SLOVENSKI
UČITELJ.
Glasilo »Učiteljskega društva za slovenski Štajer.11
Uhaja 5. in 20. vsakega meseca na celi poli in velja do konca sočega leta 2 gld. Naročnino in dopise sprejema začasni odbor »Učiteljskega društva za slovenski Štajer“ v Ljutomeru.
Štev. 12. V Mariboru 20. novembra 1874. Letnik II.
Ozir na letošnja učiteljska zborovanja.
Nej ga meuda bilo leta še, da bi sc bilo toliko zborovalo, kakor letos. Ali je to zborovanje kaj koristilo? Ali ima kaj vspeha za sole, za učiteljstvo in za narodno omiko sploh ? Brez dvombe. Šolstvo, zlasti narodno šolstvo v sedanjem pomenu je važna naprava, a nova še, ne urejena in ne uterjena še. Zato je treba marljivega posvetovanja, kako to napravo urediti, kako vsa posamezna kolesca v njej razpostaviti, da se celi stroj s svojimi dobrimi principi in nameni v pravi tek spravi. — Baš tako je z učiteljstvom; ono je še le začelo zavzemati dostojno mesto mej drugimi omikanimi stanovi; zavoljo tega pa morajo učitelji na dan, morajo v javnost. Ako sc bodo le skrivali po koteli v svojih malih selih, ako bodo le.za pečjo tičali, nikdar ne bodo dosegli niti potrebne veljave, niti potrebnih svojih pravic, brez katerih jim je vspešno delovanj e .v šoli le malo mogoče.
Ne prepušča nam prostor, da bi se oziralo tu na lepo zborovanje naših bratov, hervatskih kolegov v Petrinji ali cel6 na dovolj znameniti 6. avstrijski občni učiteljski zbor na Duuaji, tudi nej tega toliko treba. Ogledati pa se še enkrat moramo na ona učiteljska zborovanja, ki so bila letos na Štajerskem, Kranjskem in Koroškem; kajti ta se dotikajo slovenskega učiteljstva, ta so obravnavala tudi zadeve slovenskega šolstva. V teku enega sa niega meseca, v teku meseca septembra bili so prav važni učiteljski zbori. Zasledujmo jih po času, kakor so se vcršili. Uže
10.	septembra bil je v Ljubljani 2. občni zbor „Slovcnskega učiteljskega društva11 in „Narodne šole11. Nej bilo to baš imposantno zborovanje, kakoi je bil 1. občpi zbor tega društva; vendar je bilo dokaz, da „Sloveusko učiteljsko društvo11 še živi, da ima še veliko zaupanja in da bo tudi v prihodnje še p e r v o mej vsemi dru
12
gimi uCiteljekimi društvi po Slovenskem, ako bodo le odborniki z živo in krepko organizacijo to doprinesli, kar so v minolib dveh letih zamudili. Zato imamo sedaj vsaj nekaj upanja. — No, o „Narodni šoli“ nej treba posebnega poročila; kajti zavod, ki šolam in učiteljem za polovico in še več znižano ceno učila preskrbuje, ne potrebuje nijednega priporočila. —
Malo dni (menda 3 dni) po tem slovenskem učiteljskem zboru v Ljubljani bila je v Celovci perva koroška deželna učiteljska skupščina. O njenih sklepih smo uže nekaj poročali. Ti so bili: 1) opravljen je nedeljske šole, katero imajo po Koroškem vsled olajšave 141etnega šolskega obiskovanja, kakoršno dovoljuje §. 13. učnega reda od 20. avg. 1870; 2) vpeljava šibe v šolo in 3) one določbe o slovenščini in nemščini, o katerih smo uže v zadnji številki govorili.
Druge manj važne določbe in tudi pervo in v drugo omenjeni sklep prezrimo v tej obravnavi. Zadnjega pa pač ne moremo. Koroška deželna učiteljska skupščina je s tem sicer pravo ukrenila, da je določila, da na mešanih šolah ima biti učni jezik slovenski in nemški. Vendar ne more nobeden pravicoljub, nobeden, ki čisla princip ravnopravuosti, terjati, da ima kateri jezik več previligija, kar pa je koroška skupščina nemščini priznala. — Pameten je sklep konference, da naj si ondi, kjer je samo l/3 nemških otrok, ta manjšina podverže slovenski večini glcdč učnega jezika v pervem šolskem letu. Tudi temu ne ugovarjamo, da je na takih šolah nemščina v 2., 3. in 4. šolskem letu učni predmet. Ali da pa nemščina v 5. šolskem letu uže kot učni jezik nastopi, tega ne moremo nikdar odobrovati. Vprašamo: Je-li mogoče, da se slovenska deca v 3 letih toliko v nemščini nauči, da jo 4. leto uže popolnem razumeti more? Nikdar to nej mogoče! Dijaki se po srednjih šolah skozi 8 let učč tujega jezika in se ga ne navadijo. Od nježne mladine pa se tu terja, da naj se ga v 3 letih privadi! Je-li na dalje to zdrava pedagogika, če učitelj razlaga otrokom v njim nerazumljivem jeziku? Koroška skupščina je na daljč zaključila, da je tudi na čisto slovenskih šolah nemščina učni predmet, in to uže v 2. šolskem letu.
Ako bi ta sklep veljal samo ža 4razredne ali naj tudi za 3razredne šole, bi človek to vsaj nekoliko odobriti mogel. Da se pa ta muka nalaga tudi enorazrednim šolam in že z 2. šolskim letom, tega sklepa nejsmo tudi od koroških učiteljev pričakovali. Krono vseh sklepov je pa ta da, se ima vsaka koroška slovenska šola, vsak koroški Blovenski učence s 6. šolskim letom ponemčiti, ker s tem letom ima nemščina nastopiti kot učui jezik. 4 leta ima se torej slovenske otroke v nemščini učiti, da nemščino dobro razumč. Res je, da je mogoče otroke v 4 letih nekaj nemščine naučiti, kakor jo mogoče, tudi papige nekaj besedi navaditi; toda učitelj mora vso pozornost samo n»
nemščino obračati, in potem nehotč slovenščino in vse druge predmete zanemarjati. Ali žalostna je, da je ta preljuba (ka li?) politika se tudi v šolske kroge tako daleč zabredla, da se je namen, ta lepi namen narodne šole tako zgrešil, da je. ves namen slovenske narodne šole samo učenje nemščine.
Veselejši obraz je pač imel „pervi občni (2bor slovensko - štaj erski h učiteljev" v Mariboru 21. septembra. Kar je bil pervi slovenski učiteljski zbor 24. septembra 1872 v Ljubljani za vse slovenske učitelje, zlasti pa za kranjske, to je bil za slovensko-štajerske učitelje omenjeni zbor v Mariboru. Tu se je sešlo lepo število izbranih, značajnih in mirnih bratov učiteljev, ki ravnaje se po svojem prepričanji zvesto žive le svojemu poklicu, ki je v tem: s pomočjo dobrih slovenskih šol služiti revnemu svojemu narodu. Redno zborovanje, brez strasti in prepira, mirno pogovarjanje v mili materinščini, prijetne zabave v Mariboru in okolici, sezuanjevanje kolegov — to so znaki onega zbora, ki ostane vsem udeleževalcem gotovo dolgo časa v spominu. Očitalo se je sicer slovensko-štajerskim učiteljem, da so „razkolniki“, ker so si osnovali posebno društvo, posebni zbor, in ker nejso potovali kar vsi v Ljubno. Prijatelji, ne zamerite! Za naše posebne razmere, za naše posebne potrebe potrebujemo obojega, društva in zbora. Potovati pa v Ljubno je bilo za nas spodnje Štajerce zelč daljna pot, če tudi bi ne bili imeli (ker smo imeti morali) baš ob istem času svoje zborovanje.
