"WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR ij FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR pi ,,„ ■ ffiy WHICH IT STANDS: ONE NATION INDI-|| VISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE g FOR ALL." ■HHSSSBSHHI AVNOST EQUALITY r^eosdvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. p{ THE ONLY SLOVENIAN DAILY if BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO g THE BEST MEDIUM TO REACH 180,000 P SLOVENIANS IN U .S., CANADA AND SOUTH AMERICA. VOLUME VI. _ LETO VI. CLEVELAND, O., ČETRTEK ( THURSDAY) MARCH 8th, 1923 ŠT. (NO.) 57. Single Copy 3c. Entered as Second Class Matter April 29th 1918, at the Post Office at Cleveland, 0., under the Act of Con gress of March 3rd, 1879. Posamezna številka 3c. Karl radek poživlja nemško delavstvo k zavezništvu z rusijo. češ, da se mu je edino na ta način mogoče izogniti tujemu jarmu. Moskva, 6. marca. — Kari Radek je objavil v moskovski "Pravdi" članek, v katerem poživlja nemško delavstvo, da se združijo z ruskim delavstvom ter tako rešijo ^jega jarma. Radek izjavlja, da je skupna rusko-nemška delavska organizacija neizogibna. Glaisotm .Radekovega članka je Rusija nameravala Pnti v ožji stik z nemškimi delavci takoj po sklepu pre-tTlLrJa s pošiljanem hrane v poražene dežele, toda da je tozadevne 'načrte uničil bivši predsednik Wilson. Potem ko sta se Čieerin iin Radek takrat en teden Hainan prizadevala priti v sfciko z Berlinom, se jima je sončno vendair posrečilo priti v zvezo s van Haasejem, nefliškim živilskim ravnateljem. v Na ponudbo Rusije, da je pripravljena poslati v Nem-ClJo vlak žita, je von Haase poslal odgovor, v katerem se zahvaljuje za ponudbo in pravi: "Pr ejeli smo namreč obljubo predsednika Wilsona. bo Amerika preskrbela Nemčiji zadostne količine ži-Veza- Vi torej lahko rabite žito za lačne v Rusiji." Po navedbi tega incidenta pravi Radek, da imajo flemŠki delavci sedaj kot so imeli tedaj priliko nastopiti ',aJedno z Rusijo v delu za pričetek nove dobe v zgodovini 'n 2a spremembo svetovne mape. V isti izdaji "Pravde" ie izšel tudi en članek izpod pe-,6Sa Nikolaja Lenina. Medtem ko je svetovna revolucija ^zogibna, pravi Lenin, pa do iste najbrže ne bo prišlo, °kler se ljudske mase v Indiji in na Kitajskem toliko ne •;Obrazjjo in razvijejo da bock* -zmožne vodit boj. Intervrn-^Joiiisti v RuSiji isn Evropi so poraženi, pravi Lenin dalje, 111 ^ontra-Jrevolucija je razbita 'radi nesporazuma med ' aPonsko in Ameriko, kateri imenuje "vzhodne in zapad-10 izkoriščevalce." j dokler ne pride do končnega spopada, katerega se vdeležile tudi velikanske mase vzhoda, zatrjuje Le-se mora Rusija prilagoditi takemu ekonomskemu 0 gramu, da je imperialistične evropske države ne bodo 'st^Ustreti. ' , . \\\ " V zvezi.z Radekovim člankom je tudi žalnimivo dej-?1 °5 ^a so ruske strokovne unije telegrafirsle nemškim organizacijam v Berlinu, da so pripravljene ] 9,000 ton živeža za delavce v Ruhrti. To ni nikaka 'tična gesta, temveč taktična ponudba. ( Delavce v Ruhru se poživlja, da naj ,ne izgubijo po-temveč da stoje trdno v boju proti kapitalistom, ki vj. s^ušajo izstradati. Ruske delavske organizacije pra-j k' So pripravljene pričeti iz odpošiljatvami živeža v ali štirih tednov, potem ko dobijo garancije, da Poslani 'živež resnično izročilo delavcem. v Ženska spoznana krivim umora. ŽENSKA, KI JE USTRELILA SVOJEGA ZAPELJIVCA, JE SKUŠALA IZVRŠITI SAMOMOR, KO JE BILA IZREČENA OBSODBA. New York, 7. marca. — Danes je bila tu spoznana umora drugega reda Mrs. Paulette Sa-ludes. To je že druga ženska v BELG RAJSKO POROČILO PRA VI, DA JE BILO V BOJU 270 BOLGAROV UBITIH. Belgrad, 7. marca._Tu se je danes objavilo, da je bilo v bojih na bolgarski meji med bolgarskimi komitaši in Jugoslovan- New Yorku, ki je .bil® spcfenana skimi cojaškimi četami ubitih krivim tč obtožbe v teku treh tednov. Mrs. Saludes je umorila b;cgateiga zavarovalninskeiga bro-kerja, Oskarja Mortelliera. o katerem je dejala1, da jo je zapel- 270 Bolgarov, veliko pa da je bilo zajetih. Kot se poroča, napredujejo neredne bolgarske čete, Ibroječe o-krog 1,500 mož preko meje pro- Železničarji obdolže-i ni sabotaže. OBTOŽBE IZHAJAJO ŠE IZ ŽELEZN1ČARSKEGA STRAJ KA, KI SE JE VRŠIL PRETEKLO POLETJE. Delavstvo proti* zahtevam Gas Co, * jal in prevaral. Ko je bila Mm iti Tatarskemu Selu. Jugoslovan Saludes po objav* porotinega skie j g]ca; vlada je odredila, da se popa peljana preko "mostu vzdi-žilje na mej0 ojačenja ter zapo-hov", ki vodi iz sodni je v ječo,j di vpadnike preko meje. je najprej poskusila samomor z j _0_ ?.-:,vžitjeri strupa, nato si je skušala prerezati vrat s pokrovom pločevinate škatlje, tretji poskus samomora pa je napravila v ječi, ko si je skušala ob zid razbiti glavo. Vsi trije poskusi so ,3e ji ponesrečili. Porota, ki je sestojala iz samih mož, kateri je sodnik naročil, da, naj pri razmotrivanjih rabi glavo, ne pa srce, je proglasila obtoženko krivim umora drugega reda, kar znači, da ne pore bitj obsojena na manj kot dvajset let zspora, lahko pai.se jo obsodi tudj v dosmrtni sappr. Pred manj kot tremi tedni je porota v Brooklynu spoznala krivim umora drugega reda še eno žen«ko, in sicer Mrs. Lillian Raisen, ki je ustrelila dr. Abrahama. Glicksteina. Zvezna, velika porota, ki se prav sedaj naihaja v zasedanju v Clevelandu, je naperila včeraj na podlagi informacij, ki jih je predložil pomožni zvezni pravdnik Gerard J. Pilliod, obtožbe proti 12 železniškim delavcem, ki so bili na stavki v preteklem letu. Železničarje se obtožuj-e sabotaže, to je, da so namenoma povzročali škodo na železniški lastnini. Formalna obtožnica, jih dolži 'Zarote" za oviranje transporta-cije poštnih pcšiljatev, tovornih in osebnih vlakov na progah, Ski teko iskozi Cleveland ter po se^ vernem zveznem okraju države' Ohio. Obtožnica, jih nadalje specifično obtožuje, da so uničevali oziroma poškodovali železniško o- 1 PRIDETA PRED VELIKO Pl okrajni prosekutor bo danes stopil pred veliko poroto ter zahteval, da izreče proti dvema prohibicijskim agentom obtožbo tatvine. CLEVELANDSKA DELAVSKA FEDERACIJA ODOBRAVA premo Nickle Plate družbe, Pen-BORBO MESTNE ZBORNICE nsylvania družbe, Big Four dru-PROTi PLINIVNI DRUŽBI, žbe, Wheeling and Lake Erie dru -—•— žbe, in še več drugih družb. Ob- Cleveiandska delavska federa-' tcaba pravi, da so »ovirali želez-cija je sinoči soglasno odobrila nice pri obratovanju na svojih stališče mestne zbornice v ozi- prcigah, da so grozili njih uslu-rom na boj glede plinovnih cen. žbencem in da so se navajanju V debati, ki se je razvila, pred- uslužbencev, da puste delo, pos-no je šlo vprašanje na glasova- luževaii nepostavnih sredstev. Po nje, je sicer več delegatov, zasto-j tem se našteva posamezne slu-pajočiih razne strokovne unije'čaje in podrobne podatke, na po-Clevelanda, protestiralo proti Idlagi katerih bo zvezni proseku-podvzetju akcije; ki bi ogrožala i tor skušal doseči ohsodbe £a >cb-plinovo postrežbo, toda ko je bil, tožene, stavljen predlog, da se mestni | zbornici izreče »poka za njeno | obtožba je ^rjena ! proti Adumu Ddyhe, 3812 Leo- j e.J Mrš; Saludes je ustrelila Mar-tellierea 16. oktolbra, in je še is- -^or' proti plinovni družbi, „. tega dne v uradu svojega odvet- ibil soirlaam> Sprejet. ^ve., ki je bil za časa, stav- nika .poskusila izvršiti samomor Glasom predloga se je tajniku!ke predsednik^nekega^tavkars-s skokom skozi rano. ! federacije, John G. Owensu, na. kega odbora. Drugi obtoženci pa Mrs. Saludes, ki' je Francozinja in jako lepa ženska, j a bila povsem mirna, ko je porota naznanila svojo odločitev. "CLO\EŠKA MUHA" PADEL V SMRT IZ 10. NADSTROPJA. ročilo, da sestavi resolucijo in odpošlje na mestno zbornico, v kateri naj se counciimane žago-! tovi, da imajo v svoji borbi na, strani vse organizirano delavstvo Clevelanda. **>Rainske novice. .^hodnji teden bo določen dan Ho S. \t se za^ne z delom na stavibi ^oma. To je sedaj gotovo, Hep^j? kaka nepričakovana 'lika da vmes, kar pa visi upa- se ne zgodi. Zato se pri-% ^ v, ltV!' ki popolnoma izostali ^vanjem na delnice, da se ko ,lj0" Večje s vote je kaj teš-cu> ^ ^ evati priproetemu delav-4iij a ie najbolje, če se odpla-In mož >bo tudi goto-Pi^lalt °stal nai tem, kar je pod-liijj '. PozivljA se tudi vse, kate-niogoče- da kupijo nove t>i*i v ^ar vsakdo lahko stoi-i ^ sakem kolektorju S. N. Do- 1 %07 * ' •ie, ^ aria se tudi vse delničarji il JG 3am- ^e en lot napro-33- cesti. Torej, ako ka-'■i j^fj vfseli kuipiti, naj se zgla-^ ^.