Izhaja:
10., 20. in 30. dan vsakega meseca.
Dopisi naj se izvolijo fran-kovati.
Rokopisi se ne vračajo.
Za inserate se plačuje po 10 kr. od garmond-vrste za vsakokrat.
e 1 j a :
za celo leto za bolj premožne 2 goldinarja ; za manj premožne rodoljube pa 1 gld. 50 kr.
Denar naj se pošilja pod napisom :
UpraTiiištvu „Mira“ v CeloTcn.
Leto XIII.	V Celovcu, 10. svečana 1894.	Štev. 4.
Dijakonise ali usmiljene sestre?
Dijakonise, — kaj je to? Dijakonise so protestantske (lutrovske) redovnice ali nune. Protestantje so namreč posnemali nas katoličane in ustanovili tudi nekake redove (samostane). Ženske redovnice imenujejo dijakonise. Večinoma te v lutrovskih deželah strežejo bolnikom, kakor pri nas katoličanih usmiljene sestre in druge katoliške redovnice. Nemški Celovški gospodje, ki za blaženim „rajhom“ kar norijo, poklicali so v zadnjem času protestantske dijakonise iz Ber o li n a tudi v Celovško bolnišnico, kjer ena kot nadzornica že opravlja svojo službo. Slišimo, da so jih hoteli še več namestiti v novi bolnišnici. Protestantske dijakonise postrežnice za katoliške bolnike ! Ta je res — lepa in vredna naših Celovških nemških velikanov! — Našemu poslancu vč. g. Gregorju Einspielerju gré zasluga, da je to perečo stvar sprožil tudi v deželnem zboru, da je vprašal in opozarjal, zakaj se kličejo postrežnice iz pruskega Berolina, ko imamo vendar v Avstriji dosti dobrih močij. Predlagal je tudi, naj se v novo bolnišnico pokličejo katoliške usmiljene sestre. Mi in vsi pravi katoličani hočemo ter zahtevamo, da katoliškim bolnikom strežejo katoliške postrežnice, ne pa protestantske. Kako je g. Einspieler utemeljeval in priporočal svoj predlog, o tem smo že v zadnji številki poročali.
Pa zakaj katoliški Slovenci ugovarjamo temu, da se nameščajo v bolnišnici protestantske dijakonise, zakaj zahtevamo katoliške usmiljene sestre? — Na to vprašanje so odgovorili naš mil. gosp. knezoškof Jožef v svojem govoru, s kterim so priporočali Einspielerjev predlog. Radi tesnega prostora ne moremo podati celega govora, podamo pa v naslednjem glavne misli njegove.
„V bolnišnice gredo bolniki, večinoma revni, ki doma nimajo potrebne postrežbe. Taki ljudje, Jetniki Božji", v zdravih dnéh mnogokrat ne mislijo na Boga in večnost, dostikrat tudi zanemarjajo svoje krščanske dolžnosti. Še le v bolezni začno zopet misliti na večnost in še-le, ko so se spravili s svojim Bogom, postanejo mirni in udani v svojo usodo. Takrat bolniki pa tudi potrebujejo tolažbe. To tolažbo daje jim pa samo sv. križ, iz kterega prihaja vera. Križ je znamenje simi Božjega, ki je življenje in vstajenje. Naše ljudstvo je še verno. Zato si pa želijo bolniki tudi duhovnika. — Za postrežbo bolnikov je treba tudi nekega heroizma (junaštva), zlasti pri nalezljivih boleznih, kakor so se večkrat že pokazale tudi v naši deželi. (Mil. g. knezoškof so to dokazali z več iz-gledi.) — Za postrežbo bolnikov je treba imeti tudi neko posebno nagnjenje in izurjenost. Dobro je , da so postrežnice tehnično izurjene in to se znà najti tudi pri navadnih posvetnih postrežnicah, kakoršne so tudi dijakonise. (Govornik kažejo, kako so dijakonise nastale iz tega, da so protestantje začeli posnemati nas katoličane, ker so tudi hoteli imeti redovnice. Prepričali so se namreč bili, kako blagonosno delujejo katoliške redovnice.) — Usmiljene sestre prihajajo večinoma iz boljših hiš in so dostikrat jako izomikane ter ostanejo večinoma celo svoje življenje v samostanih. In če nastane kje nalezljiva bolezen, oglašajo se usmiljene sestre čisto prostovoljno v velikem številu, da strežejo bolnikom. Odkod to ? One žrtvujejo svoje moči Gospodu skozi vse svoje življenje in one v bolniku ne gledajo samo revnega človeka, marveč podobo Božjega Zveličarja samega! 'Zato jim strežejo tako požrtvovalno in nesebično. — Tolažba umirajočim je križani Kristus. Kakor sem čul, je nova po-strežnica iz Berolina že odstranila iz neke sobe križ; to kaže, kako se bodo stvari v bodoče razvile! — Rekel sem že, da je tehnična izurjenost dobra, bolj potrebna pa je praktična, ktero imajo ravno katoliške redovnice v obilni meri. Zdravniki v Parizu vedno poprašujejo po katoliških usmiljenih sestrah. Tudi v protestantskih deželah se kaže, da ljudstvo veliko bolj čisla katoliške usmiljene sestre, kakor pa protestantske dijakonise. Velik razloček je namreč, ali kdo samo radi de-
narja streže bolnikom, ali pa iz ljubezni do bližnjega. — Če tudi je jako razširjena neka verska mlačnost, ako stoji človek pred večnostjo, se vendar le zdrami. Med ljudstvom je vera še živa; če bo ljudstvo slišalo, da se mu odteguje križ, ali da se duhovnik ne kliče ob pravem času, ne bode ostalo mirno. *) Težav in nezadovoljnosti je tako dosti, zato prosim gospode, naj ne sklepajo stvarij, s kterimi bi se mogel verski čut znova žaliti. — Ljudstvo je katoliško, zato bi se pa ne ustrašil nobenih stroškov, da Jetnikom Božjim" olajšamo njih usodo. Na to ljudstvo naj se ozira, in naj se ne neti znova prepir brez povoda, kterega je tako že doštr?“
To so glavne misli iz izvrstnega govora mil. g. knezoškofa! Dal Bog, da se ta višjepastirski glas tudi spoštuje in da se ne sramoti katoliški značaj koroške dežele s tem, da v Celovški bolnišnici opravljajo službo protestantske dijakonise iz Berolina !
Pa tudi kot Slovenci ugovarjamo temu, da se kličejo v deželno bolnišnico postrežnice kar iz Berolina in da se tako z deželnim denarjem podpira tujce! Če si pohleven kranjski delavec služi na Koroškem s poštenim pridnim delom svoj kruh, hitro se nad tem vjedajo naši nemški prenapetneži. Sedaj ko se kličejo postrežnice iz „rajha“, da jemljejo domačim kruh, ko se celo postelje za bolnišnico naročajo iz Berolina itd., sedaj se prav nič ne zmenijo za svoje nemške rojake obrtnike ter trdovratno molče ! — Radovedni smo tudi, kako se hočejo pruske postrežnice razumeti s koroškimi bolniki. Še izšolani tukajšni Nemci jako težko za-stopijo pruskega Berolinca, kaj še le koroški kmetje, ki govoré samo svoje stlačeno narečje! A kaj s Slovenci ; ali se tudi td, kakor na toliko drugih mestih, naša slovenščina oblastno prezira?? Kako bodo pruske „častite gospé“ občevale s slovenskimi bolniki? Ali v Celovcu še vedno veljà načelo, ktero se je bilo pred leti proglasilo : da se Slovence lahko zdravi, ne da bi kdo znal njih jezika, kakor — živino !
Kot katoličani, kot Slovenci, kot Avstrijani zató odločno ugovarjamo temu, da se v Celovško bolnišnico vlačijo protestantske dijakonise iz Berolina! In v tem so z nami edini vsi koroški Slovenci !
H koncu omenimo, kar so že pisali Celovški in Ljubljanski listi : da so se dijakonise v Celovec poklicale na posebno željo in prizadevanje protestantske gospe soproge gosp. deželnega predsednika koroškega! To pove — dosti! —o—
Dopisi prijateljev.