Da bi se bili s tem od svojih nemških kolegov ločili, ne more biti istiua, ker nejmamo vzroka ločitve in ker bi vsled ločitve gotovo neprijaznost vladala med nemškimi in slovenskimi učitelji*) do tistih svojih nemških kolegov, ki so nam v naši zadevi pravični; dokazali smo s tem, da smo je bili iz Mariboru v Ljubno telegrafično pozdravali. —
Od 21 — 24. septembra je v Ljubljani zborovala perva kranjska deželna učiteljska konferenca. Tudi njeni obžalovanja vredni sklepi so našim čestitim čitateljem uže znani. Z ene strani nej zamerito dotičnim kraujskim učiteljem, zlasti, ako se pomisli revščina, v kateri so bili in so še nekateri oudotui učitelji, in ako se pozna ono stroge može, ki imajo ne šolsko nalogo pri kranjskem šolstvu. Z druge strani pa človeka gotovo serce boli, če se spominja „pervega slovenskega učiteljskega zbora“ in če ta zbor primerja z letošnjo kranjsko konferenco, in če se še to pomisli, da so skoro ene in iste osebe bili takrat tam in sedaj tu.
Res je, da so bili takrat drugi vodje, nego sedaj, vendar učitelji bili so isti: Pač velja tu pregovor: Kakoršni je vodja, taka je armada, pa še bolj je za kranjske učitelje resničen latinski pregovor: Tempora mutantur et nos in illis. —
*) Slovenski učitelji imajo simpatije.
V Gradci nejsmo veliko dosegli za slovensko Šolstvo, vendar je vlada in tudi naši nemški kolegi so glasno čuli naše težnje in težave, in upanje imamo, da se bode na nje še nekaj ozirala, ako noče vsa zdrava pedagogična načela prezreti. Kar pa je v Gradci zaradi slovenskega šolstva veselo bilo je to, da niti slovenski (ali nemškutarski)	uiti	nemški	učitelji	nejso	zagovarjali bog ve koliko nemščine	za	naše šole. Se	celč	prija-
telji nemščine v privatnem življenji bili so zoper preveliko učenje nemščine, zlasti pa proti vladinem načertu. —
V Gradci so se slovenski	in	nemški	učitelji	sešli	in v
bratovskem govoiu seznali ne samo	osebno,	marveč	tudi o raz-
nih šolskih razmerah. Zlasti pa je bilo obojim ljubo, da so slovenski učitelji svojim nemškim sobratom marsikaj razjasnili in tako marsikakošen predsodek odpravili, kar bode vse le dober vspeh imelo, da učiteljstvo ene dežele ne bo razdvojeno in rezperto zavoljo svoje različne narodnosti.
Vsled takega porazumljenja so imeli nekateri nemški kolegi živo sočutje z nami, ki moramo toliko ncprilik, sitnosti in skerbi zavoljo jezikov imeti. Vendar imamo tudi mi še upanje, da se bode to vprašanje vendar enkrat iz praktičnega stališča na vse strani ugodno rešilo in v to ime nam Bog pornozi!
Katere zapreke opovirajo redno šolsko obiskovanje po deželi, in kako bi se te zapreke odstranile?
(Govor nadučitelja Mart. Zarnik-a pri deželnej učiteljskej konferenci v Ljubljani 22. sept. letošnjega leta.)
Slavna gospoda! Neredno šolsko obiskovanje na deželi je eden glavnih vzrokov, da naše ljudske šole še ne donašajo tistega zaželjenega sadu, katerega po pravici sedanji čas od njih zahteva. Žalibog, da je še mnogo staršev, kateri tega nočejo razumeti. Naj se učitelj še toliko trudi in trudi, kaj prida opravil ne bo, ako otroci neredno hodijo v šolo.
G. poročevalec nam je naštel mnogo vzrokov, ki opovirajo redno šolsko obiskovauje; k tem dodam jaz še sledeče: Redno šolsko obiskovanje opovira 1. to, da morajo šolski otroci doma male otroke varovati ali pestovati; 2. da morajo živino pasti;
3.	lehkomiselnost staršev; 4. prevelika mehkota staršev do otrok; 5. uevednost in surovost staršev; 6. pomaujkauje prave ljubezni staršev do otrok; 7. merzenje staršev do šole iu učitel ja; 8 prevelika lehkovernost staršev; 9. prevzetnost iu terdovratnost staršev; 10. revščina; 11. daljava v šolo; 12. plačevanje šolnine.
1.	Gospoda moja! ako vprašamo to ali uuo deklico, zakaj je včeraj ali denes ni bilo v šolo, odgovorila nam bo : „Doma sem mogla otroka varovati1*. Iu res varovanje malih
otrok zaderžuje mnogo šolarjev, da ne hodijo redno v šolo. Mali otroci ne smejo biti brez varha; mnogo staršev je pa tudi res tako revnih, da si ne morejo najeti pestunje. V takih slučajih ni zameriti materi, ako pravi: „I)anes naše Metke ne bo v šolo; jaz in oča morava od doma, če si hočeva kaj zaslužiti, Metka mora pa malega otroka varovati“. Te zapreke skoraj ni odpraviti, ker se tako revni starši denarno kaznovati ne morejo, zapreti se pa tudi ne smejo, ker ni nikogar, da bi za otroke sker-bel. Le po splošnej vpeljavi otročjih vertov bi se v tej zadevi kaj dalo opraviti.
2. Spomladi, ko se začne paša, se šolske klopi po navadi izpraznijo. Starši se izgovarjajo, da ne morejo dobiti pastirja, toraj morajo otroci živino pasti. Tej zapreki bi se nekoliko s tem prišlo v okom, ako se po leti šolski čas takrat odmeri, kedar otroci ne pasejo. So pa taki otroci v šoli tudi prava nadloga. Po navadi hodijo prepozno, vsi utrujeni in vpe-hani v šolo, in namesto da bi se kaj učili, navadno zaspč. Za-toraj naj bi se šolski mladini nikakor ne dovoljevalo živino pasti in sicer tudi zarad moraličnih ozirov ne. Naj bi se silile srenje, da se najmč tako imenovane čeduike, starši pa, ki zarad paše mladino šoli odtegujejo, naj bi se ostro kaznovali.
3. Lehkomiselnost staršev je tudi mnogokrat kriva, da otroci brez vsega vzroka iz šole ostajajo. Otrok malo pozneje vstaja, ali se pri zajutreku malo predolgo pomudi. Mati mu pravi: „Ker se jo vže šola pričela, pa ostani danes doma; saj na enem dnevu nič niu. Navadno se pa to večkrat ponavlja, in otrok zapazivši, da jo staršem vse eno, ali gre v šolo ali ne, pa še takrat ne gre, kadar ga silijo. V takih slučajih gleda naj učitelj, kako bi otroke v šolo privabil. Pri rahločutnih je prijazno ljubeznjivo ravuauje, pri terdoserčnih, neobčutnih in oholih pa svarjenje, žngauje in strahovanje na pravem mestu.