^ku ali pri kakem dru-iku za Prasnila. U-^^ ^ ^ predvsem delničarje, ** tij,te. ki bodo več po- | dobro, to je zvriha, niaj se zgla-I sf pri tajniku ali predsedniku Š-N. Doma. Direktorje pa se prosi, da se gotovo vsi vdeleže izveiiredne se-ie 10. marca, to je, prihodnjo soboto zvečer točno o polosmih zvečer pri Fr. Justinu. Važnost te seje mora biti že vsem znana, zatorej vpoštevajte točnost. Poročevalec. ' '3lede da kdor hoče Kohler ima novo sugestijo. Župan Kohler je sinoči v pogovoru s časnikarskimi poročevalci sugestiral, da; se danes ob 11. uri dopoldne sestanejo v nje-soč oseb padel iz visočine dese- govem uradu uredniki vseh cle- New York, 6. marca. — Tu je včeraj ob prisotnosti več ti-. — Razvaževalci kruha pri Ward Baking Go. (pretijo, s štrajkom, ker se dru?ba ne-ce podati v pogajanja glede zvišanj aplač. Vozniki zahte- iza njegovo drzno plezanje $100, tih nadstropij znani drzni ple-j?ač poslopij Harry Young, ko je plezal po zunanji strani hotela Martinique, ki se nahaja na Broadway. Young je že neštetokrat plezal razna visoka poslopja ter pri tem celo izvrševal razne telovadni; trike, danes pa mu je noga: na spolzkem zidu samo enkrat izpodrinila in padel je v glo-bočino na trdi tlak, kjer je v nekaj minutah izdihnil. Ko je Yonjg priletel na tla, je bila množica povsem tiha, kot da se čuti sokrivo, ker je opazovalo moža iti v smrt, jo jih je skušal zabavati. Med opazovalci je bila tudi njegova lepa mlada žena, s katero se je šele pred kratkim poročil. Kot se poroča, je neka filmska družba plačala Youngu velandskih dnevnikov ter razmo- so: E. J. O'Hern, John Campbell, William Miecklson, P. E. Mont-1 gomerv, Barney Grohowski, William Harnahan, John Manion, Herbert Schmidt, Archie Wilson. Albert Ong in pa neki bodlmaker, katerega ime ni znano. Velika tzvezna porota je včeraj objavila vsega skupaj 89 obtožnic. Med obtoženimi je tudi Edward C. Fox, ki je 'bil meseca januarja aretiran, ker je poslal predsedniku Hardinlgu grozilno Okrajni prosekutor Edward C. Stanton ne odneha v svoji preiskavi, ki je uvedel, da napravi konec 'nepostav-nostim, ki jih uganjajo razni prohibicijski agenti, ki jih pošiljajo mirovni sodniki in župani iz clevelandske okolice v mesto. Včeraj je Stanton naznanil, da bo danes dopoldne stopil pred veliko okrajno poroto, ter na podlagi predloženih dokazov zahteval, -ia izreče obtožbo tatvine proti dvema suha?kima biričema, proti Petru Wagnerju iin Le-roy Fowlerju, ki Sta bila oba v službi mirovnega sodnika iz občine Brooklyn Heights. Wagner in Fowler sta bila aretirana preteklo soboto na podlagi aretaciiskesa varanta, ki ga je zaprisegel neki obsojeni prohibicijski kršilec. Sodnik Silbert je določil za vsakega $500 varščine. _ Sodnik Silbert in detektiva Cavola in Cowles, ki sta izvršila aretacije, imajo dokaze, da je Waltrner bil trikrat kaznovan radi kršenia prohibicije, predno je šel v službi k mirovnemu sodniku iz Brooklyn Heights, G. W. Vockeju, kot prohibicijski a-gent. Ko je prišla zadeva prohibicij-skih agentov pred sodnika Sil-berta, je Joseph Salerno, 2631 E. Turško vprašanje. ljttdstvo Se vedno prepričano, da je mm mogoče doseči s pogajanji. Carigrad, 7. marca, — Turška zavrnitev Tausannske pogodbe, ; ki ni prišla nepričakovano, ni povzročila posebnega; razburjanja' niti v turških niti v tuietremskih 110 St.. ped prisego izjavil, da krofrih Carigrada;. Splošno preko sta omenjena agenta prišla j pri^nje je, Ja j.e doseiwa. miru še na njegov doma in pričela iaka-! ve&iefmin|go6e potom kompromi-ti pijače, je eden izmed njiju ga njega in ženo držal v eni sobi, j Angorska vlada bo sedaj pri-medtem ko je drugi brkljal in sestavljati protipredloge v premetaval po hiši. Odpeljala sta obs6gu debat in sklepov v na-nato njega in ženo v urad miro- jrodni gkupgfini, ki je sprejela" revnega sodnika ter obsojena vsak 30lucij0j da mom Turčija strogo na $1500 globe. Ko pa je tz ženo vztrajati na principih nat-odnega prišel nazaj domov, sta našla vse pakta v vaeh Zadevah, tikajočih svoje sobe v velikanskem nere-'ge absolutne neodvisnosti Turči-du, izginila pa je ena ura, vredna $35 in pa svota $52. Ura kot denar sta se nahajala v nekem skritem kraju, pravi Salerno. trivajic. žnjim, kako bi se dalo Fc^se dolži kršitve dveh plinovni problem najbolje reši- zakonov. Prič, zakona, ki je bil ti. Dejal je, da bo predložil ured- prejet 1917 za protekcijo nikom načrt, glasom katerega bi se nastavilo enega moža oziroma od3ek treh mož, ki naj bi stopil v zvero z družbo, ter jih prosil, da tozadevni načrt podpirajo. 'Prosekutor Stanton pravi, da bo zahteval od policijskega načel-nikai Graula, da izroči popoln rekord vseh prohibicijsikih slučajev, ki so prišla pred policijska sodišča. Stanton pravi, da je to- jo popolnih informacij z ozirom Tadevno prošnjo naslovil na Gra- na situacijo glede lausannske po-ula že pred tedni, toda da do se- godbe med Turčijo in zavezniki, iaj ni prejel še nilcakega odgovora. predsednikovega življenja, dru gič pa zakona, ki prepoveduje izsiljevanje, ker je Fox v pismu zahteval, da Harding pošlje na naslov njegove bivše žene $125.-000. Obtožnice napram železničar-m se je izreklo na podlagi zakona, ki je bil sprejet 2. julija Ha- zemlje tse ponovno Sila; vajo $1 na dan več pla.^e. — Ward družba plačuje razva-ževalce v Chicagi po £45 na teden, tukaj pa le ' — Snežni vihar, ki je obiskal veerai severni del Ohio, katerega ni videl, ker ie bil 0 je povzročil eno smrt ter de- zaslepeljeft oj' gostega.sne-dobiti l;d velike ovire pri prevozu, ga. medtem ko druge vesti pravijo, da je bila svota ssano $50. Dobro pa je, da je pritisnil mraz sedaj, kajti še nekaj dni gorkega vremena in zelenelo bi bilo drevje. Ce bi prišel mraz in sneg potem, 'bi bilo napravljene mnogo škode. Žrtev viharja je postal John McKimney, inšpektor kar. Ril je mrtev na me ftu( ko je stopil pred vlak, Kohler je dejal, da bi podpira,- .... ... . , v , j jem se je izreklo na podlagi za- nj® takoga načrta poravnave od • _ 1 j UT, . ^ „ strani urednikov ki zastopajo vsa ,. , . , 1890, katerega namen je ' varo mnenja prebivalstva, gotovo na- ' . .. J . .. , ' . . . ,. vati trgovino proti nezakonite sel podporo celokupne javnosti, i . .. .. . „ ... mu ustavljanju in monopolu. Predlagal je tudi, da naj bi u-j _ radniki sami izbrali'osebo oziro-' ma lodbor, kj naj bi stopil v novo .SUHAŠKA AGENTA NAJDE-pogajanje z uradniki East Ohio! NA UBITA. Gas Co. | - Medtem pa je pravosodni odsek, j Franklinton, La., 7. marca —■ mestne zbornice podvzel prve ko-1 Danes zjutraj se je našlo zako-rake, da se ordinanco, ki je Ko- pani v plitvem grobu trupli pro-hler ni hotel podpisati, .ponovno hibicijskih agentov, Wesley Crai-sprejme, ko se zbornica; v pon- nai in Wiley Pierceja, ki sta st deljek zvečer snide na redni seji. j pretekli petek podala v močvir- -O——«— j nato ozemlje osem milj od tega — Nikolai Sokoloff, dire-' mesta, da aretirata več butle-ktor elevelandskega Simfo1- Igerjev. Kot je razvidno, sta bi-ničnega orkestra, 'bo odpoto- oba ustreljena (potem pa; po-val v Evropo s svojo ženo in mandrana v osemnajst palcev vi-sinom početkom .meseca soko blato. Umora sta obtoižena maja. Obiskati misli Atngli- John Murphy in Gideon Rester, jo, Francijo, Špansko, Švi- Id sta bila prijeta1 včeraj. Franker), Avstrijo, Madžarsko, linske oblasti pravijo, da sta zlo-Nemčijo, Cehoslovakijc. Ho prignala in da sta onadva po-landsko in Belgijo. i azalav kje sta zakopani trupli, Kot icaže, se svet lahko pripravi zopet na jako nedoločeno dobo pogajanj, predno bo prišlo med Turčijo in zavezniki do kakega sporazuma. Ameriško stališče. Washinlgtonn, 7. maroav — Administracij ski uradniki čaka- Prosekutor tudi pravi, da je prišel na sled, da je med prohi-bicijskimi agenti in nekim advokatom, ki se ga sedaj pogreša v mestu, obstojal sporazum, glasom katerega so prohibicijski a-Ofenti proti primerni odškodnini naročali kršilcem, da naj gredo navedenemu advokatu, da jih bo zagovarjal, in sprejel denarno kazen, na katero so bili obsojeni. — Za koliko se bo zvišalb plačo sprevodnikom in mo-tormanom na poulični železnici. bo odločil arbitracijsb' odbor, sestoječ k treh mož linijski uslužbenci so se ns-mreč zvečino 1370 proti 672 izjavili za ta način poravnave. V odbor pride en zastopnik delavcev, eden od družbe, tretjega pa inastavita prva dva sama. Edino stvar, ki bo imel ta odbor rešiti ie za koliko se zviša plačo. Sedaj dobivajo motormani ir sprevodniki po 50, 53 in 5r centev na uro, odslej na ho čejo 15 odstotno zvišanje 65, 68 in 70 centev na m Sedanja pogodba je veljavna le še do prvega majnika. predno se odločijo podvzeti korake za pogajanja nove pogodbe s Turčijo. — Pogajanja med zidarji in kontraktorsko zvezo so včeraj popolnoma obstala, ko se zidarji niso mogli odločiti, naj li prepuste, da ar-bitracijski odbor pride do zaključka, ali naj še nadalje vstrajajo da spor sami poravnajo. Unija zahteva $1 50c od ure, dočim jim ponujajo. kontraktorji $1.35. Sta-Vbinski težaki, katerih je na 'stavki okrog 3,000, še tudi niso s pogajanji nikamor prišli. Dosedaj se jih je plačevalo po 75c na uro, zana-prej pa skušajo doseči 87c in pol. - Vožnja v West Park. Predsednik prevoznega odseka mestne zbornice, S. B. Mitchel, je naznanil včeraj, da se bo vršilo prihodnji pondeljek v mestni dvorani javno, zaslišanje predlagane ordinance, da se nastavi 6 centjna vožnja v West Park. Mitchel pravi, da bo pričel ž bojem za 5centno vožnjo, kot. se plačuje po drugih delih mesta. Sedaj plačujejo West Parkčani po 10c. J STRAN 2. '_ ^Enakopravnost^ ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS IZHAJA VSAK DAN IZVZEMSl NEDELJ IX PRAZNIKOV. Owned and Published by: THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. Business Place of the Corporation_— £418 ST. CLAIR AVE. SUBSCRIPTION RATES: By Carrier .......................1 year 85.50. 