Iz Vogerč. (Šola — župnik.) Minulo je že leto, kar je bil od nas prestavljen gosp. učitelj Jožef Drešer, kteri je pri nas deloval 11 let, od 1881, ko se je šola prvič začela, do leta 1892. ter se veliko trudil z našo mladino. Po njegovem odhodu so pa naš velespoštovani in priljubljeni župnik, č. g. Jožef Škrbine, čisto brezplačno prevzeli pouk v šoli, za kar jim bodi srčna zahvala izrečena. Zdaj smo dobili novega učitelja g. Ferdinanda Kokalja. Želimo, da bi z nami in g. župnikom v miru živel in lepo izgojeval izročeno mu mladino, naš najdražji zaklad.
Iz Št. Kancijana. (V obrambo.) V „Miru“ štev. 3 letošnjega leta nekdo poroča o shodu podružnice sv. Cirila in Metoda za Št. Kancijan in okolico, da se je zbralo okoli 200 udeležencev, kteri so imeli priložnost, slišati našega rojaka navdušeni govor o verski šoli. Bodi mu na tem mestu izrečena prisrčna zahvala. Podružnice zbor je bil nadzorovan po visokospošt. gospodu c. kr. okrajnem glavarju samem. Da se je toliko ljudij sešlo, temu so bile vzrok igre, ktere so se predstavljale. Dopisniku pa te, prav dobro in izvrstno igrane igre, niso prav ugajale. O prvi igri: „sv. trije kralji iz jutrovih dežel“ omenja, da ima premalo besedij. Pa temu se ni čuditi. Povem mu, da jo je zložil
*) In naj tudi ne ostane!	Op. pis.
priprost kmet naše fare. Povzel jo je iz Mohorjeve knjige „Kristusovo življenje in smrt“ ; zdelo se mu je nepotrebno, pristavljati besede, kterih v imenovani knjigi ni. Če jo pa dopisnik zna zboljšati, za to mu bodo igralci naše podružnice gotovo hvaležni. Igra se ne more primerjati izborni igri kakega mestnega gledališča; za naše krajevne razmere se je pa kazala občna zadovoljnost. O drugi, šaloigri „Filozof“ pa omenja, da ni vse za vsakega, posebno pa ne za nas Slovence. No, če še ni slišal, pa naj zdaj izvé, da niti najboljša reč ni za vsakega človeka. Pa prav za prav ne uganem, kaj on o tej igri misli. Da bi se njemu pohujšljiva zdela, tega ne morem misliti, ker je bila jako lična in smešna za sleherne osebe, ktere se smejo udeležiti javnih zborov. Iz te igre si moremo vsi, ako jo prav premislimo, vzeti lep nauk, namreč: Da naj vsak, tudi najbolj omikani človek, pazj na svoje dušne nasprotnike: poželjenje očij, poželjenje mesa in napuh življenja, da ga ne zapelje lahkomiselni svet. Če je imela igra nekaj besed bolj okroglih, to si oni dopisnik ne sme skoz povekšalne naočnike tako predstaviti, da bi videl namesto majhnega mrčesa velikega velbloda. Dopisniku tudi ni dopadlo, da napravlja podružnica take igre, kjer sodeluje več oseb ; pa o tem že vemo, kam to cika. Naša podružnica je s tem le ponosna, da zamore igre s tolikimi osebami predstavljati. To pa pritrdim, da bi naše igralce veselilo, ako bi se kdo potrudil in njim priskrbel ali poslal vsaj v prepis smešnih prizorov za eno, dve ali tri osebe, in če mogoče tudi za več. Oni so prostovoljno prevzeli to nalogo od podružnice v prebujenje nàroda in razveseljevanje slovenskega ljudstva. Nikar se naj ne zmenijo za oni dopis, marveč naj se izurijo do prihodnjega občnega zbora v kakih drugih poštenih igrah. Prepričani smo, da take igre veliko ljudij vkup zvabijo; tako pa postanejo tudi letni doneski obilnejši, kar je gotovo v korist glavni družbi v Ljubljani. — Oni dopisnik naj pa dobro premisli in preudari vsebino imenovanih iger, ali pa naj pobegne v kakšno puščavo med zaspane polhe, kakor je oče Miha filozofu rekel, da se prihodnjič ne bode pohujševal nad poštenimi igrami naših igralcev.
Iz Globasnice. („Šulfe.rajn“ in drugo.) Naš učitelj P. Ženki razglasil je v 1. štev. „Freie Stimmen" bobnečo „zahvalo“ zloglasnemu nemškemu šulferajnu, ki je naši šoli daroval 60 gld. S temi Judeževimi groši hočejo zagrizjeni nemčurji našo šolo spraviti zopet v svojo pest, da bi v nji po svojem gospodovali, t. j. ponemčevali! Bodemo li pa mi Slovenci to trpeli, bodemo za take Judeževe groše prodajali svoje otroke sovražnim zatiralcem našega naroda in njihovim najetim pomagačem — kosmatim nemčurjem ? Ne, in stokrat ne! Naš slovenski krajni šolski svet pa vprašamo, ali je on vedel, da se šolski otroci s šulferajnovo pomočjo obdarujejo, in če je vedel, zakaj je molčal?! Lepo prosim® odgovora! — Da je naš nàrodni občinski zastop ukrenil pravo, ko je upeljal slovenski uradni jezik in zaukazal več drugih potrebnih stvarij, o tem nam priča dopis „Beljaške Urše“. No, kar ta liberalni list graja, to je za nas gotovo dobro! Naš občinski odbor pa prosimo, naj mu bode pisarjenje onega lista v spodbudo, da ukrene še več pametnih in koristnih stvarij. Da lepe krščanske navade liberalcem po okusu „Uršinih“ urednikov kar nič ne ugajajo, radi verjamemo !
Od Ojstrice nad Sp. Dravogradom. (Nova šola.) Ob veliki noči se bode odprla naša nova šola, ktero smo lani dozidali. Prepotrebna je bila za naš kraj ta šola. Da smo jo dobili, zato se imamo zahvaliti največ preč. g. proštu A. Yakoniku, ki se niso zbali nobenega truda, da se je šola srečno dozidala. Iskrena jim hvala zato! Darovali so za šolo: svitli cesar 300 gld., g. Hiršler 500 gld. in hranilnica v Volšberku 200 gld. Ostalih 3000 gld. smo morali pri isti posojilnici na posodo vzeti. — Želimo le, da bi nova šola bila res v korist našemu kraju, in da bi se naši otroci v novi šoli izučili v pridne kristjane in zavedne Slovence! Zató pa tudi želimo, da se naša šola ne uravnà
tako nespametno, kakor v premnogih drugih krajih koroških, marveč da se otroci poučujejo v njih maternem, slovenskem jeziku. Da se to zgodi, zato naj poskrbé, prosimo, v to poklicani gospodje!
