POETIKA OTROŠKEGA GLEDALIŠČA
Petnajstega aprila letos je prevzel vodstvo Kulturnega doma Španski borci igralec in režiser Iztok Valič. O dejavnosti kultumega doma smo v Naši skupnosti redno poročali, zato nas je zanimalo, kako bo novi direktor osrednje kulturae ustanove v naši občini oblikova! njeno prihodno dejavnost.
Gospod Iztok Valič, delovno me-sto direktorja ni Vaša prva zaposli-tev v Kulturnem domu Španski borci. Kdaj ste prišli v to ustanovo?
V to ustanovo sem prišel pred dvema letoma, potem ko sem prene-hal igrati v celjskem gledališču. V Ce-lju sem igral sedem let. Imeti družino v Ljubljani in se vsak dan z avtomobi-lom voziti v Celje postane sčasoma zelo naporno. In tako se je bilo po-trebno odločith ali se preseliti v Celje ali ostati doma. Na poti iz Kodelje-vega, kjer stanujem, v mesto sem šel mimo KD Španski borci. Spoznal sem, da imam vse pred nosom. Stopil sem v stavbo in predlagal ustanovitev profesionalne gledališke skupine, ki naj bi pripravila otroško igro. Menil sem, da igranih gledaliških predstav za otroke v Ljubljani ni. Naletel sem na razumevanje in podporo program-ske vodje Irene Prosen in takratnega direktorja Braneta Dobravca. Na oder sem postavil in obnovil otroško predstavo celjskega gledališča Raz-bojnik Rogovilež. Premiero smo izpe-ljali 6. decembra 1990. Gledališče smo poimenovali Moje gledališče, ker je v tem nazivu nekaj otroškega. Vsak otrok naj bi rekel: »Zdaj grem v moje
gledališče!« V letu in pol smo po vsej Sloveniji odigrali 150 ponovitev Raz-bojnika Rogovileža. Vsi, že uveljav-ljeni igralci smo honorarci. Delujemo na tržnih osnovah, se pravi, da smo vedno seznanjeni s tem, za kolika lahko predstavo prodamo.
Kot gledališki ustvarjalec imate na delovnem mestu direktorja verjetno nove zamisli. Ali bi nam jih zaupali? Ali nameravate z dejavnostjo Mojega gledališča nadaljevati?
Vsekakor. Pokazalo se je, da je ta pot pravilna. V teh dveh letih sta se izoblikovali misel in potreba, da na temeljih, ki sem jih prej omenil, razvi-jamo gledališče za otroke. Potrebna pa je tudi gledališka izobrazba otrok. Dobre gledališke predstave lahko po-peljejo otroka v svet lepe slovenske besede in izrazoslovja, spodbuja pa tudi otrokovo koncentracijo. Poetika, ki jo ponuja gledališče je izjemno po-membna. Le-ta je temelj otrokove bralne kulture in pomembna za spreniljanje kakovostnih filmov in koncertov. K sodelovanju bom pova-bil igralce s pedagoškimi izkušnjami. Otroke bodo učili nastopanja, govora in oblikovanja misli. V ta namen se bomo povezali z učitelji osnovnih šol.
Direktor KD Spanski borci g. Iztok Valič (Foto: Borut Krajnc)
Kakšno vlogo ima po Vašem mne-nju KD Španski borci v širšem slo-venskem kulturnem prostoru?
Čas tako imenovanih kulturnih do-mov je minil. Kulturni dom je hiša, ki ima svoje vzdrževalce in hišnika. Igralci odigrajo predstavo nato pa hiša potone v mrak. Tega si v Ljub-ljani ne moremo dovoliti. Kulturni dom se mora spremeniti v gledališče ali center. Glede na to se bo Moje gledališče oblikovalo kot glavna in bi-stvena dejavnost hiše. Ta dom mora imeti lastno produkcijo. Prizadeval si bom,   da   bomo   imeli   stalen   dan
v tednu rezerviran za komedijo. Po-imenovali bi ga »Dan, ko se sme-jemo«. Vabili bomo tudi druga slo-venska gledališča.
Vsklopu KD Španski borcije tudi likovni salon. Ali tudi v tem okviru pripravljate novosti?
Opazil sem, da ima likovni salon ponesrečeno lego. Zaprt je med bloke in odmaknjen pogledu mimoidočih. Gledalci prihajajo v glavnem samo na otvoritve razstav. Naša želja je, da bi ga spremenili v razstavno-prodajni sa-lon in v njem prirejali avkcije. Tako bi tudi to dejavnost doma poživili.
MARJAN KOVAČEVIČ-BELTRAM