MEDNARODNA TRGOVINA ZBLIŽANJE MED VLADO IN SINDIKALNIMI ORGANIZACIJAMI. V sredo so se v Rimu sestali trije ministri za financ ne m gospodarske zadeve Gio litti, Colombo in Tremellom tej minister za državno preosnovo državne uprave Preti s pred stavniki vseh sindikalnih organizacij. Na sestanku je prišlo do zbližanja. Vlada je namreč izrazila svojo pripravljenost, da v treh letih izvede potrebne preosnove in spremembe, da bi se doseženi izfcoljški državnih nameščencev vključili v osnov ne plače. Prav tako je pripravljena izvesti tudi predlagano preosnovo javne uprave. Da bi vlada lahko vključila priznane izboljške v osnovno plačo, bj potrebovala iz državnega proračuna 450 milijard lir. ZAHODNONEMŠKI IN ITALIJANSKI DRŽAVNIKI V PARIZU. Za danes je bil napovedan obisk zahodnonemškega kanclerja prof. Erharda v Parizu, kjer se bo sestal s predsednikom de Gaullom in drugimi" francoskimi državniki. Na dnevnem redu je vprašanje razširitve francosko - nemške po godbe, ki je bila lansko leto sklenjena, ko je načeloval nemški vladi kancler Adenauer. Ta je bil bolj vnet pristaš sodelovanja s Francijo kakor prof. Er-hard. V Bonnu niso torej danes navdušeni za poglobitev sodelovanja s Francijo. Prihodnji teden odpotuje v Pariz predsednik Segni v spremstvu zunanjega ministra Saragata. Saragat se odločno zavzema za pristop Velike Britanije k Evropski gospodarski skupnosti. V tem pogledu 'se načrti italijanske zunanje politike križajo z de Gauilo-vimi, ki hoče zdaj zopet pogreti Fouchetov načrt za ustanovitev združene Evrope brez Velike Britanije. PRIPRAVE NA KONFERENCO NEVEZANIH DRŽAV. Verjetno se bodo že meseca marca sestali zunanji ministri najvažnejših nevezanih držav, da bi se posvetovali o pripravah za drugo vi hunsko konferenco nevezanih držav iz Evrope, Azije, Afrike in Latinske Amerike (prva je bila v Beogradu). Iz Indije poročajo, da se za sklicanje takšne konference zavzema tudi indijska vlada. Ta bi bila toliko bolj pomembna tudi glede na priznanje Kitajske s strani Francije. NIZOZEMSKA POLITIKA — LJUBEZEN IN VERA. Zaradi ljubezni princezinje Irene, druge hčerke nizozemske kralj ive Julijane, ki se je zakljubila v španskega princa Karla Borbonske-ga — ta živi v Parizu — je bila nekaj dni vsa nizozemska javnost pokonci. Irena je tudi_ prestopila v katoliško vero očitno, ker je njen fant katoličan. Po običaju morajo biti nizozemski vladarji protestanti, zato je prestop princezinje Irene v katoliško vero vznemiril še toliko bolj, ker ima Irena pravico do nasledstva ha prestolu. Ves dvor je bil zaradi tega v veliki zadregi, javnost pa vznemirjena predvsem zaradi tega, ker je ni ne kraljica ne vlada obveščala o poteku vse zadeve sproti. Kraljica je v začetku celo izjavila, da iz vsega ne bo nič, nazadnje pa se je Irena vrnila domov s svojim zaročencem Karlom ter se tudi zaročila. Izrazito katoliški nizozemski listi niso povsem zadovoljni s tem srečnim razpletom, ker se je Irena morala odpovedati nasledstvu. MED AMERIKO IN ANGLIJO. Angleški ministrski predsednik Alec Douglas Home je prispel v Združene ameriške države, kjer ga je predsednik L. Johnson pozdravil kot predstavnika »bratske države«. Po prvih razgovorih sta se menda Johnson in Home sporazumela glede ameriško-angleškega predloga, da bi na Ciper odposlali mednarodno vojsko, v kateri naj bi bile tudi čete držav, ki niso organizirane v Atlantski zvezi (NATO); te pa bi ne smele biti iz komunističnih dežel. Amerika, ki izvaja gospodarski bojkot Kube, ni zadovoljna z angleško politiko. Prodaja angleških avtobusov in tovornjakov Kubi ni