Iz Ljubljane. (Družbi sv. Cirila in Metoda) je poslala blagajničariea Tržaške ženske podružnice 400 kron in sicer 200 kron kot del rednih podružničnih dohodkov, 200 kron pa novoletnega darila, da se vpiše podružnica v drugič za pokroviteljico; sl. načelništvo ženske Dornherške podružnice nam je poslalo za 1. 1893. 109 gld. 75 kr., med temi 20 gld. 35 kr. radodarnih doneskov, nabranih o poroki in novi maši; sl. „Narodna čitalnica" v Vipavi je postala pokroviteljica z doneskom 200 kron; imenovano svóto je vrlo delavni odbor nabral med udi in neudi, in sicer so darovali: g. Iv. Moše 50 kron, neimenovana 30 kron, g. Iv. Božič in soproga 20 kron, vč. g. dekan M. Erjavec 10 kron, g. župan Anton Hrovatin, g. E. Knific, č. g. kaplan Eajčevič po 5 kron, g. Silvester in neimenovana po 4 krone, g. A. Sekušek, g. Vidmar po 3 krone; gdč. učiteljica Al. Bizalj, g. V. Ferant, gospa F. Ločar, g. M. Prhavec, g. sodnijski adjunkt dr. Toplak po 2 kroni, gg. Fr. Bratovš, J. Bernot, O. Heinmeyer. M. Hrovatin, Makeš, Iv. Mesesnel, c. kr. sodnik J. Nosan, Al. Pegan, Er. Pegan, Alb. Perhavec, Pušinek, nadučitelj A. Skala, Iv. Tomažič, Jos. Zacula po 1 krono; gostje pri otvoritvi posojilnice na Slapu v gostilni g. Uršiča 18 kron, drugi-pot v isti gostilni 11 kron, o priliki godu g. Knifica 7 kron in vesela družba 1 krono. — Č. g. župnik J. Eamoveš po rajnem pesniku Gestrinu darovanih 30 gld. Dalje so nam še naklonili: Sl. „bralno društvo" v Trebnjem 21 kron odkupnine novoletnim voščilom, zložili društveniki; č. g. župnik Šentgothardski Šlakar 10 gld., nabranih ob ustanovitvi nove občine Trojane, največ je k tej imenovani svoti pripomogel č. g. župnik Zelnik iz Čemšenika, darujoč 2 gld.; rodoljubi v Brežicah oprostila novoletnim voščilom 9 gld. 28 kr. in sicer : gg. A. Levak, gostilničar F. Druškovič, načelnik postaje Fr. Planinec in soproga, živinozdravnik J. Munda in soproga, ter pošiljatelj c. kr. zemlj. knjigovodja A. Špindler po 2 kroni, gg. trgovec Fr. Varlec, adv. konc. Josip Šetinc, nadzornik Mirosl. Hans, trgovec Leop. Schwetner, priv. uradnik Agrež in uradnik J. Rožman pa neimenovan po 1 krono, g. M. Hans 78 kr. nabranih pri Savskih delavcih na Cateži po krajcarji, vč. g. župnik Anton Lednik v Podsredi 16 kron, zloženih ob godu preč. g. kanonika Janeza Ev. Bosina, dekana v Kozjem; g. prof. Perušek v Ljubljani izgubljeno stavo v znesku 10 kron; g. dr. Danilo Majaron na Dunaju 10 kron odkupnine novoletnim voščilomj g. Fr. Fajdiga v Sodražici 2 gld. 11 kr., nabrane v družbi, ki je imela v svoji sredi Slovana iz Hercegovine, g. Filip Kavčič na Razdrtem 2 gld. kot dar vesele družbe v Kavčičevi gostilni;, gospa Antonija Rebek na Dunaju 3 krone, oprostila novoletnim voščilom; g. Leopoldina Kersnik-Rottova 2 kroni 40 vinarjev nabranih v veselej družbi v Stari cerkvi na Kočevskem za oprostilo medsebojnih novoletnih voščil; g. Fran Fajdiga v Sodražici 2 kroni in gospa Marija Škrinjar v Sežani 1 krono v isti na-men. — Izgledno delavna Šentjakobsko-Trnovska ženska podružnica v Ljubljani izročila je dohodek pri občnem zboru in darovane prve krone v skupnem znesku 200 gld., — 100 gld. letnine za 1. 1893 in 100 gld. pokroviteljine ; kot četrta zastopnica — pokroviteljica je gdč. učiteljica Ivanka Praprotnikova, namestnica tajnice. Občina Draga je postala za novo leto pokroviteljica z doneskom 100 gld. Slavno „uči-teljsko društvo za Novomeški okraj" je poslalo 25 gld.; č. g. Franc Kranjec, župnik v Breginji 12 gld. ■— 5 gld. je daroval č. g. pošiljatelj, 2 gld. č. g. G. Gregorčič, vikar Selški, 5 gld. č. g. Janez Kruder, kaplan Prosniški — in posojilnica v Djekšah na Koroškem po predlogu č. g. župnika Andreja Brežana 10 gld. Odkupnino novoletnim voščilom so poslali: č. g. župnik Podboj 5 gld. kot odkupnino po 1 krono nastopnih udov Planinske čitalnice, zbranih pri občnem zboru 17. grudna 1893, p. n. gg. pošiljatelja, Benetka Gartnerja, Chiaritta, Menjaka, Kovšce, Ukmarja, Christopha, Alojzija Šarca in Primoža Šarca; gosp. J. Ažman, učitelj na Breznici, 1 krono ; gosp. Ivan Kačič, notar v Šoštanji, za-se 2 gld., za č. g. župnika Frece 2 gld., za č. g. župnika Sme-rečnika 1 gld., č. g. kaplan Fr. Perne 2 gld. 40 kr., g. dr. Josip Vošnjak 3 gld., — za oprostilo novoletnih in godovnih voščil, — g. Vojteh Candolini, c. kr. okr. sodnik v pokoji v Kostanjevici, 5 gld.; g. Josip Rebek 2 kroni in g. Ivan Rebek 1 krono. — Slavno uredništvo „Slovenskega Naroda" je poslalo kot XIII. zbirko kroninih darov 445 kron 6 vinarjev in kot XIV. zbirko 269 kron 80 vinarjev; vsega vkup je „S1. Narod" nabral za našo družbo od 17. velikega travna do 31. grudna 1893. 1. 5433 kron 40 vinarjev. — Slovenje-Bistriška podružnica je poslala za. 1. 1893 udnine 265 gld. — Litijske Slovenke so postale pokroviteljice z zneskom 100 gld., zastopala jih bo gospa Josipina Koblar. Znamenito in bodrilno pa je za vse domorodce, kako so nabrale znajdljive Litijske domoljubkinje stotak za našo družbo. Pri vsaki priložnosti, žalostni ali veseli, so se je spominjale; tako pri igri, v družbi in v domačem krogu; pri posojevanji časnikov so zahtevale neznatne vsotice v družbino korist; domorodci potujoč i mudeč se v trgu so položili svoj dar; dečki in deklice so nabrali pri rodoljubih male prispevke, in kar je še manjkalo, dobile kot prostovoljen prispevek ob kaki veselici ali ob kaki posebni priliki. Tako so nabrale oprostila novoletnim voščilom 21 gld. 90 kr. in sicer so se odkupili : p. n. gg. J. Sadar, J. Roglič, Ign. Lenček, Lebinger in Jergman, Treo, Jenko, T. Koprivec, F. Klinar, Beneš, Orehek. Zupančič, dr. Pavlič, K. Prezelj, M. Damjan, Litijanka, Kornelija Orehek, J. Koblar, J. Holeček, M. Koblar, dr. H. Stepančič, J. Schott, J. Gregorčič, L. Svetec, A. Peček, Tura, Z. Geiger, Avg. Černe, rodbina Jenko, Hutter. Mahorčič, Vončina, Fr. Slanec, J. Damjan, M. Konschegg, M. Jeretin, K., T. Svetec, Dovžan, Golob, M. Sadar, J. Mang, A. Oblak, Mici Klob-čavar, A. Korbar, K. in R. Verbajs, Milivoja Vončina, Št. Muzga, F. Volk, A. Stefančič, T. Javornik, Haslinger, N. Lenček, Katinka Hribar, Josipina Koprivnikar st., M Elsner, Čebulj, Premk, H. Bevk, A. S., S., J. Borštnar, Lj. Roblek, R. Černe, Anuška Lušin in Minka Vrančič iz Ljubljane. — V Šmartnu pri Litiji so se odkupile novoletnim voščilom p. n. gg. Marija Zorč, Ivana Knaflič, Josipina Bartel, Kristina in Minka Demšar, Mimi Porenta, Pavla Rus in Roza Robavs. Nabrani znesek 4 gld. 60 kr. in dohodek veselice, ki je bila v Litiji v korist našej družbi 2. prosinca 1894 1. se je prihranil za prihodnji stotak, ki ga pošiljajo družbi Litijsko-Šmartinske rodoljubkinje. In tedaj bodo one že v peto pokroviteljice. S to zahvalo popravljamo zajedno tudi pomoto, ki se je vrinila pri zadnjem poročilu v oba slovenska dnevnika, da so namreč Litijsko-Šmartinske Slovenke postale v peto pokroviteljice. Preje znamovani stotak so nabrale samo Litijske Slovenke, ki so tako postale v prvo družbine pokroviteljice. Vrinjene pomote imenujejo časniki vsesploh „neljube“; mi pa pravimo tej pomoti „ljuba“ zato, ker upamo, da bodo vrle Litijanke. ki so te dni vložile prvo pokroviteljino, dpposlale jih še več v bodrilo drugotnim Slovenkam. — V Št. Petru na Krasu so za odkupnino novo-
letnim voščilom darovali : p., n. gg. Medic in Križaj po 4 krone, Ivan Zupan, kurat v Št. Petru, P. Bohinja, kurat v Trnji, F. Groznik, vikar v Zagorji, J. Pavlič, obitelj Al. Do-miceljeva, Ivan Špielerjeva, Audrej Lavrenčičeva, J. Studenji, D. Sajovic, Vilček, Zalaznik, Keržišnik, Sertič, Rustija, Ančin, Ribarič, Šlegel, Klun, Sever, A; Kovač, A. Albert, Ign. Vidic, M. Kalan, Fr. Gross, Katinka Čopič, Poldi Killer po 2 kroni, Fink_80 vinarjev, Ign. Orel, M. Penko po 60 vinarjev, Marija Šabec, Opavsky po 40 vinarjev in Neimenovan 20 vinarjev. To odkupnino v znesku 42 kron je nabral in vodstvu doposlal g. A. Lavrenčič, tajnik Pivske podružnice. — Gosp. Janko Rahnč, notar v Ilirski Bistrici, je daroval mesto venca na grob prijatelju Juriju Kraigherju 10 gld. „Ljubljanski Sokol" novoletnega darila 10 gld. — Pri godovanju g. župana Ant. Hrovatina v Vipavi so darovali naši družbi gg. R. Knific 3 krone, dr. Toplak in A. Hrovatin po 2 kroni, A. Skala, E. Pegan in M. Hrovatin 1 krono, vkup 10 kron, ki jih je poslal g. nadučitelj Skala. — Trebinski Slovenci v Rovinji, praznujoč god sv. Evfemije, zložili so 7 kron in domorodna družba v Klečah nad Ljubljano je darovala po g. prof. Vidmarju 3 krone. — Rojaki! nedavno je družba izplačala za stavbišče svoji novi šoli pri Velikovcu na Koroškem 1250 gld. Nadejamo se, da te goldinarje družbi kmalu vrnete v kronskih darovih!