4. Dobe se zopet starši, ki otrokom le vse preradi pregledujejo in prizanašajo. Otroci zapazivši to, učiuijo marsikaj napačnega, ker nimajo straha pred starši. Taki otioci se vedč na več načinov tudi šoli odtegniti; nalašč tako dolgo kaj delajo, da je prepozuo iti v šolo, ali se na videz delajo bolehni. Drugi ostajajo iz šole, ker jim v šoli ni tako po godu, kakor doma, ali ker so za vreme preobčutljivi in premehknžui. Vse te malenkosti zadostujejo, da jih premehki starši doma obderžč. Takim starišeui naj se pove, da ravno mlado telo se mora vaditi in krepiti, in da pomehkuženi otroci ne bodo nikoli krepki in čversti.
5. Nevednost in surovost staršev je peti vzrok, ki opovira redno šolsko obiskovauje. So stariši, ki ne znajo niti čitati, niti pisati in uiti računiti. Taki ne umejo koristi, znanja in potrebe šole ceniti. Taki starši po navadi pravijo: „Mi nismo nikoli v šolo hodili, pa vendar dobro živimo, torej bodo tudi
naši otroci brez šole živeli". Taki starši so do učitelja neprijazni, nehvaležni in surovi; govorč v pričo svojih otrok zaničljivo o šoli in učitelji, ter uničujejo na ta način pri svojih otrocih veselje do šole in spoštovanje do učitelja. Žalibog, da imajo laki starši v srenji mnogokrat pervo besedo, so župani, krajni šolski svetovalci itd. Kako da izpolnujejo šolske postave in svojo dolžnost, se ume samo po sebi; samo tak’ at, kedar zavirajo šolski red in čemijo učitelja, so jako jako marljivi. Tu je potrebno vporabiti vsa postavna sredstva, da se vsaj mladi zarod obvaruje pred surovostjo. Dobro bi bilo, da bi se srenj-ska postava in postava o šolskem nadzorstvu tako prenaredila, da kdor ne zua dobro citati, pisati in računiti bi ne mogel voljen biti v krajno šolsko svetovalstvo.
6. Kakor nekteri starši svoje otroke preveč ljubijo, se nahajajo drugi, ki skoraj iskrice ljubezni nimajo do otrok. Ti zanemarjajo dcco telesno in dušno. Mesto da bi jih pošiljali v šolo, jo rabijo doma za druga opravila. Ta napaka se ne da odpraviti, ker taki poživinjeni starši so tudi za vsa opominova-nja slepi in gluhi.
7. vzrok je merzenje staršev do šole in učitelja. To merzeuje izvira iz nevednosti iu surovosti, mnogokrat tudi od tod, da se od neke strani ljudem hudobno in zvijačno slika sedanja šola iu šolske postave. Večkrat je pa tudi učiteljeva nespretnost in breztaknost kriva, da ga srenja sovraži in mu noče otrok zaupati. Sovražnike šolskih postav naj učitelj zavračuje z vsemi postavnimi sredstvi; naj pove ljudstvu, da sovražniki šol iu učiteljev so tudi sovražniki človečanstva in blagostanja, da taki ljudje še nikoli niso in tudi ne bodo delali za ljudski blagor, ampak le za svojo korist iu svoje temne namere. V takih slučajih je vendar potrebno, da se učitelj vede dostojno. Kot mož svobode iu napredka naj kaže, da spoštuje tudi mnenja svojih nasprotnikov. S pohlevnostjo in priljudnostjo naj je skuša v svoj tabor privabiti. Razna politična mnenja o šoli naj si pa prizadeva po lepem pesnikovem izreku: ,,Ljudje bratje vsi, bratje vsi uarodje" — sprijazniti.
8. Prevelika lehkovernost staršev, sem rekel, je osmi vzrok nerednega šolskega obiskovanja. Iz izkušinje vemo, da nekteri otroci doma marsikaj napačnega, o šoli in učitelji pripovedujejo. N. pr. pravijo, da niso nikoli prašani, ali da učitelj preostro ž njimi ravna in jo hudo kaznuje. Starši kaj ta-cega le preradi verjamejo, ker nekteri še celo iščejo vzroka, kako bi otroke šoli odtegnili in se potem pred šolsko gosposko izgovarjali. Žalibog, da se kaj teeega mnogokrat rado verjame in vsa krivda na ubozega učitelja vali. To odstraniti, je učitelju dostikrat nemogoče, ker se večjidel vse to za njegovim herbtom godi.
9. vzrok je prevzetnost iu terdovratnost staršev. Ti dve
hčeri nevednosti in puhlosti ste še jako zelo razširjeni v našej premilej domovini. Prevzetni in terdovratni starši mislijo, da mora vse tako plesati, kakor oni godejo. Zahtevajo od učitelja leči, katere jim zaradi reda v šoli dovoliti ne sme; potem se pa rotijo, preklinjajo in grozijo, da njihovih otrok nikdar več v šolo ne bo. Proti takim starišem naj učitelj ostro postopa in naj si ne pusti svojo in šolsko veljavo oskrunjevati.
10. Milo se človeku stori, ko vidi priti v šolo vsega razcapanega, razterganega in od glada vsega bledega otroka. Deček je sicer priden in se dobro uči. Ali na enkrat ostane iz šole. Ako ga vprašamo zakaj, odgovoril nam bo: „Doma nimam kaj jesti, in moram kruha prositi.“ Ta prizor se nam ponavlja skozi celo leto, in komaj po enkrat na teden zapazimo tacega otroka v šoli. Naj bi se izpeljevala postava, ki ukazuje, da mora vsaka srenja svoje reveže sarna^ preskerbovati, potem bi taki otroci tudi redno v šolo hodili. Šolska postava tudi veli, da naj srenja revnim otrokom kupuje potrebne šolske reči. Ali tudi ta postava se menda le v mestih izpoluuje, na deželi so taki paragrafi v postavi le „pia desideria."
11. Otroci iz nekterih vasi imajo po eno ali še celo dve uri hoda v šolo. Od tacih se pač ne more zahtevati, da bi po slabem potu, pri gerdem vremenu, po leti pri hudej vročini in po zimi pri hudem mrazu redno v šolo hodili. Pa če tudi pridejo, prihajajo po uri prepozno in tako vpebaui, da so za učeuje popolnoma nezmožni. Potrebno je, da se postava zarad vsta-novljeuja novih šol natanko izveršuje, da otroci ne bodo imeli nikjer čez pol mile do šole. Toda pri splošnej apatiji kmetskega ljudstva do šol in pri velikej revščini na Kranjskem kaj tacega nimamo kmali pričakovati. Naj bi se po tacih oddaljenih vasčh vstanovile vsaj tako imenovano „exkurendo-šole.“
12. Sedaj, gospoda moja, preidem na zadnjo točko in sicer na plačevanje šolnine. Da šolnina opovira redno šolsko obiskovanje, ter napredek šole, lehko posnamemo iz tega, da sovražniki moderne šole so prijatelji šolnine, ker v šolnini vidijo tisto sredstvo, s katerim še dalje morejo gojiti pri nevednem ljudstvu apatijo do šole. Ljudstvo po deželi je sploh zoper šolnino, Vgovor, šolnino odpraviti in šolske stroške na vso deželo naložiti, bi bilo krivično, je ničeven. Šola je naprava, ki koristi srenji, deželi in deržavi, zatoraj naj jo tudi vsi ti faktorji vzderžujejo. Jaz z veseljem pozdravljena predlog slavnega dež. odbora, da naj se šolnina odpravi, ter izrekam prošnjo, naj bi ga slavni deželni zbor v korist in povzdigo kranjskega ljudskega šolstva enoglasno odobril. (To je storjeno uže. Ur.)