6. mo. $3.00. 3 mo. S2.00 Cleveland, Collinwood, Newburffh by mail.......1 year $6.00. 6 mo. $3.50 3 mo. §2.00. United States ......................1 year $4.50, 6 mo. 2.75. 3 mo. $2.00 Europe and Canada ........................ ' v««r J7-ou b mo" O4-" POSAMEZNA ŠTEVILKA 3._SINGLE COPY 3c. Lastuje in izdaia i;a Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba. 6418 ST. CLAIR AVENUE______ Za vsebino ojclasov ni odgovorno ne uredništvo, ne upravništvo. CLEVELAND, O., ČETRTEK (THURSDAY) MARCH 8th, 1923 Princeton 551 _Randolph 581] "REGULACIJA" TRUSTOV. "ENAKOPRAVNOST" MARCH 8th, 1923, ________i—JŠfffiS^ Ena izmed posebnosti, na katerih špecijalizujejo razni kongresni in zakonodajni odseki, kadar se podajo v kako preiskavo, je ta:. da ne pronajdejo nikdar nič novega, akc •sploh kaj pronajdejo, temveč, da kvečjim podajo uradni pe-čet f aktom. ki 'so ostalemu svetu bili že zdavnaj poznani Tako tudi v preiskavi senatnega odseka v aktivnosti John D. Rockefeiierjevih Standard Oil interesov. Ta senatni odsek oziroma pododsek, ki mu je načeljeval senator La Follette iz Wisconsina, je namreč "pronašel," da Standard Oil interesi igrajo vlogo 'popolnega diktatorja v oljni industriji, in da bo galon gasolina kmalu veljal M.00, ako se jim ne pristriže peruti. "Dominentni fa'kt v današnji oljni industriji, je ta, da je pod popolno kontrolo Standard Oil korporacij," pravi poročilo pododseka, "in vsaka diskusija tega predmeta, ki ne priznava odkrito te kontrole, je brezmiselna." Nato pa sledijo priporočila, kako naj bi se to kontrolo zatrlo. Priporočila so različna: reformiralo naj bi se sistem knjlgovostva, zahtevalo naj bi se predložitev mesečnih poročil vladi, spremenile naj bi se tovorne pristojbine, uvajalo naj bi .se preiskave pdtom velike porote in izvajalo naj bi se prosekue'jo ter krivce, ako se jim dokaže krivda, obsojalo na zapor v ječah. Standard Oil interese se hoče torej -'regulirati." Nekateri ljudje .delujejo pod napačno domnevo,, cla o^gafii?ira-nega zla ni mogoče uničiti, pač. pa se je more le regulirati. Med onimi, ki so prepričani, da se kapitalizem zamore "o-xdraviti" potom regulacri. jp tudi nekaj dobromislečih ljudi. kar je največjega obžalovanja vrediip. Priporočana metoda je približno ravno taka, kot so se je posluževali zdravniki pred 150 leti v svojem poslu. Takrat je bilo) namreč puščanje krvi splošno priznana metoda za ozdravitev Vseh bolezni. Kar se tiče naših metod za ozdravitev nezdravih gospodarskih pojavov smo očividno danes tam, kot se je nahajala zdravilska veda v osemnajst tem stoletju. Z. "regulacijo" hočemo poboljšati ttfuste, ter spremeniti '%h'be" truste v "dobre" truste. Hudiča se hoče izgnati iz teh gorastasnih kombinacij velekapitala z nekakimi le-galističnimi čarovnijami. To je vse, kar so ljudske mase dosegle s pošiljanjem svojih zastopnikov v kongres. Truste se je pričelo "reguli- rati" s proti-trustniftii zakotni pred več kot dvajsetimi le-'vence; fsluži vse prej, ikakor to ti, in rezultati so na dlani. Trusti, pa bodisi oljni ali drugačni, so danes veliko silnejši in izrazitejši kot so bili takrat. In še vedno sledijo nasvet i in priporočila, da jih je treba "regulirati." Kapitalistični oktopus pa se takim regulacijam reži v obraz, ker ve, da mu ne morejo do živega. Nihanje bolgarske politike. Nobena sodobna država ni v svoji notranji in zunanji politiki tako stabilna, kakor današnja Bol garij a. Notranje neprilike, strankarska borba in neprestani nemiri grožnje s te, sedaj z one strani. ki jih mora poslušati vlada Stamboljskega dan za dnem, tekmujejo s popolno desorijentaci-jo v zunanji politiki, ki tava od ene države do druge in ne ve, kje bi bila najbolj primerna tla, na katerih bi bilo mogoče inajti oporo, ki je potrebna vsaki državi Bolgariji pa še posebno. Toda ne glede na to potrebo, ki jo čuti bolgarska javnost, fcar sledi iz časopisov, ki se ogrevajo za vsakovrstne zunanjepolitične kom binacije, je danes uradna Bolgarija faktično še vedno v istem položaju kakor je bila takrat, ko jo je ošabna politika centralnih držav pustila na cedilu. Navdušenje za prijateljstvo s Turčijo se je v zadnjem času izpremenilo v koketiranje 7 Italijo in sovjetsko Rusijo in v antagonizem napram naši državi, ki dokazuje, da boj-garski politiki trdovratno vztrajajo v svoji kratkovidnosti. Ta antagonizem, ki ni niti upravičen, niti umesten, pač pa lahko prinese bolgarskemu narodu uso-depolne posledice, je lepo izražen v uvodnem članku "Dnevnika," čigar avtor Dragov prihaja v svojih izvajanjih do zelo čudnih zaključkov. "Med včemi našimi sosedji, pravi ta mož, "preživlja najbolj kritične čase naša zapadna sose-dinja — Srbija. Nagrabila je toliko tuje zemlje, kolikor bi je ne mo^la asimilirati niti Nemčija ali Francija. Zlato je' pri Srbih nastalo duševno stanje, ici jim vsiljuje misel, da lahko pelmilijon-ski narod obremeni s svojo hegemonijo ne samo svoje somišljenike v Hrvatski, Sloveniji in Dalmaciji, ne samo številne tuje elemente — Makedonce, muslimane, Madžare, Avstrijce in druge, marveč ves balkanski polotok, ki noče nili slišati o kaki srbski hegemoniji. Zdi se, da se Srbi, ki so krenili na l:o nevarno pot, ne bodo spametovali dotlej, dokler ne dožjve kakega težkega poraza, ki jih bo spravil končno v po- ložai države s samo 3 milijonskim prebivalstvom in dvomljivo državotvorno silo. Mesto, da bi skušala konsoiidirati svoj notranji položaj, ki je danes tak, da ne-dovoljuje mirnega skupnega življenja številnih nezdružljivih e-lementov Jugoslavije, je začela beogradska vlada pomišljati o zasedbi Soluna in zbira svojo vojsko v snicri proti Dojranu in Bi-tolju. Solun je prestolica Makedonije in Makedoncem je vseeno, kdo bo začasni gospodar nad tem biserom Egejskega mor- ja, toda mrzlične priprave Srbov odkrivajo pred nepristran- ] Poleg tega pa je na ime. Žalostno je le, da bolgarski listi zastrupljajo javnost s podobnim čtivom, ki bi ga bilo težko najti celo v današnjih nemških ali avstrijskih listih. Na drugem mestu pa piše isti avtor o Rusiji takole: "Rusija se ni samo reorganizirala, marveč je postala gospodar usode v srednji iij jugovzhodni Evropi. Ruski narod bo imel svojo besedo pri lire J i|tvi Azije, on bo odločeval tudi o usodi Afrike. Po svojem porazu bo Nemčija skušala slediti nasvetom Bismarcka, ki ni nikdar želel, da bi ruski in nemški narod živela v neslogi. Av-stro-Ogrska monarhija je izginila, na njeno mesto so stopile napol življensko sposobne države, ki se lahko nevtralizirajo fried seboj, niso pa sposobne kot kompaktna sila nastopiti proti Rusiji. razvalinah sko evropsko javnostjo pravo sliko razmer na Balkanu. Srbi predstavljajo Bolgarijo kot državo, ki seje samo razdor na nemirnem balkanskem polotoku, sami pa se pripravljajo, da napadejo svojo včerajšnjo zaveznico, s pomočjo katere so oropali Bolgarijo. Nanj je vseeno, kdo bo gospodaril v Solunu. Srbi ali Grki, kajti prvi kot drugi bodo gospodarili v njem v imenu sile in hrepenenja po čim večji moči. Toda s poskusom zasesti Solun bodo Srbi samo poostrili krizo, ki neusmiljeno razjeda mladi organizem njihove umetno spojene države. Boj za Solun bo znatno oslabil Grško, ki že itak z eno nogo stoji v grobu, ta boj pa ne bo koristil niti Srbiji, ki bo prišla v nov začaran krog osvajanja. Kajti če ona zasede Solun, ne sme pozabiti tudi "južnih Srbov," ki žive v Kastoriji, Vodeni in ob bregovih slovanske reke Bistrice. Srbija bo skušala razširiti tudi „• j zaledje okrog Solaria; S tem pa si bo nakopala še enega neprimei-ljivega sovražnika — prebrisanega