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
Iz Slovenjega Gradca. („Svoji k svojim!“) Ta pregovor ali bolje opomin se tako pogosto poudarja, toda le malo spolnuje! Marsikdo je že obogatel od slovenskih grošev, potem pa hvaležnost s tem pokazal, da je na Slovence zaničljivo gledal, jih grdil in jim pri vsaki priliki nasprotoval. Ne bodimo tako abotni, da bi podpirali take obrtnike. Kdor hoče zvedeti za svecarja, ki je pošten in zanesljiv Slovenec, povemo mu ga: to je g. Giinther v Slovenjem Gradcu. On ima dobro blago in po ceni. Duhovščina iz Slovenjegraške okolice, ki pri njem kupuje, priporoča ga svojim koroškim tovarišem najtopleje.
Iz Celjskega okraja. (Cerkveno petje.) Dovolite mi, gospod urednik, da bi smel par besed spregovoriti o cerkveni glasbi. Gotovo marsi-kteri glasboljub želi, da bi o tej važni stroki, zlasti na deželi, nekoliko hitreje napredovali, saj toliko, kolikor bi bilo lahko mogoče. Po mestih se je cerkvena glasba krasno razvila in na visoko stopinjo umetnosti dospela, da jo zamoremo res občudovati ; na deželi je pa žal, še v mnogih župnijah zelo v slabem stanji, izvzemši nektere častne izjeme. Popolnoma cecilijansko petje sicer na kmetih sedaj še ni mogoče vpeljati, a pravilno, čveteroglasno, v resnici cerkveno petje bi se dalo skoraj povsod urediti, ako bi le glasbovodje se hoteli nekoliko več potruditi. Sedaj, ko je mladina že povsod več ali manj izobražena (in se že v šoli v tej stvari poučuje), je mogoče v kratkem času izvežbati krepek mešani ali moški zbor. Začetek je res nekoliko težaven, a če je veselje in vztrajnost, se dà vse doseči. Kako lepo bi bilo, ako bi v vsaki večji cerkvi pelo ob nedeljah in praznikih kakih 12—16 izurjenih pevcev čveteroglasno po sekiricah. Petje je glavna stvar, s ktero se božja služba poveličuje. Sedaj imamo toliko število prekrasnih, lepo donečih napevov na razpolaganje (zlasti za mešane zbore), da je lahko vsako nedeljo kaj novega zapeti. Malokje pa tudi zamore mladina najti toliko nedolžnega veselja, kakor pri petji. Želeti bi bilo, da bi povsod, kjer se že nahajajo pevski zbori za nàrodno petje, tudi v cerkvi radi svoj glas v božjo slavo povzdignili. Žalostno in sramotno bi bilo, da bi v bivališčih Najsvetejšega imeli petje na zadnjem mestu. Srce se človeku užali, da se po nekterih krajih za to važno in sveto stvar tako malo brigajo; vzrok temu je, ker ne spoznajo vzvišene lepote umetnega petja, ker o tem nimajo pravega pojma. Tudi priprosto ljudsko petje ne smemo prezirati, a izbrati moramo le isto, kar je v resnici cerkvenega duha. Y prvi vrsti pa bodimo vneti za to, kar je boljše, za krasno cecilijansko glasbo, ktera je primerna za proslavo Vsemogočnega in za sedanji čas. Le pogumno pri vsaki dobri stvari naprej! Naj še dostavim sledeči nasvet: V prospeh in povzdigo cerkvene glasbe na deželi je potrebno, da bi se kmalo izdala (in vsakemu organistu v roke dala) obširna knjiga, v kteri bi bil obsežen, natančen, lahko umeven nauk o tem, kako se umetno cecilijansko petje poučuje (mešani in moški zbor) ; kako se prav rabijo orgije; potem, ktere napake in nerodnosti pri tej stvari s« morajo odpraviti in kaka bi morala biti cerkvena glasba, da bo na pravem mestu in po mogočosti zadostovala cerkvenim zahtevam.
Iz Dunaja. (Liberalizem in kmetje.) Kmetsko društvo tistega okraja Dolenje Avstrije, ki se imenuje „Waldviertel“, je priredilo shod, na kterem je znani ljudski govornik O. Bauchinger dokazoval, da so liberalni nauki v pogubo kmetskemu stanu. Liberalci s svojimi brezverskimi nauki pokazijo in popačijo posle ali pa jih zvodijo v mesto. Liberalci so tudi krivi, da morajo kmetje toliko svojih sinov v vojake dajati. Po liberalnih naukih ima namreč močnejši pravico požreti sla-bejšega. Po tem nauku se ravnajo zdaj tudi države, zato pa skuša vsaka veliko vojakov zbrati, da bi sosedno državo premagala in jej denar vzela. Toliko vojakov pa stane veliko denarja, zato pa davki vedno bolj naraščajo. Pri tem ima pa kmet še
drugo škodo. Če ima sina pri vojakih, mora namesto njega hlapca držati, ki ga stane na leto blizo 300 gld. V treh letih tedaj 900 gld., če sta pa dva sina vojaka, ima kmet 1800 gld. škode, da ne štejemo tega, kar fantoma v podporo pošlje, da pri vojakih preveč ne stradata. Ko bi pa krščanska vera še kaj veljala, bi kralji in cesarji poslušali opomine sv. očeta papeža in se ne vojskovali med seboj, potem bi pa tudi vojakov ne potrebovali. Ravno kmetje dajejo cesarju največ vojakov, po vrhu so jim pa liberalci naložili še tako huda in velika plačila, da pod njimi že omagujejo. Za to pa liberalcem ni skrb, da bi kmet svoj pridelek dobro prodal, ampak upeljali so svobodno kupčijo, da kmeta uničuje ameriška konkurenca.
Politični pregled.
