o slojeviti zgradbi um etn išk ih del in o njihovi u m e t­ niški in estetski vrednosti. Knjiga im a uvod, v ka terem prevajalec oz­ nači Ingardnovo m esto v fenom e­ nologiji, njegove odnose do poljske in nem ške filozofske tradicije (dom a je bil v obeh in je tudi pisal v obeh jezikih), te r na k ra tko o b n o ­ vi tem eljne onto loške postavke, razvite v delu Spor o obstoju sveta (poljsko, 1947/48), naposled pa pove še nekaj besed za uvod v sle­ herno izm ed izbranih razprav. O m eniti je treb a Jerm anovo sicer kritično, v en d a r pozitivno splošno oceno Ingardna, k ije pač nekaj po ­ vsem drugega kako r občasno se ponavljajoče pavšalne trd itve o la­ ten tnem nagnjenju Ingardna oz. sploh fenom enologije k idealizmu (to m dr. zavrača tud i sam Ingar­ den v naši knjigi na str. 323). P riču­ joča knjiga je torej zapolnila vrzel v naši p revodn i literaturi s spisi, ki so relevantni tako za estetiko in sploh filozofijo kako r tud i za u m e t­ nostno znanost in kritiko. V endar pa je ob ugotovitvah, kaj ta knjiga pom eni, t re b a zapisati tudi nekaj dom nev o tem, česa bi najbrž lahko dala še več. Ko bi bila izšla p red desetim i ali petnajstim i leti, bi bila pom enila veliko večji dogodek, saj je bilo tak ra t zanim a­ nje za fenom enološko estetiko pri nas še dokaj m lado in bolj živahno kakor danes. V endar sodi to na ši­ roko polje razm islekov o izdajanju in b ran ju strokovne in filozofske li­ te ra tu re pri nas, o naših skrom nih zm ožnostih in o tem, kako nas kar naprej p rehitevajo srbohrvaške iz­ daje (npr. Ingarden: O saznavanju književnog dela, 1970; Doživljaj, um etničko delo i vrednost, 1975); teh žalostink najbrž ne kaže preveč razpredati, dasiravno so še k ar n a ­ prej aktualne. Poleg tega se ponu ja nekaj konkretne jših misli ob izboru. Spričo m ožnosti, kakršne pač so, je komaj m ogoče pričakovati, d a bo prvi Ingardnovi knjigi v slovenšči­ ni km alu sledila še kaka druga. Zato se je treb a vprašati, kako je bila izrabljena ta priložnost, torej ali je izbor zadosti izčrpen in rep re ­ zentativen. Prevajalec ga u tem elju ­ je s tem, d a je Ingardnovo tem eljno delo Literarna um etnina (Das lite- rarische K unstw erk, 1931) zainte­ resiranem u slovenskem u bralcu zadosti znano in da sta likovna in g lasbena este tika p ri nas dosti bolj deficitarni kakor literarna. Druga trd itev je kot a rgum en t v tej zvezi najbrž nekoliko bolj uprav ičena kakor prva. Ne d a bi se spuščali v podrobnosti, je treb a spom niti, da velja Ingarden po svetu za enega glavnih predstavnikov fenom eno ­ loške estetike in literarne vede,