Grka. Na ta način izolirana Grška «e bo borila z izolirano Srbijo, ki bo nudila Bolgariji možnost, da si ne samo v miru odpočije, marveč) da pride do svoje veljave kot važen faktor za ravnotežje. Mogoče je celo, da bo boj za izhod ma Egcjsko morje spravil na površje tudi pomen makedonskega naroda, ki bo v tem slučaju lahko 'v polnem obsegu udeistvil pregovor: Cim slabše, tem boljše." Poseben komentar ali polemika je tu nepotrebna, zakaj politik, ki tidi, da je Hrvatska ali Slovenija za Srbe tuja zemlja, da je srbski narod po vzorcu nemškega podjarmil Hrvate in Slo- avstro-ogrske države nastla Češkoslovaška in se vgnezdila Srbija in te dve državi sta naperili svojo politiko proti ruskemu narodu. Krotkomalo: nova Rusija je v mednarodni politiki močnejša kakor bivša monarhija, ki se je morala boriti z močnim sovražnikom Avstrijo in Nemčijol Nihče ne more oporekati, da je Rusija dandanes — najmočnejša država v Evropi, ki bo kmalu postala še močnejša. Ce se revolucionarna Rusija konsolidira in če bo tudi v bodoče nastopala proti pogodbam, ki so za nas neugodne, bodo vsi Bolgari složno iskali prijateljske stike z ruskim narodom." • Ce dodamo še laskavo izjavo Stambolijskega o sedanji italijanski vtadj> dobimo precej jasno sliko značilnega nihanja bolgarske politike proti Moskvi in Rimu, ki bi ga naša zunanja politika ne smela prezreti. S. N. i O--— h stare domovine Susteršič jc klerikalcem že začel nagajati. '"Sloveviec" se vsak dan desetkrat zaleti vanj. Zatrjuje sicei vedno, da .""u^fišič SLi'- i.: ineva- *.pn a • jenja?' uj.o..m toiil.-o razlxir Proletary strank,;. Belgrajsko s ;d:'|če je razveljavilo po'io jski ncU-jfc s katerim ji, bil zaplenjen p; ogram Proletar-ske ctranke. I o razvrlin djenje s;nr;rajo v Beogradu kot dovoljenje, cj\ se "Prolotarska stranka" sme organizirati. Pašič je zbolel, Iker je na agitarlijskem potovanju doživel v Skoplju polomijado. Iz Belgrada se je odpeljal po kra- ljevsko, pred njim so se peljal' čete orožništva, sprejeli pa g kljub temu niso posebno lepe Zahvaliti se ima za to v velil meri Protiču, radi tega se že vrš pogajanja med Pašičevo in Proti čevo skupino za sporazum. Ma cedonske radikalce naj bi seda; odšel krotit Protič. — V soboto bi se bilo moralo vršiti v zunanjem ministrstvu posvetovanje o rapallski pogodbi, pa so morali sejo odložiti do ponedeljka, ker Pašič še ni "okreval." Junaštvo. Na Svečnico je prispel v Split bivši hrvatski blokaški poslanec Kerubinu Segvič. Fašisti so ga počakali in ga prisilili, da je moral Split takoj zopet zapustiti. Opljuvali so Segviča, sami sebe s takim dejanjem pa tudi. Nov transport ruskih beguncev je prispel 3. feb, v Kotor. Izkrcali so 1200 beguncev> večinoma invalidov ,ki so morali zbežati pred Kemalisti iz Carigrada. Nape vojno ministrstvo je dovolilo, da sc jih r.r.cali 800 v Herceono-vem, ostale pa so poslali v Pan-čevo. Klerikalci se med seboj kavsajo. "Jutro" poroča, da razpošilja znani Beltram, organizator klerikalne železničarske "Prometne zveze" (zveznice), njenim članom letak, v katerem vprašuje, kaj da je storil klerikalni klub v parlamentu za železničarje, Piko nosi okrožnica zlasti na dr. Go-sarja in na razne druge inandel-ce, o katerih pravi, da so prene-umni, da bi njega, Beltrarha, mogli ustrahovati. O vsej SLS pa izraža naslednjo lajcavo sodbo: "v dno duše se moramo sramovati, če ne bomo imeli katoličani v Jugoslaviji bolj iskrčne in poštene politične stranke, kakor je sedanja SLS.'" Mi pravinib tudi tako. Ne v'erujeind pk, da je zadel nas prijatelj Beltram črno točko,; če meni da b'o b'olj poštena inis-(krena strankja jci jo ustanavlja Susteršič.. | Klcrika'ci se kavsajo s ŠustersiJ čom. Poslali so ijanj bivšega avstriji skega. hofrata in deželnega predsednika Sfjkljeta, d^ ga je okrcal s par članici y "Slovencu." Člankov je sedaj konec, .Sjusteršič pa piše, da se mu zamajo zdi odgo-vaijati. Ko je on okrcaval s svojo brošuro klerikalce, so ti izjavljali, da se jim zdi zamalo odgovarjati. Drug drugemu so pa o-čitnli. strašne grehe.. Kri ni voda. Vremena Kranjcem bedo se zjasnila ..... Laški p#r,lament je v torek ratificiral trgovinsko pogodbo s Češkoslovaško, kj dobi velike koncesije v Trstu. — V sredo je zunanji odsek laškega parish ta končno vendarle začel študirati rapalisko pogodbo. Zadnje dnj se širi govorica, da je nasJ vlada laški ponudila velike k50' cesije glede Baroša, Reke in » šaka. Fašizem je pričel ponovno zasledovati r talijanski razredni proletariat' torek je naenkrat dal aretira" kakih 300 laških komunistov » socialistov. Aretacije se nadaljujejo. Uredniki tržaškega rtora" so zaprti, istotako ur« ka slovenskega komunistični3 "Dela." Nacionalistična se pač z istimi metodami bo)"!® za kulturno dozoretje sVfli5?5 naroda kakor boljševiška čajka za dozoretje vsega č'ovi;S tva, --O-— edni- Za kratek čas. Prijazen zet. "Tone, pojdi na P°6ts)0'. počakaj na mojo tašče, ki pelje z večernim vlakq1"' pelje?' trud dobiš krono." "In če se tašča ne pnFe "Potem dobi? še eno kr""0 Ttidi izgovor. Zena: "O ti grdi Jedec! ^ pet ležeš iz gostilne " Mož: "Ljuba žena! vendar ne morem ostati v = ni!" 1 ---rQ-- Za ženske. V'eA gost "Ali ste že zapazili, da ^ mlja v vseh j'.-zikih spola?" 1 ■ •fDa!" "Pa veste zakaj?" ' "Ne l": ! "Zato, ker o zemlji i? 0 nikdar nfe venso,; koliko 5 ---O-- it- i J tat'1' Moderni jubilej- -- .. , t^' "Dober dan stara sabiJ3/^' greva taa par kozarčkov v\, "Prav ipd. Toda kaj ^' sji takp vesel?" _ 0bc "Dva jubileja praznu.iem. ^ nem. Danes preteče: leto ' wt ju ^ ni9' čakam na zvišanje place, leti, kar sem brez stanova Dobro blago. -- sej""'1 Prodajalec je kričal s..{ s« "Možje in žene! Te n°S*Z tako trdne ,da bodo dr^® C: no. Ce ste kupili noSaV!C jr dete i krat pri meni, tedaj pr'^e" vo vsak teden k meni P r iaiiigu»Hininn»mi«»i»HiiiiWHiHitttuiutuiKmiiiui!iiHiiUHaiHHHHHiniiiiuiiitiiE»HiiHiiiiiaiH I KAHL MAY: | | i i 1 = ■ g/ WINNETOU RDECl GENTLEMAN p .......................................................................................................... | Ta želje se mi konečno iizpolni. Zasliši se prej o-menjeni -zategnem 'hiiii!' tako rezko, da mi je šlo skozi muzeg in kosti; temu je sledilo tako grozno tulenj?, kiot bi*se bilo drlo tisoč vralgov. Kljuk mehkim tl'vni smo slišali brze korake. Nato je v.se potihnilo. Nekaj trenutkov je vladal smrten mir. Človek bi bil lahko slišal vsako miš. Natu a?slišimo zakliicati Inču-čuno: 'Ko!'. T&< beseda pomenja: cgenj. Naše pogorišče je še vedno žarelo; suh les cskrog cgnja pa je polagoma tlel. Apač h i poslušajo povelje in namečejo brž drv na ogenj. Cez malo trenutkov je že plapolal plamen in obseval okolico. Inču-čunai in Winnetou stojita drug poleij drti-gega, vojniki psi n-pravijo okoli pclkrcvg in zapazijo n začudenjem, da nas ni. "Uff, uff, uff!" vpijejo Začudeni Winnetou je ie tedaj pokazal kljub svoji mladosti tisto previdnost, ktero sem tolikokrat pozneje m njem občudoval. Vedel je, d moramo biti v bližini; cgenj, kteri je svetlo gorel, je bil za Apache nevarei:, ker jih pri svitu lahko zadenemo z našimi kroglami. Zato zakliče: "Tatiša, tftiša!" Beseda pomeni: umaknite se! Ttidi on ie pripravlja na skok, toda jaz ga prehitfm. S štirimi, petimi koraki pridem do krega, kateri je obdajal. Pomečem Apache na desni in levi in predrem'vrito; Hawkens, Sto- ne in Parker so bili za menoj. V treuntku, ko je zakli-cal Winneou svoj glasni: "tatiša, t.atiša!" in se pripravljal za odskok, stal je pred menoj; oba se zagledava |?a trenutek drug v drugetga. Bliskoma pciscže nato za pas po nož, a v tem trenutku gat ž nah; žalibeg je bilo tudi pet Apachov in trije'Kiovyov mrtvih. Seveda nismo namerjaji teiga; toda apaški trdovratni odpor je prisilil Kiowe rabiti orožje. Premikanj nasprotniki so bili vsi zvezani. To ni bila sicer nobena umetnost; štirje, ali če še nas računam, skoro pet proti jednemu — to je kaj lahko. Trije so držali, četrti je pa vezal. Trupla, smo umaknili; Kiowj so obvezovali svoje ranjene, mi pa apaške. Seveda nismo pri tem zrli le mi'klih obrazov, ampak občutili celo odpor. Bili so pre-ponosni, da bi sprejemali usmiljenje svejega nasprot- nika in so rajši krvaveli. Ker pa niso bile rane velike, me ni to nič vznemirjalo. Ko je bilo to končano, misliti smo morali najprvo na to, kam bodemo z jetniki. Jaz bi jim rad olajšal gorje, kar bi se dalo; kar me nagovori Tangua, kiowaski glaivar: "Ti psi niso vaši, ampak naši; zato hoče/n jaz sam ukreniti, kaj se ima zgoditi ž njimi." "Torej — kaj ?" ga vprašam. "Mi bi jih obdržali, dokler, b* se ne vrnili v n-rŠJ vasi; ker pa hočemo napasti ostale, preostaja le jedno in jih ne bomo