Državni zbor se menda skliče za dan 22. svečana. — Volilci Radovljiškega okraja so pretekli teden odposlali svojemu državnemu poslancu grofu H o h o n w a r t u nezaupnico, ktero je podpisalo 63 odličnih in veljavnih mož tega okraja. V nezaupnici navajajo mej drugim, „da so pričakovali, da bode gospod grof vsled svojega velikega vpliva vedel v državnem zboru v vsakem oziru zastopati potrebe in koristi svojih volilcev, s kterim namenom so mu tudi dali svoje glasove, da pa se gospodu grofu ni zdelo niti jedenkrat vredno predstaviti se svojim volilcem, da bi zvedel njihove želje in potrebe. Obžalujejo, da gospod grof niti jedenkrat ni povzdignil svojega glasu v državnem zboru bodisi za gmotne, bodisi za nàrodne koristi svojega volilnega okraja, vsled česar je gi-nevalo zaupanje volilcev do gospoda poslanca, ktero se je moralo popolnoma omajati s trenotkom, ko je ta stopil z vso odločnostjo v boj proti pravični volilni reformi grofa Taaffeja in tako pripomogel na vladno krmilo nemški levici. Izjavljajo, da jih je to ravnanje privelo do prepričanja, da gospod grof ni imel nikdar srca za slovenske svoje volilce, kar jim daje torej povod, da tudi oni ne morejo imeti več zaupanja do svojega po-slanca.“ To so torej glavne poteze te nezaupnice in mi smo prav radovedni, kaj bode storil zdaj ta nemški grof s svojim slovenskim mandatom. Da se za svoje volilce v resnici ni nič brigal, razvidi se tudi iz tega, da svojega velikega upliva niti v to ni mogel ali hotel porabiti, da bi bil rešil za gorenjsko stran toli potrebno Kranjsko gimnazijo, ktero je podrl ranjki neizprosni nemško-libe-ralni minister dr. Gauč v času, ko so Taaffejevo ministerstvo naši slovenski poslanci najvrleje podpirali. — V češkem deželnem zboru je dr. Va-šaty stavil predlog, naj se za češke dežele ustanovi posebno najviše sodišče. Nemci so bili proti, češki ' graščaki so pa rekli, da za take tirjatve zdaj ni ugoden čas. Potem so Nemci in graščaki dvorano zapustili, Staro- in Mladočehi so pa ostali nesklepčni in so morali tudi narazen iti. Tako se čedalje bolj vidi, da Mladočehi nič ne bodo dosegli. Zdaj pišejo listi, da se snuje na Češkem nova stranka, ktera pravi, da je prazno, zanašati se na zunanje ali notranje homatije in prekucije, boljši je skrbeti za gospodarski napredek in za srečno rešitev soci-jalnega vprašanja. Ako taki nazori izhajajo res iz srede češkega naroda, potem je dobro znamenje, da se Čehi spametovati začenjajo ; ako je pa ta nova stranka le želja vladnih krogov, potem je malo upanja, da bi se med ljudstvom ukoreninila. — V Dolenji Avstriji liberalci nemajo take sreče, kakor na Koroškem. V Tullnu so hoteli napraviti velik shod. Pa privrelo je na shod toliko antisemitov in katoliških kmetov z duhovniki na čelu, da si liberalci še blizo niso upali. Sploh delajo uspehi antisemitov (protijudovcev) liberalcem in Judom veliko skrbij. Zato je „društvo za obrambo pred antisemiti4' (ali bolje „za hrambo Judov44) nedavno poslalo deputacijo k ministerskemu predsedniku, ki ga je prosila, naj brani Jude pred hudimi antisemiti. Minister knez Windischgràtz, ki je zvest kristjan, je pa samo to odgovoril, da se bo judovska vera že branila, če bi jo kdo res napadel ali motil in preganjal. S tem odgovorom pa liberalni časniki niso zadovoljni in hudo godrnjajo, kajti oni dobro vejo, da nihče ne preganja judovske vere, ampak le judovsko sleparstvo in oderuštvo.
Velikega pomena je, da sta se spravila in sprijaznila knez Bizmark in nemški cesar Viljem. To ne bo dobro, ako Bizmark spet veljavo dobi, kajti on je mož krute sile in bo cesarja le k vojski naganjal. — Ruski cesar Aleksander je zbolel. — V Srbiji sta stari in mladi kralj (Milan in Aleksander) naredila prevrat. Odstavila sta radikalne ministre in postavila nove, ki med ljudstvom nemajo zaupanja. Vsled tega je velika razburjenost v deželi, in ne vé se še, kaj se iz tega skuha. Pravdo zoper prejšno liberalno ministerstvo je Milan tudi zadušil. To je bila druga nepo-stavnost; prva je pa že to, da je Milan sploh v Beligrad prišel, kar mu je postavno prepovedano. Ruski in francoski poslanik sta se izrekla, da z
novo vlado ne občujeta, ker je nepostavna. — V Afriki se Francozom dobro godi. Vzeli so imenitno kupčijsko mesto Timbuktu. Tudi se jim je podal dahomejski kralj Behanzin; na mesto njega so pa Gouthili-ja postavili za kralja. Razume se, da bo moral ta novi kralj plesati po francoski piščalki. — Na Bolgarskem je veliko veselje, ker so dobili princa. Kneginja je porodila sina, ki so mu dali ime „Boris“ s pristavkom „princ Trnovski1'. Knez ga je precej imenoval za ime-jitelja treh bolgarskih polkov. Tem nemškim princem se pa res dobro godi na iztoku ! Seveda je sreča včasih tudi opoteča.
Deželni zbor koroški.
13.	seja, dné 27. prosinca. Prošnja Pod-klošterske občine, naj se odškoduje za stroške pri uravnavi hudournika , izroči se v poročevanje deželnemu odboru. — Prošnja za podporo, da se ohranijo starinske stavbe v Brežah, se odbije. — Celovcu se vrne 1142 gld. za stroške pri umešče-vanju vojakov 1. 1892. — Kirschner iu tovariši predlagajo, naj se zasebne mute odkupijo od lastnikov. Se preloži na prihodnjo sejo.
14.	seja, dné 29. prosinca. Posl. grof Goess poroča o šolskem proračunu. Za leto 1894. se bo potrebovalo 478.000 gld., denarja je 72.000 gld., torej manjka 406.000 gld., ktere bo treba vzeti iz deželnih davkov. Posl. Muri reče, da on in njegov tovariš ne moreta glasovati za ta predlog, ker se slovenščini še vedno v šoli kratijo njene pravice. Slovenci pa ne bodo odjenjali, temveč bodo po drugih postavnih potih iskali svojo pravico. Posl. dr. Abuja priporoča kmetijske nadaljevalne šole. Posl. grof Goess odgovarja Muriju, da je med 180 učiteljskimi pripravniki 30 Slovencev, da je torej vsaj deloma skrbljeno za naraščaj slovenskih učiteljev. Slovenščino učita na pripravnici dva učitelja. Predlog dr. Abuje priporoča finančnemu odseku v pretresovanje. Šolski proračun se potem sprejme, predlog dr. Abuje pa se izroči finančnemu odseku. — Za razširjenje zavoda v izgojo zanemarjenih dečkov se dovoli 6000 gld. z dostavkom, da se ima pri sprejemu gojencev ozirati na vse dele dežele enakomerno. — Posl. Kirschner zagovarja svoj predlog, naj bi zasebne mute (kterih je na Koroškem 13) država prevzela. Deželni predsednik omeni, da je stvar že priporočil vladi, vendar pa še ni gotovo, kaj vlada poreče. Predlog se potem izroči juridično-političnemu odseku.
15.	seja, dné 30. prosinca. Posl. grof Lo-dron govori obširno za to, naj se spomenica o potrebi železnice čez Ture planine izroči vladi v blagohotni prevdarek (da o njej premišljuje in jo ugodno reši). Se sprejme. — Ža cesto do sv. Krvi se* dovoli 300 gld. — Spremenjena postava o lovskih kartah se sprejme. — Za podporo revnih učiteljskih pripravnikov in zavoda, v kterem stanujejo, se dovoli 1600 gld.