Slavna skupščina! Kedar se bode naš prosti narod otresel temnih idej sredoveka, in se vstopil pod zastavo svobode, omike in napredka, takrat se bode tudi pri nas začelo razvijati in
razcvetati ljudsko šolstvo, in izpolnjevale se bodo takrat preroške besede našega slavnega pesnika:
„Vremena Kranjcem bodo se zjasnile,
Jim milejši zvezde ko sedaj sijale. “
Opominek slovenskemu učitelju
pri poduScvanji v pravopisji (ortograjiji.)
Spisal Janko Leban.
Nij moj namen, da bi pod tem naslovom prinesel morda kakov navod, kako se naj podučuje pravopis (ortografija) v narodnih šolah, ker za to se ne čutim sedaj šo dovolje krepkega in izkušenega; vendar bodi mi dovoljeno, da izpregovorim nekoliko besedij, kako bi se ta velevažni predmet laže i za otroke bolj umljivo v slovenskih šolah predaval.
„Piši tako, kakor se prav izgovarja!‘‘ je prva temeljna resnica v pravopisi. A baš ta temeljna resnica daje učitelju, posebno slovenskemu, katerega imam tukaje zmerom na mislih, veliko opravka. In zakaj to? Radi tega, ker se pri nas Slovencih žalibog! drugače govori, kakor pak piše. Za največo neumost smatram jaz gramatični izrek: „Soglasnika 1
in v se na konci besed izgovarjata, kakor „u“.............., n. pr.
pil (reči: piu), dal (reci: dau), cirkcv*) (reci: cerkeu).“— To, dragi moj čitatelj, je ona kost, katera nikakor se ne da tako hitro prebaviti, — je ovira, vsled katere je slovenskemu učitelju nemogoče, da svoje učence utrdi v pravopisi; kajti reci otrokom tisučkrat in tisučkrat zgorej omenjeno gramatično pravilo, ipak ti jih bo pisalo, če jim boš narekaval od 100 morda 99 „piu;‘ mesto „pil“, „delau“ mesto ,,delal", „cirku“ mesto ,,cir-kev" itd.! **) —
Vsa ta težava pak odpade in na mesto negotovosti stopi sigurnost v pravopisi, ako se mestu navedenega neumnega gramatičnega izreka porabi ta izrek: Izgovarjaj črko v besedah po n j eh o vi h lastnih glasovih! zatorej pa naj učitelj nikakor ne trpi, da učenci izgovaijajo „1“ in „v“ na konci besedij kakor „u“; — on naj celo na to gleda, da učenci o tem gramatičnem pravilu ničesa no bodo vedeli ter da besede prav po črkah z lastnimi glasovi čitajo, a ne drugače. —
Razumljivo je samo po sebi, da mora učitelj tudi pri razlaganji drugih predmetov prav govoriti, t. j. on naj zmerom „1" na konci besedij kot pravi „1", in „v“ kot pravi ,,v“ izgovarja, ne pa kot „u.“ Bero naj se in izgovarjajo — kakor deloma že rečeno — vse črke, nahajajoče se v besedah po lastnih glasih; radi tega pak opusti naj so cel §. 20 v Janežičevi
*) Oblika: ,,cerkev" nij slovenska, ampak edino prav je pisati „cirkev."	Pis.
**) Taka pač noj po navadi.	Ured.
slovnici (1869), ker more to zdatnemu napredku v pravopisi v ljudskih šolah le škodovati, nikakor pa koristiti.—
Če bi me kdo zavrnil, da bi se slovenščina potem takem vse nekako drugače glasila, mu moram smelo povedati, da tako izgovarjanje je veliko prijetniše za naše uho, kakor pa navadno, splošno izgovarjanje, katero bi se bilo moralo davno preje že opustiti. Itak sodč tudi Nemci in Vlahi, vsaj mi je rekel nekedaj izobražen Nemec, ko me je slišal govoriti tako slovenščino : „Sie sprechen die sloveniscbe Sprache sehr lieblich etc.“ Sicer povem tudi lehko takemu, ki se s to teorijo po nikakem ne more in noče sprijazniti, da poznam slovenskega učitelja, kateri je dospel s takim ravnanjem pri otrocih do razveselilnih resultatov: njegovi učenci govorč in berd tako, kakti sem zgo-rej priporočal, a pišč diktando izvrstno in brezipogresno.
Slovenski učitelji! stvorite tudi Vi tako, vsaj nekoliko po-skušnje ne bo škodovalo; zdaten napredek boste opazili pri deci svoji! Sicer spregovorim moreda prihodnjič enkrat o tem predmetu obširneje. Za zdaj: z bogom! —
Dopisi.
V Šent-Jerneji (na Dolenje Kranjskem) se jo ‘29. oktobra zbralo učiteljstvo kerškega okraja so svojim nadzornikom g. Wurnor-jem; udeležila sta se tega shoda tudi dva učitelja novomeškega okraja in dva še celo iz sosedne Štajerske (se ve da kot poslušatelja.) S kratka, bilo nas je ‘20 udeležiteljev.
Gospod Gasparini otvoril je kot predsednik skupščino, ter nasvetuje dalje gg. Jeroma in Sajeta kot perovodji, koja takoj poterjena zavzameta svoji mesti. Po nasvetu g. profesorja Wurner-ja se je glasovalo: ali naj bi se zborovalo v šoli, kar bi bilo po njegovej misli namenu danešnjega shoda primernejše, ali da ostanemo tukaj v gostilnici (bili smo namreč pri g. Zagorci.) Večina se irreče, da je bolje ostati tu (v gostilnici.)
Gospod Gasparini poroča o deželski učiteljski konferenci, kar je v daljem popisu zaznamovano imel.
Gospod prof. Wurner narisava na tabli potrebna pojasnila k znanstvenem govoru o čutu pogloda, kojega je tudi na občno zadovoljnost navzočih, kolikor le mogoče pojasnovalši na navadnih prikazih umljivo razlagal.