vlačili seboj. Naj se jih dene na muče-ništki kol." "Vse?" "Vse J" "Teiga ne vrjamem." "Zakaj ne?" "Ker si'se ti Drej zmotil," "Kdaj ?" "Ko si rekel, da so Apachi tvoji. To ni bilo pra r." "To je .Wlo prav." "Ne. Po\)Ostavah Kanada so jetniki tistega, kateri jih vjame. Vzemite torej tiste Ap che, katere ste vi premagali; preti temu nimam ničesar. Oni pa, katere smo mi vjeli. so naši." "Uff, uff! Kako pametno govoriš. Torej hočeta obdržati Inču-čuno in Winnetouva?" "Naravno!" "In če tega; ne dopustim?" "Ti nam jih bodeš pustil!" Govoril je s sovražnim glasom; jaz sem odvračal mirno in gotevo. Kar potegne nož, z s sadi Sfl do ročaja v zemljo in .pravi, ozrši se jezno name: "Ce se dotaknete le enegg Apacha, bodo vaša telesa predrta kot zemlja tuknj. Govoril sem. Hovvgh!" Te besede s; bilo resne; jaz bi mu i;ad pokazal, da se ne dam kar tako ugmnti v kozji rog, da me ni opozoril Sam Hawkens, kateri me opozonujoče pogleda; zato utihnem in estanem mireen. Zvezani Apachi so ležali okrog ognja! bi bilo, pustiti jih tako, ker se jih je lahko valo. Toda Tangua mj je hotel pokazati. ernetra za svojo lastnino in da dela ž njinii» ^ Zato ukaže, naj se jih priveže pokoncu k K1'1' To se je zgodilo, a ne tako rahlo, kot ^ -g bi' mislil. Kiowi so privezovali brez ozira trdq in s1 ^f lo vidno do tega, da jim delajo čimveč_ bolečifle' beden izmed Apachov ni niti trenil. Bili so .e s" cd malega vseh težav in trpljenja. Najsur^V' postopali z obema glavarjema, katerih vezi napeli, da jima je hotela kri brizgniti izza n0'1 p^s'1' bi V [v ,BiIo je popclnom-,' nemegeče, da kak vje.tnik in zbežal; a Tangu:, je postavil mu straže vse okrog. ' . pt^ Naš ogenj je gorel, kot rečene, na t^u' 0p°j se je. razprostirala p;-Qti potoku. Mi smo ^ in nismo trpeli nobenega Kiowa poleg, ker ^ -kočilo ali celo onemogočilo oprostitev Winne jCr nje(3i vega očeta; tudi njim samim ni bilo $ prisesti k nam. Že ko so prišli, niso bili P°se,'0 jazni z nami; moje besede z glavarjem tudi ' p^V medsebojnqga zaupanja. Mrzli, zaničljivi . ^ katerimi so nas obsipali, niso obujali v nas .jj/ zaupanja; misliti smo si morali, da bodejo se razidemo. ne da 'bi se spoprijeli poprej. „ Oni so zažgali bel j zunaj na seveni |V rili okreg njih. Tam niso govorili v v ^ m t katera se rabi v občevanji- t: rdeeniki, artiP"?' pft . Hi .. e>i bilo dovolj slabo znamenje za' nas. Oni so vSe rjpiert jem narečju. Mi jih torej nismo smeli razi"11 za gospodarje položaja in ao ravnali/z narillJ{ .teri ma, t. ko, kot ravna usmiljen lev s psičkom, je bil vržen v kurnik. nl0 ^ Pri našem npčrtn je bilo težavno, ker1 ^ gf le štirje vedeti zanj, to je: Sam hawkens, Vl ^ti ^ ' in Wil Parker ter jaz. Drugim pa nismo ji sir o smeli zaupati ik,>ivnoiti. ker bi, se b^ ® ^ f v/eI! ali celo Kiov/cni povedali o namera'"1 Unsweetened .Ako želite znati kuhati z Borden's E-vapurated mlekom, spopolnjte ta kupon in poslali vam bomo zastonj, recepte za: KRUH SLADOLED PAJE SLADaČICE MESO PUDINGE RISE PASTERIES JUIIE Slovenian Naslov I. S. OREL PASTI IN ZANKE. Kriminalni roman iz polpretekle dobe MARCH 8th, 1923. "ENAKOPRAVNOST" STRAN 3. -■ ........ .. J "In tU notri menda tudi ne?" je povzel, vzemši drobno knjižico s svoje pisalne mize, jo tudi pokaral icd vseh strani ter jo potem s hrbtom navzdol prelistoval, da; bi bil moral pasti najmanjši papirček iz nje. — "Ste se prepričali? D. No, potem dovolite, da napravim tako" — vzdignil je z dvema prstoma stol, ga nesel na najbolj t, prazen pr • tor sredi sobe, ga postavil tjia, sedel nanj, odprl svojo knjižico ter se igostoma z glavo na lahko poklonil. "In zdaj izvolita iskati, gospoda!'' In že je s svinčnikom podčrtal neko mesto v brošur, kakor da ju ni več v sobi.... Matej kar ni mogel skriti da se mu zdi njun položaj čez vse neroden. Stal je tam in se že par-krat nehote ozrl proti izhodu, kakor da bi vse skupaj še najrajši poslal k vragu. No, tu se je pokazalo, da je doslej tako skromni no je Apelius slišal, da sta sodna organa s Protazijem odša ven nekam na hodnfk. Potem so pretekle še tri, ure — mračilo se je že, ko sta se vrnila. "Nič?" je vprašal Apelius s tako jBočutr.im glasom, da se je Matej spet komaj premagal . ' gospod doktor! Ali si upate potrditi, da v ti hiši ni bilo in n^ nobene ženske — najbrže mlade in elegantne ženske?" je trdo, a mirno'vprašal sodnik. "Hrn....'V je skomizgnil vpra-šanec. "Pred kakimi štirimi urami, to je, preden sta vidva gospoda prestopila moj prag, bi bil to brezdvomno in mirne duše potrdil. Vajina pretemeljita preiskava pa me je spravila v lahko razumljivo neg'otovost.... Ako je celo že na sebi bistrovidnim in po dolgi vaji še tisočero poostrenim očem odličnih kriminalistov ostalo v teh prostornih zidovih |kaj skritega — koliko lažje bi se to pomočnik vendar drug mož, nego1 dogodilo brljavim očem zamiš-bi bilo videti. Zakaj meni nič, te-1 ljenega učenjaka!, nič ,je zdaj začel pregledovati "— stene, da ga je še sodnik ne-tolik o osupel opazoval, kako je tu poskušal, ali se ta in ta steber ne da premaknili na desno ali levo, tam ostro z očmi zasledoval Potek kake špranjice ter pritisnil na vsak žebelj, ki ni prav očitno kazal svojega drugačnega name-na. pri tem mu je na pol skrivaj uhajal pogled še za vsako stojalo, omaro, otomano........ Ali smem prositi, gospod doktor, da bi dali odstraniti to pre-Progo na tleh?" se je oglasil, ko 3e bil obhodil že zadnji kotiček, Pri čemur mu je začel naposled — čeprav očividno bolj iz uradne dolžnosti nego da bi verjel na u-speh — pomagati tudi še sodnik sam. Prosim!" se je nasmehnil A-Pelius, o katerem bi bil človek slkoraj rekel, da čudnega pomoč-nikovega početja doslej še videl ' Protazij! Odgrnite preprogo! Začnite tam!" je pokazal proti 2adnji steni, ' in zavijajte jo na to stran, kakor navadno, če se je ■nam skril kak morilec pod njo!.." 'Hva'u? Ni treba!" se je naenkrat premislil pomočnik. Do samega nadlegovanja in draženja navzlic vsemu ni biio — na-f,el bi gotovo ničesar Tie. Črni doktor bi bil drugače pokazal vsaj sled razburjenja"... Toda zato se ni nič manj temeljito lotil preiskovanja knjižnice, ie trajalo vsaj pol ure, pred- "Je že prav .gospod!" je srdito siknil Matej. "Toda pripravite se, da boste o naju še čuli!" Pogledal je spremljevalca, ta je prikimal, in potem sta se oba mrzlo priklonila in odšla skozi vrata. Apelius je stopil k visokemu o-iknu, da vidi, kdaj 'prideta moža iz ogromnega portala. Pri tem mu je počival pogled z ljubečim izrazom na prelestni solnčni pokrajini pod njim, vsi posejani z večjimi in manjšimi naselbinami, med katerimi ae je vilo dvoje širnih rek, zlivajočih se uprav pred nevelikim. mestom tu doli ter valeči se potem mogočno kakor morje tja do} proti jugu. Matej in Marcel sta stopila zdaj na prosto ter živahno se pomen-kovaje hitela po prej ozki nego široki in od predvčerajšnje nevihte še vsi blatni cesti. Apelius se je zaničljivo nasmehnil za njima ter odšel potem k 1 . • i • nasprotni steni, kjer je s pestjo u- daril na mesto, ki se ni v ničemer razlikovalo od drugega zidu. In glej — v tem hipu se je neslišno obrnilo dvoje visokih stebrov v kotu na levo ter se odmaknilo od stene; istočasno se je spustil kar s srede nizdol ozek izhod. Ta izhod je šel v kratek hodnik, iz katerega je vodilo navzdol spet troje, četvero stopnic v nič n\anj razkošno opremljeno sobano, kakor je bila Apeliusova delavnica. "Štela!" je tiho poklical mož ter pritisnil na gumb tik za vrat-ci, ki so se takoj neslišno spet zaprla. Kdor pa bi bil ostal v (njegovi sobi, bi bil videl^ da sta se tudi stebra spet zavrtela — a s stropa daleč tam doli pred vrata prve sobe se je spustil dolg železen* drog( tako da je bila v e-nem hipu zaprta ,da, zadelana vsa ta stran graščine. S svilenega ležišča pri oknu se je dvignila ženska ne več v prvem cvetu let, a tako bohotne, čeprav visoke in sloke postave ter tako omambnega obraza, da je v tem ^ trenutku, ko je stopila sredi sobe, , kakor ugasnila vsa druga prelest I okrog nje.... "Kaj želiš, Kajn?" je vpraša- j la z glasom, ki je še povečal njen čar . Toda strogega izraza na Ape-liusovem obrazu tudi to ni ublažilo. *'Cuj, Štela!" je povzel in ji ostro pogledal v oči. "Imel sem obisk, ki mi ni bil ljub. Dogodil da se je tu doli nekje v mestu včeraj neki umor. in policijski psi v človeški podobi da so izsledili odtiske nekih ženskih čevljev do mojih vrat...." "A!!" je vzkliknila ženska a ta ko, da se ni vedelo, ali bolj iz osuplosti ali radovednosti. "Res je, Ha si bila predsinoč-njem do kake devete ure zunaj nekje a imam te za prepametno, da bi počela take otročarije," je resne nadaljeval. "Vrhu tega ne pozabi, da sem te sprejel pod svo jo streho kot članico naše velike zaveze in ne--!" Glasno se je zasmejal^, mu vrgla baret v glave in zapletla nje govo brado med svoje tanke, fi--ne prste. 