16.	seja, dné 31. prosinca. Da se omogoči jn pospeši zidanje železnice iz Celovca v Košentaver, sklene se, da vzame dežela za 100.000 gld. glavnih delnic. — Predlog posl. Walter j a, naj se pregleda koroški davčni kataster, da se že zdaj poizvé, kje je bilo previsoko cenjeno, kar bo prav prišlo 1. 1896., ko se bodo pregledali in popravljali vsi davčni katastri, izroči se gospodarskemu odseku. — Zavodu za gluhoneme se dovoli 2800 gld. podpore in za pokojnino učitelju Pschazerju letnih 500 gld. — Občina Feldkirchen se razdeli v dve občini: Feld-kirchen in Waiern.
17.	seja, dné 1. svečana. Poročilo o stavbah pri Dravi 'in Labudnici se potrdi. — Strugarski šoli v Naborjetu se dovoli za tri leta vsako leto po 300 gld. podpore. — Stroški za uravnavo Ljubeljskega potoka so preračunjeni za 7500gld. ; .od teh prevzame polovico država, 2150 gld. dežela, 1600 gld. pa brežani. Letos se bo porabilo 4600 gld.
18.	seja, dné 3. svečana. Posl. Walter predlaga, naj se izdela načrt in naj se dà podpora za preloženje Slapskega klanca na Solnograjski meji. Se izroči finančnemu odseku. — Sprejme se predlog finančnega odseka, ki se glasi: 1.) Občine plačajo odslej za hirajoče le 18 namesto 36 kr. na dan ;
2.) ustanovi se 7 novih postelj za hirajoče po 18 kr. na dan za hrano in stanovanje ; preostanek od lovskih kart preračunjen na 3804 gld. na leto, naj se izroča zanaprej zakladu za hirajoče; 4. zakladu za hirajoče ni treba dalje plačevati bolnišnici po 800 gld. na leto. — O ravnanju Žile poroča dr. Luggin. Letos se bo porabilo 60.300 gld. Od teh plača dežela 21.440 gld. Ziljskim brežanom v davčnih občinah Črešnjice, Čače, Bistrica, Drevlje in Strajavas se plačevanje doneskov tako olajša, da bodo plačali prvi obrok dné 1. kimovca 1895, tri daljše obroke pa v letih 1896, 1897 in 1898 vselej dné 1. kimovca. Celo obširno poročilo z dotič-nimi predlogi se potrdi.
Gospodarske stvari.
Živa in mrtva vaga.
(Dalje.)
3.	Pitan vol ima 340 srednje debelosti in 332 dolgosti; koliko znaša njegova živa težina?
Srednja debelost = 340 še enkrat srednja debelost = 340 dolgost = 332
svdta 1012 odšteti 721
ostanek 291
Poišči na rudeči strani traka 291. številko. Na črni strani ravno nasproti pa stoji 813 milimetrov; torej je vol težak 813 kilogramov.
4.	) Zelo debel vol ima 342 srednje debelosti in 337 dolgosti; koliko potegne njegova živa težina?
Srednja debelost = 342 še enkrat srednja debelost = 342 dolgost 337
svóta 1021 odšteti 721
ostanek 300
Nasproti rudeči številki 300 stoji 10 decimetrov t. j. 1000 milimetrov, kar ti naznači, da tehta vol 1000 kilogramov.
Biki vagajo običajno nekoliko več, nego je dognala mera. Zaradi tega se mora prišteti (glej prvi vzgled) h konečni številki 285 še 3 do 4 ru-deče črte t. j. 288 do 289. ali pa se odšteje namesto 721 samo 717 do 718 in račun je ravno tisti. Vendar pa je treba gledé bikov še natančnejših izkušenj.
V Celovcu so merili za poskušnjo 11 volov in
uspeh je bil	sledeči : po Matievič-evi meri		po	tehtnici
1. vol	870 kilogramov		865 kiligramov	
2. vol	765		735	n
3. vol	820		785	n
4. vol	870		845	D
5. vol	890		890	
6. vol	810		830	
7. vol	870		875	»
8. vol	660		650	V)
9. vol	615		610	n
10. vol	660		665	
11. vol	682	J?	675	n
8512 kilogramov 8425 kilogramov.
Pri enajstih volovih ziagài se je trak samo za 87 kilogramov, torej povprečno pri enem za pri-lično 8 kilogramov, kar gotovo ni veliko. (Jaz sem meril že mnogo goved z Matievičevim trakom in zmirom sem pogodil precej dobro.)
Opomba. Slovenskim živinorejcem, pa tudi mesarjem in kupovalcem goveje živine sploh priporočam, da si omislijo Matievič-ev trak. Vaga namreč ni povsod pri rokah, a omenjena mera nam pove težo tako ali še bolj natančno, kot najbolj izkušen mesar. Opisane trakove prodaja v celi Avstriji edino le naš rojak in trgovec z železnino g. France Sadnikar v Celovcu (Burggasse 7) in sicer v mčdeni (me-singasti) škatljici po 2 gld. 90 kr.
Sedaj se bova razgovarjala z bral-cemomrtvivagi.
Razloček med živo in mrtvo vago znaša pri govedu, ovci in kozi 30 do 500/0- To se pravi z drugimi besedami: Na 100 kilogramov žive težine odpade 30 do 50 kilogramov in kar ostane je mrtva vaga (težina mesa). Navadno se računa kot nekaka srednja mera, da je v 100 kilogramih žive težine 60 klgr. mesa. Vendar pa niso te številke stalne, kar bom še kasneje natančneje razjasnil. Ali bo imelo govedo več ali manj mesa, to zavisi od debelosti, pasme, klaje, spola, starosti, zdravja itd. — Pri svinji se računajo tudi noge, glava, slanina in salo k mrtvi težini, zatorej znaša razloček med živo in mrtvo vago samo 15 do 250/0. To je takole razumeti : Če je živ prašič 100 klgr. težek, tedaj ima 75 do 85 klgr. mesa, slanine in sala (mrtve vage), 15 do 25 klgr. pa spada na drob, blato, kri, pljuča, jetra, srce in na druge male odpadke.
(Konec prihodnjič.)
N o v i č a r.
Na Koroškem. Za olepšanje glavne farne cerkve v Celovcu so dali svitli cesar 600 gld. — Mestni očetje v Beljaku so izvolili gosp. deželnega predsednika barona Schmidta za častnega občana. — V Klečah pri Beljaku se je ustanovila nova slovenska posojilnica. Jutri 11. svečana ima svoje prvo zborovanje. — V Pliberku, v Lipici in tam okoli je bilo veliko veselje, ko so ljudje zvedeli, da je deželni zbor dovolil zidanje Dravskega mosta pri Lipici. Veselo streljanje se je čulo od vseh stranij. Most je bil tam res potreben. — Hudo so mož-narji tudi grmeli v Kotljah (če je verjeti nemškim listom), ko so zvedeli, da je deželni zbor dovolil ločitev od občine Tolsti Vrh, da postanejo Kotlje samostojna občina. Pri tej ločitvi gre največ za
to, da se zabrani slovenska šola, za ktero je občina prosila. Ker je šolska hiša v Kotljah, morala bo zdaj občina Tolsti Vrh skrbeti za lastno šolo. To stane sicer denar, vendar pa bodo mir imeli pred Koteljskimi ^Nemci" na „iču, »ik" in „ak“. — Gostilno „Karutnerhof“ v Celovcu je v najem vzel znani pivovar Reiningshaus iz Gradca.
—	Shod podružnice sv. Cirila in Metoda v Doberli vesi je bil prav dobro obiskan. Govorili so: č. g. Št. Bayer o šoli, g. Filip Kandut o značajih in č. g. Lene je poročal kot tajnik in blagajnik o delovanju podružnice in o dohodkih ter stroških zadnjega leta. Pevsko društvo „Gorotan“ je vrlo pelo in razveseljevalo navzoče s krasnimi slovenskimi pesnimi. — V Št. Petru pod Velikovcem je umrla 100 let stara ženica.
Na Kranjskem. Preserski občinski odbor imenoval je c. k. vladnega sovetnika in okrajnega glavarja g. Ivana Mahkota častnim občanom. — Za zgradbo Smledniškega mosta čez Savo dovolilo je ministerstvo za notranje stvari 1950 gld. — Šolo dobijo v Podkraju pri Radečah. — V Stari Loki so umrli upokojeni župnik Bernik. — Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda se je ustanovila v Škofji Loki.