Gospod Grčar vpraša (slovenski) odposlance v dežolno učiteljsko konferenco, jeli res, da so se učitelji v dež. konferonci dali uplivati od vladnih organov, kakor je bilo mnogo čitati po časopisih? Gospod Gasparini si prizadeva navzoče prepričati, da so odposlanci omenjene skupščine delali čisto po svojem (? Ured.) prepričanji i svojej vesti. (Nemškutarski. Ured.) Tudi gospod prof. Wurner priterjuje za svojo osobo, da on noj niti videl, niti slišal, da bi bil kteri kteremu tudi še na tako nježni način kaj usi-Ijeval. G. W. dalje govori, da se je v dožolni konferenci veliko premalo
časa učnim čertežora odmerilo;1) da največje očitanje zadeva deželno uč. konferenco v tem, da je večinom sprejela ministerske učne čertežo, da si ravno je ministerstvo deželi pripravno prenaredbo dopustilo.
Gospod Lavrič pravi, da nej mogoče na Kranjskem doseči isti smoter v 6. letih (kakor so tu otroci postavno dolžni šolo obiskovati) kakor ga minister za nauk i bogočastje v svojih izdanih načertih od 8letnega šolskega obiskanja zahteva; to se govorniku po daljem razgovarjanji tudi od druzih navzočih pritrjuje. (To so pravo zadeli, samo Gariboldi in tutti quanti neračurji tega ne vidijo, Ured.) Glede ponavljalnega uka (koji se ima na Kranjskem letos pričeti,) nasvetuje g. Gasparini, naj bi se isti delil vsaki četertek dopoldne po 4 in popoldno po 2 uri. (Ubogi kranjski nčitelji, slabe plačo, pa toliko učenja! Ured.) g. Lavrič pravi, da šole tukaj pri vsem tem uku nc bodo prej napredovalo, dokler ne postanejo deržavni zavod. (Oho! čudne misli! Ured.) Žandarmu — pravi dalje govornik — ki le 400 gld. ima, mu rečo kmet: gospod; meni pa pravi, ko me sreča: Glej ga hudičevega šomoštra! jaz ga plačujem! itd.*)
Gospod Adamič misli, da, ako nam bode treba tudi v čotortek pod-učevati, naj bi nas vsaj orglanja oprostili; zato pa, kar pri orglanji na plači zgubimo, naj bi se nam pa tu zvišalo. (Vsaj Vas nihče k temu ne sili. Ured.) Po daljšem razgovarjanji in raznoverstih opombah in opazkah — ki i so so nekatero colo dež. poslancev dotikale, se odobruje. (Kaj pa? Ured.)
Po eno četert urnem prenehaj i oglasi se zopet (slovenski) g. Grčar, ter predlaga, da naj so zoper obrekovanje po Časopisih, koje je letelo na naše učitelje, ki so so pa zdaj opravičili, javno protestuje.8) G. Wurner pravi, da se naj samo glodo odposlancev toga okraja protestuje, ker opravičenje druzih še nejsmo slišali. Važnejše od tega, nadaljuje govornik, pa jo ono, da tukajšno učiteljstvo protostuje zoper interpelacijo dr. Zarnika v dežslnem zboru, v kateri imenuje kranjsko učiteljstvo „moralično po-kvarjouo“ (die Lehrcrschaft Krains eine moralisch verdorbeno.4) Kaj bi pa tu navzoči štajerski nčitelji k takej izjavi rekli? kaki utis bi to na nje naredilo ? pravi dalje gospod nadzornik. Na to jamb gg. Jarcu in Kregarju prigovarjati, da naj kot štajerska učitelja javita svoje mnenje o dr. Žarni kovej interpelaciji, ki kranjsko učiteljstvo „moraličuo pokvarjeno" imenuje. Gospod Jarc pravi, da mu kranjski učitelji i njih razmere nejso zadosti znane, da bi mogel pravično sodbo izreči (namreč, če je ta izjava dr. Zarnika kranjsko učileljsto po pravici zasluženo ali po nedolžnem doletela.) (Gospod Jarc jim torej nej hotel resnice povodati. Ured. 5)
') Ker so je preveč politikovalo in s tem največ časa porabilo.
Ured.
a) Kaj mislite, da bode okrajni glavar, ali kak drug uradnik „der-žavno šolo" kar naenkrat v ideal popolnosti spreobernil? Ali mislite, da bodo vsi surovi kmotje potem naenkrat omikani?
Ured.
") Čemu? vsaj fakta — sklopi konference — so znana.
*) Dr. Zarnik tega noj rekel, ampak očital je vladi, da ona učitelje demoralizuje.	Ured.
s) Vsaj se je samo oden (Gasparini) opravičeval. Ured.)
Dalje so daje na glasovanje:’) 1) Ali so poslanci se zadosto opravičili, zarad podtikanega jim ne stalnega obnašanja pri deželni učitel konferenci. Odgovorili so vsi z rja.“
2) Ali naj se protestuje proti interpelaciji dr. Zarnika ali ne? Odgovori razven enega vsi z rja.“ (Torej so navzoči učitelji bili za germanizacijo! Ured.) S tem je bilo službeno delovanje končano, koje se je veršilo v nemškem jeziku z malo izjemo. Zdaj pa so je jelo popevati kakor „Domovina“, „Lipa dišeča", „Naglo bra*je“, „Bom šel na planince" itd. (Čuda, da so še slovensko peli. Ured.) Naj omenim še nekaterih napitnic, koje so se mej obedom s potjem verstile. Gospod Gasparini na-pija g. prof. Wumerji, potom pa gostom domačim in štajerskim. Gospod Jarc se (slovonsko) zahvaljuje, ter naglasa, da naj nas v pedagogičnem delovanji ne ločuje niti Sava niti Drava, ampak da naj delujemo skupno za narod, mej kojim živimo.
Gospod Jerše (iz novomeškega okraja tudi slovensko) se itak zahvaljuje za napitnico, ter v prav gladkem govoru povdarja vzajemno delovanje učiteljev ter napiva učiteljskej vzajemnosti. Iz napitnice gospod profesor Wurnerja veje nekova posebna navdušenost, kojo je tudi v lepej slovenščini govoril,”) ter povdarjal učiteljsko rodoljubje do slovenskega naroda. (Kaj pravite!? Ured.)
Kajti drugi so pravi lahko rodoljubi, ker so za njih rodoljubje dobro plačani, a učitelji imajo slaba plačila, a so vendar vneti za slov. narod. Če mi tukaj ti}di nemško govorimo, nadaljuje govornik, ker smo bolj vajeni, nejsmo nemčurji ali nemškutaiji, ampak smo zvesti svojemu narodu (??? Ured.) Večkrat baš isti, ki največ kriče, kako so narodni, i kaj za narod store, še celo govoriti pravilno ne znajo, še manje pa pravilno pisati. To smo so lahko prepričali v kranjskem deželnem zboru. Po daljšem govoru napiva na blagor i napredek slovenskega naroda.*) Ta napitnica so je živahno sprejela. — Gospod Gasparini priporoča „Krainscher Lehrer-vorein" in njega organ „Laibacher Schulzeit.ung. *)
Iz Notranjskega. (Ljubezeu do domovine.) Prilika je dana vsoiu širiteljem omike in luči, da so seznanjajo v sedanji dobi sč starimi narodi. V zgodovini čitamo, s kakovo gorečo Ijtibavjo so branili Gerki in drugi tudi celč divjaški narodi svoje domovje, kar se deloma i dandanes godi. Tudi svojemu zarodu, to je deci uže v pervi mladosti so dajali navod, iskreno ljubiti in v bran postavljati se zatiralcem in sovražnikom svojoga doma. Dragi prijatelji! poglejmo kako se godi sedanji čas v naši ožji domovini v tem obziru. Serce mi upada, ter mo grabi, da vidim moč za močjo odpadati narodu in zapuščati sveto zastavo domovine. Kje je razlog temu zajčjemu postopanju? Z naglasom poudarjam: temeljitosti, izo-
') Umeva se, da gostje, kor nejmajo pravice, nejso glasovali. Pis.