'Tako si še lepši, veš Kot grmeči Jupiter!" je vzkliknila in se mu privila s tako silo, da so zafr-fotale vse tančice okrog njenega telesa.... n. ** ;:;;; Goličava v seči.* V tistih časih, ko se godi naša povest se o Serloku Holmesu in drugih slavnih detektivih nikomur še sanjalo ni, vendar so po zemlji že hodili ljudje, ki jih je v zločinskih slučajih mikalo zvo-hati storilca; in sicer tem bolj, v čim bolj neprodirno meglo se je zdel dogovedek zavit. (Dalje prihodnjič.) POZIV! Pridite danes zvečer gotovo vse sestre na sejo ker ibo zopet volitev tajnice. iZa dr. "Slobodomiselne Slovenke" št. 2 S. D. Z. (57) N. K., predsednica- ČISTO naravno je, da ljubijo Slovenci, živeči v Ameriki, svojo domačo hrano kar je popolnoma prav in tudi lepo, Je tudi lepo, da se ohranijo tradicije stare domovine kar se tiče hrane, kajti mnogo pristnih kvalitet tu rojenih Slovencev se lahko pripisuje tem dobrim, priprestim in zdravim jedem, ki imajo še vedno prvo mesto v dompvini kjer se bile prvič pripravljene. TODA tukaj v tej deželi se mora pripraviti mnogo teh jedi z jestvinskimi produkti, katere se najlažje dobi in mnogokrat jma gospodinja skrbi ravno katere stvari naj rabi. VIDEČ, da je temu tako, si je dobila The Borden Company več izvrstnih slovenskih kuharic, ki so proučile, kako se pripravi razne slovenske jedi najboljše z a ne-riškimi jestvinskimi produkti ter napravile recepte, TA skupina receptov pride vsak teden v ta list in gospodinjam se bo izkazala velike vrednosti- Izrežite vsak recept, „prilepite ga v knjigo in ga poskusite izvesti sami. The BORDEN COMPANY BORDEN BUILDING NEW YORK RECEPT Št. 21. 'FRICASSEE'' IZ KOKOSl. Potrebne stvari A 2 čebuli z zelenjem . 2 žlici make pinta gob iz kante 3 jajaa 2 žlici limoninega soka skodelico Bard-en's Evaporated mleka :te kokoši o soli čajno žličko popra 4' žlice masla f SVEŽE KMEČKO MLEKO Z VSO SMETANO! Za vsako gospodinsko vporabo daje Borden's Evaporated mleko najvčejo zadovolj-nost. Je bogato in polno smetane — iz njega se napravijo okusne jedi. Rabite ga lahko v§ak dan za kavo kakor tudi pri drugih jedih.š sigurnostjo, da je dobro in čisto. Kako se naredi. Očistite, operite in zrežite lepo debelo kokoš, tehtajoče kake 3 funte na S kosov; naso-lite z eno žlico soli in poporajte z 1 žličko popra; Denite ponev v katero ste dejali dve žlici masla, nad ogenj, pridenite kokoš in pustite, da sc kuha 20 minut. Med časom parkrat premešajte; pridenite dovolj vrele vode, da pokrije kokoš, dve čebuli z zelenjem vred in kuhajte, dokler ni mehka. Dvajset minut preje predno servirate, stopite 2 žlice masla v posebni ponvi, pridenite 2 žlici moke, mešajte' in kulbajte Smirnute; potem pridefnite 1 kvart kokošne juhe in pol pin ta gob iz kante, kuhajte 10 minut, zmešajte rumenjake 3 ja-jec z dvema žlicama limoninega soka in pridenite polivki ali zosu; pridenite eno skodelico Bortteivis Evaporated mleka; odstavite od osnja; naložite kokoš na vroč krožnik, jo po-lijte s polivko in obložite s "uudle timlbales" ali pa 'farina cmoki." Borden's Evaporated mleko je dvakrat tako Bogato kot navadno mleko. Rabite polovico vode in polovico Borden's Evaporated mesto navadnega mleka. Ako zahteva kak vaš recept, ki ga imate smetano rabite isto količino Borden's Evaporated mleka. t'iu. Ležali so pri nas in vedeli smo, da bedo pozneje v-si pcspali. Upoštevajoč našo namero in pa, ker se po-z»eje no bode utegnilo, predlaga; Sam, da mali izaspi-Res poležemo in zas-pimo kljub naši notranji ne-j še "nisem znal presoditi časa po zvezdah kakor Urnosti, ali se nam vse posreči ali ne. Zbudi me Sam. d'»ndanes; toda ura je morala, biti nekaj čez polneč Naši t-y ariši so bili pospali; tudi ogenj je dogorel. Kiowi so kurili le še eden ogenj 5 vsi drugi so bili po-'taifi. Zato smo mogli med seboj govoriti, četudi le /Stihoma. Prebudila sta se tudi Parker in Stene. Sam mi pravi: "■prad vsem moramo določiti, kdo gre, ker ne ^toe-mo oditi vsi štirje. Dva zadostujeta." "Od teh sem eden jaz!" nn pravim 3 prcpričevel- "Oho, le ne tako nagk, dobri Siv! Stvar je smrt-nevarna,." ''To vem," "In vi hočete stavljati v nevarnost svoje življenje?" "Da."' "Well! Vi ste izvrsten človek, če se ne mo-vrn. Te:'?. r; 10 imamo boriti še z drugo nevarnostjo, £iun;> s ci:d, y katero gremo s svojim življenj leni." '.. v Leve m; lile?" " '. "V-2 je. odvisno :d ciz\ a-i sc nam pcsreii naš ' 1 ili nt." '"To je vse pravilno." /'-Uc -veseli, da priznavate; zato mislim, da s*mi •ut(>$tc cd svojega sodelovanja." 'Nikakcr r.e." "Č lite r.ameiui, Sir! Z D:ekom Slonom greva!!" . "Ne." . "Viiste še novinec. Vi sploh ne veste, kaj se pra- Vl Plažiti." jj "Mogoče.. Danes pa vam hočem pokatzati, de »e iz-'' nekaj tudi če se ne zna. Človek mora imeti le dobro volj«." "In spretnost! Baš te vi nimate. Ta mora biti prvič prirojena,, potem pa izurjena; Vaje nimate." "Pa se poskuša." "Ali hočete?" "Da." "Ktero?" "Veste li kje spi iglavav Tangua?" '"Ne." "In vendar bi bilo velikega pomena za nas, da to vemo, ali ni res Sam?" "Da. Jaz hočem iti pogledat." "Ne; jaz grem." "Vi? Zakaj?" "Za poskušnjo." "A tako! Pa če vas izvohajo?" "Ne škodi nič, ker imam dober izgovor. Prepričati sem se ihotel, če izpelnujejo straže svojo dolžnost." "Well tako gre. Čemu pa naj bode ta poskušnja?" "Da"si pridobim vaše zaupanje. Če se mi posreči, mislim da ne bodete imeli vzroke, iti brez mene k Win-netouvu." "Hm, o tem hočemo še govoriti." "Radi mene! Ali smem zdaj k glavarju?" - "Da,. Toda pazite se! Ce vas ilzslede, začno sum-, ničiti, če tudi ne takoj, pač pa pozneje, ko bode Win-net ou odšel. Mislili bode, da ste mu vi prerezali vezi-" "In se pri tem ne bodo veliko motili." "Rabite vsako grmičevje za skrivališče in varujte se priti na kak tak prostor, ki je razsvetljen od ognja;. Le držite se v temi!" "Vedno hočem biti v temi, Sam!" "Tako tudi upam. Vsaj trideset Kiowov cujey če, se ne motim, brez straž. Če to končate, ne d« bi vaš kdo opazil, vas hočem pohvaliti in si misliti, da postanete -še kclaj, če tudi čez desetletja,, dober westman, dasi ste kljub vsem micjim naukom še tak greenhorn, da se ne dobi popolnejšega: v nobenem muzeju, hi-hi-hi! Potisnem nt>ž in revolver giobje v pas, da bi spotoma kaj ne zgubil, in ise splazim od ognja. Danes šele, ko to pišem, spoznam veliko odgovornost in dilmost v stvari, ktero sem si mislil tedaj tako lahko. Jaz nisem nsmreč namerjal oblaziti glavarja. Meni se je priljubil Winnetou; to sem mu hotel dokazati, tudi če bi me stalo življenje. Tedaj se mi je izkazala uigodnas prilika; oprostim ga lahko. Toda to sem mu ihotel storiti jaz sam, baš sam. Kar mi pride Sam s svojimi pomisleki. Hotel je izpeljati sam z Dick Stonom to, česar sem se tako veselil. Tudi če zdaj glavarja srečni« obtožim, se 'bode bržkone upiral mojemu sodelovanju. Zato sem sklenil, da se ne bodem prav nič več trudil in prosjačil okrog, da se ugodi moji želji. Ne, jaz ne grem h glavarju, ampak naravnost k Winnetouvw. Seveda se s tem stavi ne samo moje, -ampak tudi mojih tovarišev življenje v nevarnost. Ce me zaslede pri izveden ju načrta, je po meni. To sem sicer vedel že takrat, a sem vendar slepo sledil nagonu svojega srca. O oblazovanju sem že'veekrat čital in odkar sem sam v divjem zapadu, tudi slišal. Zlasti Sam mi je veliko pripovedoval in tudi večkrat kazal. Jaz sem ga dobro posnemal; toda, popolnosti, kakoršno sem rabi' danes, ni bilo mogoče biti govora. Tcda to me nj oviralo o .srečnem izidu mojega načrta. Ležal sem v travi in se polagicma plazil od grma do grma. Od našega taborišča pa do tam, kje sta bila In-ču-čuna in Winnetou privezana vsak za jedno drevo, je bilo primeroma petdeset korakov. Jaz bi se bil moral prav za prav tako premikati dalje, da bi se dotikal tal le,s prsti neg in rok; toda v to je potreba izredne moči in vztrajnosti v prstih, ktera se zamore pridobiti le )i veliko vajo; jaz jo pa še nisem imel. Zat( sem se premikal ipo kolenih in komolcih, kot čveteronežne živali. Predno sem kam položil komolce, sem vselej potif pal, ali kaj na tistem mestu suhega lesa, ktero bi se ped menoj zlomilo in provzročilo šum. Ce sem se pa moral plaziti med grmovjem, sem prej nabral in odr-nil veje, da se me niso mogle dotikati. Na ta način je šlo zelo polagoma naprej, a šlo je vendar. Apachi so bili privezani na obeh straneh ozke tra- • te Oba iglavarjia; sta bila; privezana na levi strani našega taborišča. Njih drevesa sta stala ob robu trate; štiri ali ipet korakov pod