—	Nunska šola v Škofji Loki šteje 200 gojenk.
—	Škrlatica se je prikazala med otroci v Ljubljani. — Gasilno društvo se je ustanovilo v Leskovcu pri Krškem. — Sv. misijon so imeli v Ho-tederšici. — V Ljubljani so umrli č. g. dr. Janez Semen, profesor bogoslovja in častni korar. — Čast. gospa Hoppe, načelnica usmiljenih sester v Ljubljani, je dobila zlati križec s krono. — Nova fara se bo ustanovila v Krškem mestu. — Kmetijska šola na Grmu poslala nam je zanimivo svoje letno poročilo. Iz tistega posnamemo, da je šola lani štela 23 učencev.
Na Štajerskem. V Sromljah pri Brežicah je zmrznil kočar Jur Pečnik. — Pri sv. Urbanu so se štirje v dimu zadušili. — Zmrznil je 16 leten fant v Starašincih pri Mariboru. — Naš koroški rojak dr. Rakež je postal okrajni zdravnik v Šmarju pri Jelšah. — Umrli so č. g. Fr. Kalin, župnik v Rajhenburgu. — Podpiralna zaloga slovenskih vi-sokošolcev v Gradcu je imela lani 2383 gld. dohodkov in 1782 gld. stroškov. — Deželna cesta se bo zidala iz Luč v Solčavo. Tam je bila res potrebna. — Umrli so č. g. M. Koren, zlatomašnik v Bučah. — Slana je vzela podružnico nemškega šulferajna za Celjsko okolico.
Na Primorskem. V Oseku snujejo bralno, v Št. Petru pa bralno in pevsko društvo. — Novi list „Reichspost“ govori v št. 20. o prihodu kup-čijskega ministra grofa Wurmbranda v Trst, kjer so ga Tržačani prosili za drugo železnico itd. List pravi, da bi se Trst najbolje s tem povzdignil, ako bi se bolje skrbelo za Kras in Tržaško okolico. če bi se tam z vodnjaki in pogozdovanjem skrbelo za novo rast in veče blagostanje slovenskih Kraševcev in Primorcev, bi imel tudi Trst več prometa. — Med mornarji v Pulju se je zadnji čas dogodilo šest samomorov. — V Brdih je še mnogo vina med kmeti, pa kupcev ni. Vinorejcem našim gre huda za denar, mnogi slovenski krčmarji pa kupujejo rajši od ogerskih Judov. — V Gorici je začel izhajati „Goriški Vestnik", list za gospodarstvo, obrt in kupčijo. — Umrl je gosp. Fr. Žepič, vodja slovenske kmetijske šole v Gorici.
Po drugih deželah. Na Dunaju hočejo napraviti bolnišnico za jetične in nadušljive bolnike. Denarja imajo v ta namen nabranega že 300.000 gld. Cesar so pred kratkem podarili 10.000 gld. — V Pragi je v samostan stopil princ Eduard Schon-burg. — V Novem Jorku, velikem mestu Amerike, je 80.000 delavcev brez zaslužka.
Duhovniške zadeve v Krškej škofiji.
Dekanijo Spodnji Rož oskrbuje vč. g. Janez Muli er, župnik v Kotmarivesi, in faro Kaplo č. g. Franc Štingl, dosedanji provizor v Št. Janžu. Č. g. Askanij baron Zucco, župnik v Weitens-feldu, je dobil faro Lolling; P. Henrik Schopper, ki je dosedaj oskrboval faro Lolling, gre za pro-vizorja v Weitensfeld. — Razpisane so fare: Kapla blizu Drave, Bilčoves, Št. Jurje nad Žilo in ka-nonikat pri stolni cerkvi; prva do 13., druga do 15. sušca t. 1.
Javna zahvala
slavnemu vodstvu družbe sv. Cirila in Metoda in poziv cenjenim načelništvom koroških podružnic sv. Cirila in Metoda.
Spisi škofa Antona Martina Slomšeka so za Slovence jako imenitni; posebne važnosti pa so ravno za koroške Slovence njegovi životopisi in njegovi spisi o šoli in odgoji, o narodni politiki in narodnem gospodarstvu. V teh sestavkih, ki so zbrani v III. in IV. zvezku Slomšekovih zbranih spisov, se nahaja premnogo lepih in prepričevalnih naukov in navodil, kako nam je varovati zaklad svete vere, kako ljubiti predrago domovino in spoštovati preljubi slovenski jezik. Zato bi morala imeti vsaka poštena slovenska hiša vsaj ta dva zvezka Slomšekovih zbranih spisov; iz njih se bo navzelo staro in mlado pravega verskega duha in iskrenega čistega rodoljubja. Da bi se pa to lože zgodilo, nakupilo je slavno
vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda na prošnjo načelništva Beljaške podružnice od vsakega imenovanih dveh zvezkov Slomšekovih zbranih spisov okoli 130 izvodov, z namenom, da se brezplačno razdelé med koroške rodoljube.
Podpisano načelništvo izreka torej slavnemu vodstvu za ta plemeniti dar najprisrčnejšo zahvalo, cenjena načelništva koroških podružnic sv. Cirila in Metoda pa prosi, naj mu blagovolijo naznaniti, po koliko iztisov Slomšekovih ži-votopisov (III. zv.) in po koliko iztisov Slomšekovega „Baz-ličnega blaga" (IV. zv.) žele za svoje podružničane. V krajih, kjer še ni podružnice, oglase se naj za te knjige prečastiti gospodje duhovniki in drugi slovenski rodoljubi.
Slovenci, sezite po teh knjigah, prebirajte jih in Slom-šekov duh Vas bo iz nova poživil in navdušil za vero in domovino. *)
Načelništvo podružnice sv. Cirila in Metoda za Beljak in okolico.
*) Naročila, kterim se naj dostavi natančen naslov s zadnjo pošto, naj se pošljejo z naslovom: M. Wutti p. d. Pajovec, posestnik na Vočilu. Post: Riegersdorf bei Villach.
©k 1 @hbi
Podpisano načelništvo izreka najprisrčnejšo zahvalo blag. gosp. Drag. Hribarju v Celju, ki seje nazvlic neugodnemu Času in dolgemu potu udeležil dne 24: prosinca občnega zbora podružnice sv. Cirila in Metoda za Beljak in okolico ter poučeval zbrano občinstvo z izbornim svojim govorom. Iskrena hvala vrlima igralkama in igralcem, ki so v polno zadovoljnost predstavljali igro „Svoji k svojim"; prisrčna hvala do-mačim_pevcem in pevkam, posebno pa ljubim gostom iz Beljaka, Št. Jakoba in iz Ziljske doline, ki so prišli na naš zbor in s prelepim petjem narodnih in umetnih pesnij razveseljevali naša srca. Srčna hvala gospodu Hochmiillerju, ki nam je prinesel bratske pozdrave od Celovških rodoljubov in z veliko spretnostjo vodil šaljivo dražbo. Tudi gospodu krčmarju Majerču, ki nam je prepustil gostoljubno svojo_ hišo, in njegovi gospodični hčeri, ki je skrbela, da se nam je postreglo z dobro pijačo in okusno jedjo, bodi izrečena naša najlepša zahvala.
Načelništvo „podružnice sv. Cirila m Metoda za Beljak in okolico."
Št. Lenart pri sedmih studencih dné 2. svečana 1894.
Matija Wutti p. d. Pajovec, načelnik.
Zahvala.
Podpisani odbor si šteje v prijetno dolžnost, izreči tem potem javno svojo zahvalo blagorodnemu rodoljubnemu gospodu, ki je iz tujine našemu društvu poslal bogato darilo enajst lepo vezanih knjig „Ljubljanskega Zvona11 zagotavljajoč mu, da ostane nam vedno v hvaležnem spominu.
Odbor slovenske čitalnice v Glinjah na Koroškem.
Naznanilo.
Hranilnica in posojilnica za Sv. Lenart pri sedmih studencih in okolico
bo imela svoj
prvi letni občni zbor
dné 10. februarja 1894 ob 3. uri popoludne pri Majerču.