’) Čudno! kajti sicer noj baš prijatelj slovenščine. Ured.
) Ko bi ta napitnica slovenskemu narodu kaj koristila, in ko bi g. Wuruer tudi v Ljubljani tako napijal in tudi deloval za slovenski narod? Ured.
*) S tem je celo komedijo kronal; kajti pri „Kr. Lebrerverein" so najboljši Slovenci in rSchulzeitunga“ je najboljši slovenski šolski list! Bravo, g. Gasparini! Ured.
braženja, in vsestransko omiko manjka; — no poganjajmo se za moraen-tano korist, imejmo misli na kaj vzvišenega obornjeno, nego na prazne pene minljivo cesti in na osobe, koja nam podari kakov bore krajcar!
Moderna doržava nalaga in zahteva, naj se pri šolski mladini ljubezen do domovino vzbuja in goji. Nam slovenskim učiteljem je dakle podan važen misijon v tej zadevi, na katerem izveršenji moramo točno in vestno delati. Uže naš milodoncč jezik, kojega inostranski narodi, Angleži, Francozi, Italijani za miloglasnega, harmoničnega preglasujejo, nam podaja priliko, da opozorujemo mladino na svoj bogat proizvod. In na mnogoštevilne sorodne jezike so naslanja naša preljuba slovenščina. Stotak milijonov naših bratov Slavjanov stoji za nami, vsi eno ter iste majke Slave. Materini jezik moramo čislati, z vsem spoštovanjem o njem govoriti; izključljivo tudi tega posluževati se v svojem poslovanji. Nikar zaničevati svoje svetinje in se šopiriti s tujščino!
Bratje, pazimo, da ne bode šla zgodovina mimo nas na dnevni red1 Z žalosljo opazujem, da celo v naših priprostih dopisovalnih listih vlada gerda tujščina. Slab izgled! Ali nejmamo na izbiro mnogo domačih prelepih izrazov za ostudne tujko! Kaj se lepo glasi, da so nazivljamo s folišulajtarji? Opustimo to, in podajajmo mladini lep izgled, da z goje-jom materinega jezika ljubimo domovje! —
Koliko prizorov iz domačo zgodovine imamo na razpolaganje, da kažemo mladosti, kako so naši slovenski pradedje so smertjo oteli nam dom, in prelivali žlahtno kerv proti tiranom: kako so junaško pobijali krutega Turčina.
Navdušen sem vsogdar, kadar so mi v šoli podaja prilika, da isto praktično uporabljam, in mladino vnemam za predrago našo domovino. Saj nam podaja obširni naš dom stotero in stotero posebnostij, na katore moramo obračati nežna čutila slovenskih bistroumnih otrok. — Z radostjo pozdravljam novo društvo, kojega ustauovljajo učitelji logaškega okraja; v njem se bode gojila slovenska veda v pedagogičnem smislu in mili slovenski jezik. Opominjam svojo kolege, naj nikar no slušajo razcapenoga možica, kateri vabi in agatira za neki švabski „zweigveroin.“ #) — Izborno se vedimo, ter zvesto služimo svetoj domovini 1
Iz Gorice. Krasen večer so imeli slovenski učitelji kmetijskega tečaja tukaj pri „troh kronah"	22. m. m.	Praznovali so	namreč	dan slovesa ter so prav po bratovsko	zabavali.	Vrstilo so so razno	napitnice
in govori; navzoča sta bila tudi učitelja kmetijstva, gosp. Povšč ni Kuralt, katerih prvi je pokazal, da je tudi govorništvu kos. Se ve, da tudi miloglasnega, ubranega petja nij manjkalo. Pod vodstvom vadničnega učitelja gosp. Avgusta Lebana peli so učitelji prav izvrstnč. Občno pozornost jo tudi izbudil ,,Venec ipavskih narodnih pesnij“, putpuri, obstoječ iz samih narodnih posnij, ki jih	pojo po	Ipavskem in	katero	je nabral
učitoljski kandidat Ivan Mrcina	in jih Avgust Leban v	umetno	celoto po-
vezal. Kakov izreden utis na domoljubno slovensko srce imajo taki mu-
*) Ali tudi v logaškem okraji jo kakovšon nemčursk učitelj 1?
Ured.
zikalični umotvori, to more vedeti le tisti, kateri jo bil ta dan pri učiteljski veselici pri „trijeh kronah" navzočen. Slovenci imamo sedaj — kolikor jaz vem — le 2 taka venca (obstoječa iz izklučljivo narodnih pesnij), a želeti bi bilo, da bi so še dalje pridno nabiralo i po drugih pokrajinah naše domovine narodnih slov. pesnij ter bi še drugih takih vencev dobili, ali vsaj soča dva s še lepšimi pesmami okinčali. Po mojem inenenji bi slov. učitelji veliko lehko k temu pripomogli; sej oni žive meju narodom, kjer lehko takih norodnih dragoeenostij nabirajo ter na note napisujč. Za to pa, bog me! ne treba baš biti strokovniku v muziki; dosta, da se melodija vsake pesni napiše. Učitelj, dokaj takih pesnij nabralši, poslal naj bi jih (če sam ni) kompositer) kakemu slov. skladatelju, kateri bi potem venec vil.
Na nogo torej boljše sile!
Nij časa letargiji zdaj:
Za blagor domovine milo Nevtrudno vsak deluje najl
Šolske novice in drobtine.
(^Učiteljsko društvo za slovenski Štajer.“) Odbor je imel 27. oktobra v Ormuži svoje posvetovanje. Sešli so so bili samo 4 odborniki. Zedinili so se v tem, 1) da naj so računi konec novembra sklenejo in potem izvoljenim pregledovalcem pošljejo; 2) da naj predsednik do konca leta blagajnico oskerbuje; 3) da naj se potem izroči novemu blagajniku, g. Kovačiču v Središči, katori bode vodil tudi zapisnik naročnikov in 4) da naj se g. dr. Dominkušu v Mariboru pošlje zahvala za stavljenje znane interpolacijo v štajerskem deželnem zboru. Ker nej bilo dovoljno število odbornikov navzočih, imajo ti sklepi le tedaj veljavo, ako jim drugi odborniki (vsaj 4 še) priterde.*) Odbornik, g. Anton Leban iz Mozirja, je bil poslal pismo, v katerem je izrazil več želj zastran društva, na koje se jo pa uže do sedaj oziralo. Dohodki »Učiteljskega društva za slovenski Štajer“ znašajo od 1. junija do 31. oktobra t. 1. 404 gld. 95 kr. Naročnine in društvenine pa je za letos še 226 gld. 50 kr. na dolgu, pa nadjamo se, da nam bodo naši naročniki učitelji in kandidatje že v kratkem poplačali.