njima je sedel jeden Indijanec in pazil nanje, da bi jima vsak poskus na -beg takoj preprečil. To je zelo oviralo mojo nakano ali jo celo onemogočilo; toda znajdel sem, kaj bi njegovo pozornost vsaj za trenutek zavedle'. Kamenje bi bil moral imeti, a ga žalibog ni bilo. Preplaizil sem se bil že skoro polovico pota in potreboval za to pol ure za petindvajset kerakov! Kav zapazim na strani blesteti nekaj svetlega. Plazim se ,tja- in zapazim v svoje veliko veselje kaka dva metra dolgo jamo, napalnjeno skoro do vvha s peskom. Ta pesek je najbrže prihajal z hudourniki, kteri so si raz-rili malo jamo in puščali v njen svoj pesek. Hitro si ga naberem poln žep in se plazirr^dalje. Po preteku druge pol ure bil sem konečno za Win-netouvom in njegovim icčetcm; bila sta oddaljena komaj štiri korake in obmena s hrbti proti meni. Drevesa, na, kterih sta bila privezana, sta imela primeroma po j eden meter v obsegu. Ne bi se jima mogel popolnoma približati, 'da ni bite pred njima malega, bujno obrastlega grmička, kteri je zadostoval, da me ni (zazrlo stražnikovo oko. Omenjam še, da je raste! vec korakov za menioj bodeč grm, kterega sem si bil t-udj izbral za, svoj namen. Najprvo se splazim do Winnetouva; pošto jim nekaj trenutkov in opazujem stražnika. Ta je moral biti truden; imel je namreč oči zaprte in jih je le od časa do časa zaspano odpiral. To je bilo ugodno zame. v (Dalje prihodnjič.) STRAN 4. "ENAKOPRAVNOST* MARCH 8th, 1923. m pamimm I PWlaiiildrp i1 ima preostanka; $60- - 1;{ leveianaSKe novice.j 000 nerazdelenega, dobička jfj --------; in okrop; Sl.500,000 v hranil- :jl! — Včeraj je bila aretira- i nili vlogah. Penfieldova mana neka mlada ženska, ker j ti' in sestra živita v Lake- •45 i iti Slovenski SOKOL IMA je imela pri sebi skrito orož- j wcodu. je. V Ameriki.je šele kake _ William Riley je bil v V Zabavni Večer nur rolo š!3 ft i if 7 m in. ■ ■ sT= S s sir SLOV. NAR. DOMTJ dve leti, je omožeina in ima |t|! dva otroka. Revolver je petji j tegnila ter zapretila z njim fjf j nekemu moškemu, ko je ho-Ipj tel s silo obrniti nase pozcr-ip j nos t dveh njenih prijateljic, p; Prizor se je završil pa rav-Ip ! no pred policijsko postajo M! na Detroit Ave. in W. 29. m s v«jii)»iiiiB|i^»ii!ioi)i:aji';Kiii'niM.a;^ ■ St. Ko je \ iclcl neki poštni, ^jiiwutatii!aiitikHi.'iui.k.»,aur!ni-Ciiiar>iiB :r?K:,ioTiMjni BTiriiiiiiiFiniMiiEnnfii'uiiiiBiii'a i ^o jjj-jjj ženska v rcvki revol- Hllil SUHlll innni 1BH1 lil!il|jillilll!i IPl iffli V PONOS VSAKI (30SP0DIN.II JE BREZ DVOMA LEPA KUHINJSKA IN JEDILNA POSODA V moji prenovljeni trgovini do to vedno veliko izbiro aluminium in porcelanaste posode, ravno take kot jo vj potrebujete. Dalje imam v zalogi veliko iz' vo velikonočnih daril: basket^ rabbits, chicken«, itd. Sploh vse I....' potrebujete za praznike. Pridite in oglejte si r.iojo razložbo predno kupite drugje. ' Anton OolgartL Wood 507-M 15617 Waterloo Rd. j ver, je hitel na postajo in I obvestil policijo. I — Sinoči - je . govorila v J Sta tier hotelu Miss E.lsa ; Bran d sto'-ni . poznana, kot i "Angelj Sibirije." ker je stoli I rila toliko za pomoč vojnih jetnikov v Rusiji in Sibiriji. I Od početka vojne je pomagala pri oskrbovanju ruskih 1 m; iMi»;«n«|W«lH«[Mpt^ ■ ... .... ^ ri sTE:».Tfeji itiii iTiT.i itSTi 1 iXTi »Tm 11 i . a fi rfaiTi iTTvt rt^r rSTi itHTi H^iš T^Ti 31 a r i rfati rria!i >T«Tt rji a itaTi iUSTj iiati itiBii ^ | VO]Ulh jetnikov Sli m s a "4? Sjnj I ranjelnih vojakov, toda ko ! so prevzeli Rusi te delo sami ; v roke, je posvetila vso svo-i jo energijo, da olajša gorje Kasneje se Naznanilo m oriporočilo. 1 i -l« pridružila švicarskemu Vsemu cenjenemu občinstvu v Clevelandu in po dru- jf j ™decemil kriZU. Mirovala 111 g:h zunanjih naselbinah sirom Amerike naznanjam, da vam gj.t^i P.° 7' delom je na- pošljem kakorinokoli suho mesanino želite, domače staro- §g j daljevala V centralni EvtO- kraljslto pripravljene šunke, plečeta, želodce, suhe prate, g ; pi, kjer je oskrbovala domOV suho slanino in klobase. p j ?e vraCUjlfr? ietli:ke :i! rjlll Pošilja «c.i o naročilu na dom. Vsi rojaki, ki želijo biti || i družine. v sled »njenega plle- dobro postreženi naj pridejo osebno ali pošljejo naročilo iff j menitega delovanja Se jo je pismeno, da boste imeli res dobro suho mesenino za Veliko H > priporočilo,. da Se jih pokloni Noč. Primerne cene in dobra postrežba. Se Vam priporočam ■J« sls Anton Bašca 1016 E. 61. Street -:--- Cleveland. O. t|B|wiB|ii;ai>''rijiiiaiit|a|»|KjK.ajii.r:iii»;t<;a'i:ja|Hi« Biairiiasui^ijffiiTO^ ^ir.iTiiTiTMTRii^niii^iu^iJuiBiiilnlKitiniBriiiTTi POPOLNA ZALOGA ravnokar prejetega modnega pomladanskega blaga. Velika zaloga oblek za o-troke, srajc, oblek za ženske, spodnjega perila, nogavic, Finih mttškin srajc in kravat. Nizke cene. Se priporočam za nakup za velikonočne praznike. JOHN DEBELJAK 380 E. 152nd Street |p i Nohlovo nagrado. Sedaj je |j§ j prvič v Ameriki. S svojimi |p j predavanji skuša nabrati Ijl j dovolj velik fond, da ustano-M vi zaved, kjer se oo oskrbovalo udove in osiretele otroke onih, ki so umrli v ruskem ujetništvu. $(500,000 o: iman.'jjaja. A. H. Pe-v".. 1 48 kasi' pri Springfield National Bank v Springfi:'ld. Ohio, si je .-kušal v "toiyk končati življenj;; s tem. d:: si vi prerezu žile lia roicah. Na banki je bilo vrV»;jni> pronAideno da primal; i-it je $600,000 in sicer v Liberty bond depart-mentu. Vladni bančni pre-gledovalec je vrata banke takcj zaprl, da se cela zade- II ■> ■ m M B B S I II li li sjs B B B ■ šs rff S B iti ifš I E£:asiM pripoAicilo. Vsem delničarjem in prijateljem tej- Slovencem v Collimvo«.du naznanjam, da je City Cooperative Dairy Co. pričela razvažafci mleko po Col-1 in woods k i naselbini na debelo in drobno. Priporočamo s? slov občinstvu za nakup mleka od naše tvrdke ker ie delavsko podjetje in le od delavcev je odvisen naš uspeh." Naročite se lahko ocl našega razvažalca alj pn osebno ha spodnjem naslovu. m m pondeljek ne/arensko vesel. Pa kaj bi tucli no bil: Saj ss je vendar oženil. Ko je pel j al nevesto demov, je v svojem veselju p "'Rabil na vse prometne |5os? t ve ter pognal "liži," da je držala 35 milj na uro Seveda ga je /kmalu opazil mož postave in ga od-tiral pred sodnika Silberta. Ta mu je naložil 7 dri zap ira v prisilni delavnici. Ko pa ga Riley poprosi, naj bo milosten, ker je to njeg: v poročni dan, je odložil sod rik kazen za" 10 dri. Med 11'm časom si Rib/ lah k?. ©"bliže svij medeni križ, nato pa bo moral nastopiti kazen. Navzlic tej odločitvi pa sta šla ženin in nevesta vesela s sodišča ter se podala na žeiiito/anjško potovanje. — Dražini Rusina, stanu-joči na 15622 Saranac Rd. je umrl po daljšem bolehanju 121etni sin Tom. Pogreb se vrši v petek ob 10. uri dopoldne na Calvary pokopali- I šče. Prizadetim naše soža-Ije! Sladščičarna z dobrim prometom ter s 4. sobami ne preda. Rent $40 "ja mesec; Cena $1,800 R. E. DEACON 4429 Warner Rd., zgoraj. Vzemite E. 105 St. karo. ^.tlPIIIilliMilili 1ŽCE SE izveabano dekle za hišna, opravila. Znati ..mora tudi maio angleško. Dobra plača ca dobro dekle. Vprašajte pri Dr. Garber, 10539 St: Clair Ave. LOT NA BABBIT RD. blizu Euclid Foundry, 50x156, ■ blizu dveh šol, se proda za $1,200 v gotovini. Vpra&agte na 892 Alhambra Rd. AMCMOR V Jugoslavijo v 9. dneh. PRODA SE 32 akrov zemlje; hi&ajz vsemi go_ jspodarskimi poslopji; vse orodje, 12 konja, 3 krave. 