1.	Računsko poročilo.
2.	Volitev načelništva, računskega pregledovalca in njegovega namestnika.
3.	Posamezni nasveti in predlogi.
Po § 34. društvenih 'pravil sklepa občni zbor veljavno le, če je zastopan najmanj deseti del vplačanih deležev.
Zato prijazno vabi vse družnike
načelništvo.
V a t> i I o.
Posojilnica in hranilnica za Ziljsko Bistrico
imela bo dné 11. svečana 1894 ob 3. uri popoludne pri g. Pr. Janahu, p. d. Kandolfu, svoj
letni občni zbor
s sledečim vsporedom:
1.	Poročilo blagajnikovo o delovanju in o letnem računu.
2.	Odobrenje letnega računa.
3.	Nova volitev ravnateljstva.
4.	Razni nasveti.
Vse zadružnike vabi	ravnateljstvo.
naznanilo.
Hranilno in posojilno društvo v Celovcu
bo imelo svoj
letni občni zbor
v četrtek, dné 22. svečana 1894 ob 1l2ll. uri do-poludne v društveni pisarni, Pernhartove ulice št. 6 s sledečim vsporedom :
1.	Pregled in odobrenje računa za 1. 1893.
2.	Sklep o porabi čistega dobička.
3.	Volitev ravnatelja in odbornikov.
4.	Razprava o posebnih nasvetih.
K obilni udeležbi uljudno vabi načelništvo.
Loterijske srečke od 3. prosinca.
Trst	61	89	60	13	72
Line	81	16	75	28	80
Tržne cene v Celovcu.
Ime blaga
pšenica	.	.	.	.
rž .	.	.	.	.	.
ječmen	.	,	.	.
oves	.	.	.	.
hejda	.	.	.	.
turšica (sirk).	.
pšeno	.	.	.	.
fižol............
repica (krompir). deteljno seme grah..............
na
birne
gld kr
80
75
90
40
20
20
na
hektolitre
gld. | kr.
60
90
95
25
20
85
Sladko seno je po 3 gld. 50 kr. do 4 gld. — kr. kislo 3 gld. — kr. do 3 gold. 50 kr., slama po 2 gold. 10 kr. meterski cent (100 kil). Fri šen Špeh je po 64 do 68 kr. kila, maslo in puter po 95 do 105 kr. — Pitane vole plačujejo mesarji po 30 do 33 gld. stari cent.
Hišo z gostilnico in kramarijo
in nekolikim zemljiščem želi nekdo kupiti. Kdo,
pové uredništvo „Mira“.
Službo cerkovnika (mežnarja)
išče 25leten, oženjen mož, ki je to službo že tri leta opravljal. Njegov naslov se izvé pri uredništvu »Mira11.
Kmetija na prodaj.
Sramsičnikova kmetija v Kamnu pri Zelučah na Dravi, v Celovškem sodnijskem okraju, ki ima zidano hišo z enim nadstropjem, veliko zidano gospodarsko poslopje, oboje v dobrem stanu, 22 oralov 1559□ sežnjev njiv. 12 oralov 1312[J sežnjev travnika, 42 oralov 513□ sežnjev gozda in pašnika, vse skupaj, se prodà dober kup ter se lahko precej prevzame. Več pove dr. Janez pl. Vest, c. k. notar v Celovcu.
Odda se služba cerkovnika in organista
v Podliloštru na Koroškem. Oglasila naj se pošiljajo naravnost čast. gosp. župniku Gregorju Einspielerju v Podkloštru.
TJ cenec
se sprejme pri David Pichler-jn, trgovcu s tržaškim blagom v Celovcu, šolske ulice.
V vsaki fari in občini
se nastavi en pameten, spoštovan in premožen človek
W- kot zaupni mož
in bo imel kot tak precejšen postranski zaslužek. Pismene ponudbe je poslati z naslovom: „201.191 Oraz, post. rest."
Za krmljenje po zimi!
Slamoreznice, reporezniee in krompirje-reznice,
priprave za poparjenje krme,
štedilne kuhalnike, mline za trojane in za mečkanje,
robkaluice za koruzo,
[žitne čistilnice,
'stiskalnice za seno in slamo izdeluje trdno in ročno
PH. MAYFARTH in dr.
tovarna za kmetijske stroje.
Dunaj II/1, Taborstrasse 76.
Ceniki zastonj. — Zastopniki se sprejemajo.
Med (strd),
garatiran pitanec priporočam čebelarjem v škatljah po 5 kil, franko za 3 gld. 50 kr., na debelo ceneje. Nadalje imam pravi, pristno natomi brinjevec, liter po 1 gld. 20 kr., 3 litre za 3 gld. 50 kr. franko. Nadalje imam veliko zalogo pristnih dolenjskih in isterskih vin po primerno nizkih cenah. Na zahtevanje pošljejo se uzorci.
S spoštovanjem se priporoča v obilno naročevanje
Ilen Jeglič,
trgovec v Selu pri Bledu, pošta Lesce (Lees, Krain).
10901
Lekarna Trnkóczy-ja
zraven rotovža v Ljubljani prodaja in vsak dan s prvo pošto razpošilja
Marijaceljske kap-Ijice za želodec
zdavno preverjeno in znano zdravilo s čvr-stilnim in krepilnim uplivom pri motenem prebavljanju, pri krču v želodcu in zabasanju.
1 steklenica velja 20 kr., tucata I gld., 1 tucat 2 gld., 5 tucatov samo 8 gld.
■oaocaiono«oi
I
0
1
0
1
o
B
0
A
1
0
1
o
B
0
B
1
Gostilnico in kramarijo
in zemljišča za 65 birnov posetve, tudi travnik in gozda za potrebo, vse v dobrem stanu, prodam iz proste roke. Komur bi bilo preveč zemljišča, dobi ga tudi menj in ostalo sam obdržim, ker imam več hiš. Primož Raž un p. d. Kramar v Tinjah pri Velikovcu.
Vsi stroji za kmetijstvo
vinarstvo in moštarstvo!
Mlatilnice, vitle, trienre
čistilne mline za žito
rezalnlce za krmo
«amodelujoèe
aparate proti peronosperi
tlaèilniee za vino tlačilnice za sadje mline za sadje predmete za kleti, sesalnice za vse namene, kakor v obče: vse stroje za kmetijstvo, vinarstvo in moštarstvo
razpošilja v naj novejših, najboljših konstrukcijah
IG. HELLER, DUNAJ
■V 2/2 Fraterstrasse Nr. 78.
Bogato ilustrovani katalogi v nemškem in slovenskem jetika asaston) In poàtuiue proste^
Najkulantnejši pogoji. — Jamstvo. — Stroji se dajo na poskačejo.
Cene so se znova znižalo! Preìopovata znaten pnpnst!
g: i» o > .i v i*:.
Ta iz krepkega, na lastnih goricah raščenega vina izvlečena Francovka je sknšen pomoček za ©življenje dušnih in telesnih močij. Zoper protin, trga-[nje, otrpnenje udov, revmatizem i pomaga čudovito in uteši bole-jčine. Ena steklenica velja 1 gld. Ul 20 kr. Stari konjak je za stare ' ljudi in take, ki so bolni v želodcu, prava dobrota. Cena 1 gld, 50 kr. Kdor naroči 4 steklenice, se mu dà skrinjica zastonj in lača se na pošti voznina. Dobi se samo pri Benediktu. Hertl-nu, graščaku na Goliču pri Konjicah na Štajerskem
Važno za vsako
gospodinjo in mater!

Kathreiiier-jeva-Kneipp-ova slatina kava
se je izkazala kot najboljša, najzdravejša in najcenejša primes k navadni bobovi kavi. Sloveči učenjaki in zdravniki jo priporočajo posebno otrokom, 'ženskam in bolnikom, ki trpijo v želodcu ali na živcih.
Pri nakupu je treba paziti, da se dobi pristno bteg0- Zahtevajte in jemljite le izvirne bele zavoje, ki nosijo ime
povff	Kathreiner. Ue P£ fi!e
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Filip Haderlap. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.