(Mariborsko učiteljišče.) V 1. razred je 33 kandidatov vstopilo, vseh skupaj šteje zavod 66. V pripravljevalnem tečaju je 52 učencev. Na dekliški šoli za ženska dela je tudi nad 30 kandidatinj.
(Pri učit. izpraševanji) v Gradei meseca oktobra so je bilo 33 kandidatov, med njimi 5 Slovencov oglasilo; v Celovci 9 kandidatov in v Ljubljani 4, dva iz Kranjskega, dva iz Štajerskega.
(Graško učiteljišče.) Na moškem je začasni vodja dr. Lukas in na ženskem pa prof. Kremer imenovan.
(Pri vatno poduče vanj e) je tudi zunaj šole učiteljem prepovedano, ako namreč učitelji več učencev svojega razreda skupaj podučujejo. Tako je odločil deželni šolski svet štajerski na noko vprašanje v tej zadevi.
(Nova okrajna šolska nadzornika.) Gospod Jakob Ferk, nadučitelj v Ptuju, je imenovan za okrajnega šolskega nadzornika v ptujskem in ormužkem okraju, g. Rok Orač, nadučitelj v Rogatcu, pa za rogaški okraj.
(Ukaz naučnega ministerstva) od 17. oktobra 1874 veleva vsem deželnim in okrt\jnim šolskim svetom, da imajo vsi udje teh korporacij
*) To se je uže zgodilo.
Ured.
tajnosti se deržati v vseh obravnavah, kor oni opravljajo vladna opravila. -T- Minister se opira na §. 1. in 10. postavo od 25. maja 1868.
(Iz štajerskega deželnega šolskega sveta.) V prihodnje nam bode mogočo večkrati poročati o sklepih te korporacije, zadevajočih narodno šolstvo. V seji 22. oktobra se je sprejela določba o učnih na-čertih, katero tudi mi prihodnjič priobčimo in poročilo o letošnjem nadaljevalnem učiteljskem tečaji in predlog o remuneracijah za podučujoče učitelje. Enemu nadučitelju so je dovolila porva starostna doklada, dovolilo so se remuneracije za večja dola in za nadomestovanja okrajnih nadzornikov. Predlogu neke okrajne učiteljske konference, da bi se dvoji okrajni učiteljski bukvarnici združili, nej se vstroglo. Ministerstvu se je potrebno predlagalo v zadevi remunoracij katehetom, ki zunaj farnega kraja v ve-ronauka podučujejo, in skleniio so jo delavnost krajnih šolskih svetov ostro nadzorovati in od njih protokole rodnih sej terjati. Razširila se je dekliška šola v Mariboru od 6 na 7 razredov in še nekatere drugo šolo
(Miklošičeve „pregibljive čorke.“) Z okrožnico od 8. okt. t. 1. je sl. deželni šolski svet štajerski naznanil okrajnim šolskim svetom, da se to „progibljivo“ (boljše premakljive) čerko po štarjerskih šolah s slovenskim učnim jezikom rabiti smejo.
(Nemško doržavno	dekliške šele) je vlada osnovala v Gorici
in	v	Terstu in uže postavila	skoro same nemške učiteljico	na te nove
nemško učilnico mej Slovenci in Lahi. Kmalu bodemo lehko rekli: nDeutsche schulen von Bolt bis zur Adria.“
(Graško mestno šolko s veto valst vo) jo sklenilo,	da ima vsak
šolski	voditelj od 3. oktobra	1874 svojega suplonta, da moro	on (voditelj)
v določenih urah pri poduku svojih učiteljev navzoč biti in se natanko o notranjem stanji šolo prepričati.
(V Sevnici) jo v krajnem šolskem svotti pri vprašanji radi nemščine v narodnej šoli g. nadučitelj iz popolnoma pedagogičnih (?) uzrokov glasoval za — nemščino, kar seveda večina udov, ki npjso učitelji, nej odobrila. — Ko ga je pozneje noki prijatelj vprašal po uzrokih njegovega nepedagogičnega učinka, mu pravi: „Schau, von meinem staudpunkto aus, muss ich so handeln . . . (Jinspcctor iu spe. *) Takošna jo tedaj praktična pedagogika!
(V Tolminu na Goriškem) je bila minoli mesec okrajna učiteljska konferenca s sledečim dnevnim redom:	1)	Volitev dveh zapisnikar-
jev. 2; Govor nadzornikov o šolskem napredku. 3) Dopolnivna volitev odbora učiteljskemu zboru. 4) Nasveti gledč okrajne učiteljsko knjižnice. 5) Razgovor o inštrukciji, zadevajoči nauk o risanji. G) Čemu je risanje koristno? Na to prašanje jo bilo naročeno prinesti pisan odgovor. 7) Kako pridobiti starišo za redno pošiljanje otrok v šolo? 8) Ali zadostujejo sedanje ljudskošolsko knjigo? Drugi pot morda kaj več. (Prosimo poročila o tem zboru. Ured.)
(Iz Dolenje Avstrijske) nam piše prijatelj in naročnik našega lista, da je ondi zdaj več slovonskih učiteljev iz Kranjskega nameščenih, in da imajo prav dobre plače, namreč po 800 in 700 s stanovanjem in derva, mej tem, ko so prej, služeči na Kranjskem in Koroškem le po 400 imeli. Vendar ne svetujemo zavoljo toga slovenskim učiteljem, da bi so v nemške deželo preseljevali, vzrok nam jo domoljubje. Sicer se utegne zgoditi še marsikomu tako, kakor so je nekemu kranjskemu učitelju, ki se je nemudoma, ne čakajo odpuščenja podal na novo službo v nek kraj na Dolenje Avstrisko, ki jo pa moral jako malo mikaven biti, kor ga je učitelj v osmih dneh zopet zapustil in šel nazaj v domovino, kjer je na prejšnji šoli meni nič tebi nič dalje podučoval. Bil je seveda za eno skušnjo in za eno grajo od dežolnega šolskega sveta bogatejši.
na nemškem
*) Bog nas obvari pred takimi inšpektorji!
Ured.
(Šols ki nadzornik — brez vseh učiteljskih spričeval.) Na Kranjskem je okrajni nadzornik, ki nejma niti spričevala zrelosti, niti spričevala učiteljske sposobnosti. Jo pa nemškutar in to je zadostovalo, da je postavljen za nadzornika. Govori se pa v njegovem okraju, da bi sam najbolje nadzornika potreboval. —
(Plačo švedskih učiteljov) znašajo v našem denarju po 1000 do 1500 gld. Sicer jo tudi švedsko šolstvo prav urejeno, šolska poslopja in notranjost šol se posebno odlikuje. Na Angleškem imajo učitelji poprek 103 livr. t. j. po 1000 gld. avst. velj.) in nekateri stanovanje, škotski učitelji imajo po 110 livr; irski učitelji pn samo po 56 livr in večjidol tudi stanovanja ne.
(Nova hervatska šolska postava)je od cesarja poterjena. Sto postavo bodo hervatski učitelji svojo šolstvo na višo stopinji povzdignili, nego moremo mi slovenski učitelji svoje šolstvo, ko so moramo boriti s tujim elementom, z nemščino, kar pa Hervatom treba nej.