3 prašiči; far-Ima je na lepem prostoru. Izvr- Potujte na enem izmed morskih ve- stna zemlja. Proda se poceni. likanov, ki odpluje vsak torek: A.QUITANIA ........................45,647 ton MAURETANIA ....................30,704 ton BERENGARIA ....................52,022 ton Razkošne kabine tretjega razreda z 2., 4. ali 6. posteljami. Izvrstna jedilnica, kadilnica in počivalnica. Zaprt krov za šetanje. Izvrstna hrana. Vse udobnosti kot doma. Nobenih skrbi: Za listke in drage informacije se zgla-site pri bližnjemu zastopniku v vašem mestu ali v bližini. Cunara denarne pošiljatve se izplačajo v Jugoslaviji hitro, sigurne in zane- DRUŠTVO PRIMOŽ TRUBAR i Cunard Anchor"0' Poizve se prj MATH GORISEK Box 136, Brecksville, Ohio. ali pa na 1543C Waterloo Rd. DVA LOTA NAPRODAJ aH v Kamene. Dva lota skupaj, ki merita 80x135 med Bhss in Cut Rd. se prodata z& gotov deniaa1 ali se zamenjata za'hišo. Zgla-site se na 818 E. 155 St- (5V ST. 126 S. N. P. J. poživlja vse članstvo da se gotovo vdeleži letne seje in sicer točno ob!8. uri zjutraj v navadnih prostorih. Naj ne manjka nikogar. Oproščeni so samo bolniki, in sicer kateri so v bolniški podpori, ne pa oni, ki imajo mačka od prejšnjega večera. In oni kateri se izkažejo da v resnici delajo. Kateri se-izogne letnega zborovanja' bo imel za mesec januar večji asesment v društveno blalgajno. Noben izgovor se ne vpošteva. Na tej seji kot navadno se voli novi odbor za bodoče leto, in sklepi katere se odobri yeljaijo za cel0 leto 1923 in katerega ne bo na to sejo, naj sam sebi pripiše vse storjene sklepe, in naj ne zabavlja v bodoče, kot po iiia-vadi. V odber si volite može ka>-terim je v resnici za procvit društva. Asesment za mesec december se bo pobiral samo na seji in nikjer drugje. Kdor še ni pri nobenem; društvu ali mogoče samo pri enemu, (ima seda i lepo priložnost', da .pri-va preišče. Penfield je od-j stapi k društvu 'Primož Trubar' šel iz banke v torek ob na ; št. 126 S. N. P. J. brez vsake pri-vadni ur j na dom svoje o-|st0pnme in sicer za ostalo dobo leta 1922. Društvo je na dobri finančni podlagi, sprejema tudi žene in Line, Hotel Cleveland I?ldg. Cleveland Ohio, DELO DOBI — priden jn pošten porter s stanovanjem ali brez. Stalno delo in dobra plača. — Vprašajte prj Hotel Serschen, 694 E. 152nd St. (57) PRODA SE — grocerija in mes-inica v središču slovenske naselil bine. Pokličete lahko po telefonu Randolph 7422 ali poizvete v našem uradu. ;57) PRODAJALNA IN POPRAVL-JALNICA ČEVLJEV se proda poceni, ker gre lastnik v Cali-fornijo. Meseč najemnina mo $30. 6735 St C'.air Ave., Cleveland, Ohio W V NAJEM ye odda hiša za dve družini na 19701 Shawnee Ave stop 125 Shore Line, NotthmS* h'Stm, Ohio. Blizu clveh kar, St. Clair all Shore Line; A sobe zgoraj in 4 spodaj, dva kopališča. ffl) '] Električni stro-* (ji za družinsko vperabo Razni deli potrebščine m ^ SINGER ŠIVALNI STROJI LOUIS LEVSTIK 6527 S,T. CLAIR AVE. V zalogi imamo stare stroje od $5.00 naprej. FARMA NAPRODAJ Dobra hiša, 5 lepih sob in cementu ana klet; dober hlev; V/z zemlje, lep vrt, dobra krava,, eno te' le, 3 prašiči, kokoši in gosi — j^B^S^ŠSi^^jl^JSU-se v dobrem stanju. Tudi dobra studenčna voda- Proda se poceni' 1 POZOR WEST PARK! ? .ti »HCMflf f»k fKtummnume, i &T-»«Ejt W Aammumii možene sestre, pri kateri je stanoval. Avtomobil je zapeljal v garaž, nakar si je z malim nožičkom prereza! žile na rokah. Po naklučju pa je padel s truplom ob av-tomdbilski rog, nakar ie tro-!| j'benje vzbudilo pozornost nekega zdravnika, živečega m -s m Iti JOHN EOZANC Trafalgar Ave. poslovodja. m m m i 5f£ m m m i siiusi'SS DR. SMEDLEY. špecijalist JAZ IMAM ,0 LET SKUŠENJ M RDEClNI. Ne obupajte torej, pojdite k pr.i>-o-ir.u specijalistu in !>e h kakemu ne:z-vtSbanemu. Resničen špecijalist in profesor \as ne hr> vprašal, kje in kaj vas boli, temveč vam ho sam povedal, kaj vam je po temeljiti .preiskali. Prihranili si bost? ras in denar. Mnogi driijii zdravniki vam niso mogli pomagati, ker niso imeli dovolj skušenj in m* morejo zapopafiti valeča slučaja, t;:!kor bi ua morali. Moj aparat X-žarkov in moje bak terioloRlčne preiskave krvi mi razo-denej;) vašo resnično bolezen in če vas vzamem jaz pod mojo oskrbo, se vam bo povrnilo zdravje in živahnost ip počutili se boste zdrave, kot pred boleznijo. Povedal vam bom j- ,no, jeli vaša bolezen ozdravljiva ali ne. — Ne tratite čas., in denarja. Pridite k mpni. Preiskave in posvetovanja zastonj, ako -prinesete neb- j ta oglas. Posebni oddelki za moške ali ženske. DR. SMEDLEY. špecijalist URADNI! URE: od 9. dop. dl> 4. i>op. — od (i. do S. z.vcčtr. Ob ne- deljah od 10. dop do 1, pop. SOBA 4. lOKlfi EUCLID AVE. voff. K. 10.1 St. 2. NADSTROPJE CLEVELAND, OHIO. mm dekleta ter ctroke v mladinski clddelek. Zavarujete se lahko za v slučaju bolezni od $1.00 do $5 bolniške podpore na dan, v slučaju bolezni pa $250.00 do $2,000.00. Torej se nudi vsem takoj poleg. Ta gaje našel j najlepša prilika. Sprejemajo se nezavestnega Panfield je-bil[člani 0d 16 do 55 leta, otroci pa znajti osebno kot Skromen, j od enega do petnajstega, leta. toda veruje se, da je morda i.Seje se vršijo vsako 3. nedeljo v z bančnim denarjem špeku-j mesecu, zjutraj ob 9. uri v Slov. liral in zgubil. Dokler ne pri- j Nar. Domu. de k sebi, da bi sam podal izjavo, se sicer ne more nič gotovega vedeti. Banka je Cl?OVK> Qr*T~ AMUi Č* POZOR! PLUMBARSKO DELO Rojaki Slovenci, Hrvati in drugi Slovani kadar potrebujete čobregs plumbarja v vaši niši, pridite k meni za vsako delo, katero vam garantiralo da bo izvršeno dobro. Postavljam stranišča, bane, sinke, .totle za gorko vodo, vodne kanala, (sewer work) itd. Zmerne cene Nick Davidovich 15804 WATERLOO RD. Eddy 7188. Naznanjamo, da je naš zastopnik za tamkajšnjo o-kolico Mr. ANION PETERLE, 12919 Kirton Ave. On je upravičen. pobirati zaostale naročnino in dobivati nove naročnike za naš list. Rojakom -ga priporočamo, da se pri njemu naročijo na "Enakopravnost", ali pa pisčajo zaostalo naročnino. Upravnišfvo. GOSTILNA in sladščičafna- na dobrem kraju se proda za — $1.600. Vprašajte na. 955 Addison Rd. • (57) TEŽAKI — STALNO DELO The Cleveland Metal Products Co 7609 Piatt Ave., Cleveland, O. Zglasite se pri MIKE LUKIC S. Miles Ave., Louis Rd., North Randall Ohio. Kadar želite izvrstnega godca na harmoniko, se oglasite pri FRANK ZlBERNA, 1055 E. 67 S.t. Se priporočam društvom za veselice in drugim ob času porok, krstij in botvij. Vsa naročila naj se odda .........................-........................ Vlahov ŽELODČNA GRENCICA . j . ; ri,' • Je narejena in z2P * čatena v _ ŽARA - (Daljna«^' I izza ; leta 1 od ROMANO VUHO** Naprodaj po lekarnah, sladšč^*1 nah in Edini zastopnik* Združe^b- V. LANG-MANN, Inc. , New York, JAVNE RAZPRODAJE. PRODA SE FARMA s 18 akrov trte, s hišo in gospodarskim poslopjem. Je na jako prijajz-liem kraju v Genovi in se proda poceni. Oglasite se pri Math Verhc vire 15257 Sar:-"nac Rd. Za ptKlrobnejša pojasnila «ie o- j brnite na tajnika, John Gabre- j njav 1130 E. 68 St. ?ez dan, v ne i Naznanilo. kapitalizirana za $100,000, deljo pa na 5602 Carry Ave. 1 AKO HOČETE @ da bo vasa OBLEKA H čista za Veliko Noe, pošljite jo k MIKE K O S S U Saj poznate mo;e dobro delo! Se vam priporočam MIKE 'KOSS if 1192 Norwood Roar! Cleveland, O. mm riiiiiiim^iipiiijpiiii MALOVRH & SURTZ SLOVENSKA ODVETNIKA izvršujeta vse odvetniške in' notarske posle. V poslopju Slovenske Posojilnice (International Bnilding & Loan Ass'n) (i 2 •'!,'? ST. c LAI H AVENUE, CLEVELAND, OHIO. Urad odprt čez dan in do 8. ure zvečer. li JOHN L MIHELICH, odvetnik 902 Engineers Building. Cleveland, Ohio. Podružnica: 6127 St. Clair Ave. Uradne ure: v mestu cel dan, na podružnici pa od 7. do 8. ure edah. ' OD OKTOBRA PA DO DA-- |NES SEM SE TRUDIL, DA FRO DAM SVOJO TRGOVINO IN KER MI ISTE NI BILO MOGOČE PRODATI, NAZNANJAM ULJUDNO VSEM CENJENIM PRIJATELJEM IN ODJEMALCEM, DA SEM SE ODI/OClL O-STATI ŠE NADALJE V TRGOVINI NA ISTEM PROSTORU, KAKOR DOSEDAJ. ODSEDAJ ZANAPREJ BOM GLEDAL, DA VAS SE BOKI TOČNO IN POŠTENO 'POSTREŽEM IN S TEM BOLJŠIM BLAGOM IN PRIMERNEJŠIMI CENAMI, KAKOR DOSEDAJ. ZALOGA VSEGA BLAGA BO V KRATKEM ZOPET POPOLNA, TAKO DA BOSTE ZA VELIKO NOC DOBILI VSE KAR POTREBUJETE ZA VA-: ŠE MILE ŽENJOE IN DEKLICE. ZA OBILEN OBISK SE VAM NAJTOPLJEJE PRIPOROČAM. zvečer razun ob sred Stanovanje: 1200 ADDISON RD. Tel. Princeton 1938-R Beno B. Leustig 6424 St. Clair Ave. Dobra kupčija! I-Iiša za 2. družine, 10 sob; $7,- 5-00.00; $1500.00 fcskoj. Hiša 7 sob za 1 družino $6,500.00 $2,000.00 takoj. Dobri loti za hiše od $700 do $1,200. Dobri trgovski loti od $1,600 clo $3,750. Moses Realty Co. 15505 Waterloo Rd. EDDY 7841 . WOOD 370-R DEBEL/ PRAŠIČI naravnost iz kmetov. Vseh velikosti, živi ali osna-ženi, pregledani ocl mesta, pripeljani kamorkoli. Nizke cene. Pridite ob poncleljkih ali četrtkih in si izberite vaše prašiče. H. F. HEINZ, Stop 150 Shore Line, Willoughby kara. Telefon Wickliffe 106-L Kupili smo 122,000 parov meri sikih aimladnth čevljev son jzdelka, mer od 51/2 do l2« ■ so bili zadnji; preostanek en^ izmed največjih vladnih kopt*^ torjev za čevlje. ' ' Ta čevelj je jamčen, da je i« odstotnega usnja, temno rtU^ barve s prišitim jazikom. d« . more vanje blato ne voda. ^ tualna vrednost, tega čevlja l $6.00. Toda ker smo jih ^^ toliko skupaj, jih nudimo j»v11 sti laihko po $2.95. i . Pošljite pravilno mero. P'a ^ te poštarju, ko vam jih odda pa pošljite denarno naJeazni®^" ko čevlji niso taki, kot Pr®T} (je' vam bomo radevolje \Tnib nar nemudoma na zahtevo- NATIONAL BAY STATE SH0^ COMPANY V' 296 Broadway, New-York, N« j RAVNOKAR PREJELl! I Slovenske plošče iz stared j kraja. Zberite si jih, v tt»di 1» je zaloga P1 na. Ima^rno Igrafonole pianole. ST CLMHJ* WELRY MUSIC 00- popreje: Wm Sitter C 6404 St. CW Avenu^ Velika ^ ur; zlatnin6 1 srebrni^. PrmC' J / 02020001010001020201000200020002010200010101020102014853