(V Černej gori) je bila mesoca oktobra perva skupščina ondotnih učiteljev, pri kateri je bil sam knoz in okoli 50 učiteljev navzočih. Skupščina se je	v koristnih sklepih zedinila.
(Na	Kranjskem) nej deželna skupščina	zastran	nemščine	ni-
česar določila in je podučovanje v tem jeziku na prosto voljo dano učiteljem, t. j. da na onih šolah, kjer občine kaj nemščino želč, toliko v njej podučujejo,	kolikor sami za prav spoznajo.	—
(Pri	učiteljskem izpraševanji)	v Ljubljani	so	se	bili	samo	4
učitelji oglasili; 2 iz Kranjsk“ga, g. Lindner iz Teržica, g. Bernard iz Begunj pri Cerknici in 2 iz Štajerskega, namreč gg.: Žiher, in Cvirn.
(Novo učiteljsko društvo) so baje snuje v logaškem okraju na Kranjskem.
(Vabilo) Učiteljsko društvo za mariborski okraj bode prvi če-tertek v decembru t. j. 3. dec. zborovalo. Na dnevnem redu so točke od novembra, katere se zavoljo slabe udeležitve učiteljev pri zboru nejso mogle rešiti.	Slekovec,	zapisnikar.
Oznanilo.
Od zdaj se prodaja po zelč znižani ceni: 1) „Ključ za poštevanje, razštevanje in metrično mero“, ki stane le 2 kr.; 2) „Abecedniea s podobami za čitanje in Čtotjeu, ki stane le 18 kr. Kdor naroči po 10 izti-sov to ali une knjižice pri g. pisatelju Žnidačrič-u na Banjšicah (pošta: Canalo boi Gbrz) prejme po 2 iztisa 'na 10 za priveržek. Obširno priporočilo je prinesel „Slov. Učitelj" na strani 44. Gledč jozikoslovne, razprave v predgovoru „Abecednice“ piše pisatelju g. profesor jezikoslovja dr. Miklošič med drugim to-le: Vašo reformo bode le tisti razumel, ki ima ravno tako tomeljito znanje jezikov kakor Vi. Tedaj se uni razpravi temeljitost priznava od kompetentne strani.
(Prošnja.) Nekateri gg. učitelji nam nejso poslali za prejete ..pristopnice,, k zboru v Mariboru niti novcev niti „pristopnic" nazaj. Prosimo lepo, da se nam za prodane ^pristopnice" v kratkem skupljene krajcarje poslati izvoli.
Odbor ..Učiteljskega društva za slovenski Štajer."
Razpis! učiteljskih služeb po Slovenskem.
Na Štajerskem: Podučitelja služba v Jarenini (okraj Maribor) s 440 (330) gld. in 70 gld. doklade in stanna kr. š. svet Učiteljska služba v Stopercah (okraj ptujski) s 500 gld. in stanovanjem do konec novembra na kr.
šolski svet. Učiteljska služba v S e v n i c i s GOO gld. do 15. novembra na kr. šolski svet. Učiteljska služba pri sv. Rupertu nad Laškim s 600 gld. in stanovanjem do 15. novembra na kr. šolski svet. Podučiteljska služba v Makolah s 440 gld. (330.) Služba pomožnega učitelja pri nadzorniku Ka-pun-u v Konjicah s 400 gl. in	stan. do 30.	nov. na dež.	š. svet.	Služba
učiteljice za ženska dela v Moti	(okraj Marenberg)	s 303	gld. do	5, dec.
Podučiteljska služba v Ljutomeru s 5G0 gld. (za učitelja z učiteljsko svedočbo) ali 420 gld. (za učitelja z zrelostnim spričevalom) in s 50 gold. doklade za podučovanje v petji. Prošnje na kraj. šol. svet v Ljutomeru. Služba podučiteljice v Celji s G40 (oziroma 480) gld. do 18 dec. na m. š. svet v Colji. Podučiteljska služba v Konjicah s 480 (360) gld. do 30. t. m. na kr. š. svet. Učitoljska služba v sv. Lenartu v slov. gor. s 600 gld. do 10. doc. na okr. š. svet.
Na Kranjskem: Učiteljske službe v Poljanah in Preddvoru (kranjski okraj) s 400 gld. in stan. do 15. doc. na kr. š. sv. Učiteljska služba v Komendi (kamn. okr.) s 500	gld. in stan.	do 15.	dec. Učiteljska	služba
v Dolenji Vasi pri Ribnici s 500	gld. in stan.	do 15	dec.
Na Goriškem: Učiteljska služba v Temnici s 300 gld. in učiteljska služba za Barko in Vatovlje (l/a milje sta kraja narazen) s 510 gld. do 30. novembra na kr. š. svete (okraj Sežana.)
Premembe v učiteljskem stanu po Slovenskem.
Na Kranjskem: G. Iv. Rupnik, bivši učitelj v Idriji, jo šel za učitelja, v ljubljansko trgovsko šolo, g. Zupin učitelj k Sentjurji pod Ljubljano in g. Pleško zač. učitelj v Podragi. Gospod Ivanetič Joža, poterjoni učiteljski kandidat začasni učitelj v Kranji; g. Martin Potočnik, učitelj v Sori; g Joža Mežnar, zaterdni učitelj v St. Kocijanu pri Turjaku; g. lllenk, poterjeni uč. kandidat, učitelj pri sv. Jakobu pri Savi; g. M. Bartelj, (iz Terbovlja na Štajerskem) učitelj v Mahovom pri Rudolfovem; g. Konda, učitelj v Semiču jo odstavljen.
Na Štajerskem: G. Ivan Zdolšek, nadučitelj pri Novi cerkvi; g. Ivan Raner, nadučitelj v Laškem tergu; g. Koprivnik in g. Urban Vezjak, pod-učitolja na deški šoli v Mariboru; g. Tomaž Moharič iz nekdanje graško predmestne šole, učitelj v Wcizu na nemškem Stajerji; g Florian Kaliger iz Boštajna (na Kranjskem) učitelj v Zdolah; gospodična Marija Sventner, podučitoljica v Brežicah; g. Ivan Matko, podučitej v Rajhenburgu; g. Raner na Ponkvi je dejan v pokoj; g. J. Hanžekovic, podučitelj v Jarenini, je dobil službe v Wiesu; g. Vodljak, učitelj pri sv. Petru v savinski dolini; g. Soršak, podučitelj na Vranskem; g. Petrič, podčastnik, zač podučitelj pri Mali nedelji (namesto Brumena, ki je odstopil); g. Škoflek, učitelj v Grižah pri Žaveti; g. Zemljič, bivši nadučitelj v Mariboru, je djan v pokoj; g. Košutnik, bivši učitelj pri sv. Petru v Savinj. dolini jo odpuščen iz službe.
Na Goriškem: Gospodična Katinka Stanič učiteljica v Kamenjali.
Na Primorskem:	Moj drugimi učiteljicami sto na novih nemških
deržavnih dekliških šolah v Terstu in Gorici imenovani tudi dve Ljubljančanki, namreč gospodična Ema Mašek in Albertina Jagrič, perva za Terst, druga za Gorico.
Lastništvo „Učiteljsko društvo za slov. Štajer.'1 Za uredništvo odgovoren Dr. Lorene. — Tisek „Narodne tiskarne11 v Mariboru.