v skladu s takšno ameriško politiko. Listi poročajo tudi, da bi Amerika rada o-mejila kredite sovjetskim uvoznim podjetjem za nabavo blaga na Zahodu, medtem ko so Angleži odločno za to, da bi se trgovinska izmenjava s Sovjetsko zvezo čim bolj razvila. KAM JE ODŠEL SOVJETSKI DIPLOMAT? Dne 4. februarja je izginil iz Ženeve član sovjetskega odposlanstva na razorožitve-ni konferenci Jurij Ivanovič No-senko, ki je imel po pisanju zahodnega tiska še posebno zaupno nalogo v tem odposlanstvu. Ako so obvestila zahodnega tiska točna, je pripadal sovjetski informativni službi. Načelnik sovjetskega odposlanstva Carapkin je obtožil švicarsko vlado, da ni poskrbela dovolj za varnost članov sovjetske delegacije, ter je s tem sprožil domnevo, da je bil Nosenko u-grabljen. Na drugi strani je a-meriško zunanje ministrstvo sporočilo, da je Nosenko zaprosil za politično zaščito. STRAH PRED TRETJO SVETOVNO VOJNO. Znani ameriški časnikar Steward -Alsop trdi v ameriški reviji «Saturday Eve-ning Post«, da je bilo spremstvo Pogajanja s Cechofrachtom zaključena Kakor smo poročali v prejšnji številki, so se ssstali na tržaški trgovinski zbornici predstavniki češkoslovaškega uvoznega in izvoznega podjetja Cechofracht s predstavniki tukajšnjih gospodarskih krogov, da bi dosegli sporazum za povečanje češkoslovaškega tranzita čez Trst. Del j časa po vojni je bil ta zelo nizek, pozneje pa se je pričel dvigati, a do pravega razmaha le ni prišlo, ker se je dolgo časa vleklo vprašanje poravnave pristaniških uslug z devizami. Končno je Italija ustregla češkoslovaški želji, da bi se to vprašanje vključilo v trgovinsko pogodbo med obema državama na podlagi nekakšne kompenzacije. Tako so se pred dnevi dogovorili, da bo pošiljala češkoslovaška v tranzitu čez Trst vsaj 400.000 ton blaga na leto. Seveda je ta količina samo okvirna, saj je bil v resnici češkoslovaški tranzit čez naše mesto že pred leti znatno večji. V letu 1961 je dosegel 470.555 ton (dovoz 165.366 ton, odvoz 305.189 ton), leto kasneje se je znižal na 424.042 ton (dovoz 158.051 t, odvoz 265.991 t), v minulem letu pa je spet napredoval na 441.224 ton (dovoz 81.634 t, odvoz 359.590 t). V sredo, 12. t.m., je bila na sedežu železnišk. ravnateljstva v Trstu mednarodna konferenca, na kateri so predstavniki italijanskih, češkoslovaških, jugoslovanskih in avstrijskih železnic proučili vprašanje železniških tarif, ki naj bi jih uporabili za češkoslovaški tranzit čez Trst. Pred veronskim sejmom V Veroni bo od 8. do 16. marca 66. Mednarodni kmetijski sejem in 17. Razstava kmetijskih strojev, katerih se bo udeležilo kakih 4.000 razstavljavcev iz 30 držav. Veronski kmetijski sejem odpira vsako leto vrata v novo kmetijsko sezono v vsej Evropi, ta privilegij pa uživa že od leta 1898, ko se je Verona s svojim plodnim kmetijskim zaledjem uveljavila v mednarodnem okviru. Sejem nudi zasebnikom in kmetijskim obratom doma in v tujini lepo priložnost, da po u-godnih cenah nabavijo kakovostne proizvode v kmetijstvu (v najširšem smislu besede), katero zajema poljedelstvo, rejo domačih živali in industrijo kmetijskih strojev. V okviru veronskega sejma bodo tudi zani-ihivi sestanki med domačimi in tujimi operaterji, podjetniki, vodstvi večjih kmetijskih obratov in celo vidnimi strokovnjaki za kmetijska vprašanja ter znanstveniki. V okviru sejma bo vsedržavni odbor za mehanizacijo kmetijstva priredil zanimivo razsta vo, na kateri bo prikazal razne izume in sploh naj novejše izsledke mehanizacije kmetijstva, ki jih bodo lahko v bodoče uporabili posamezni kmetovalci in kmetijski obrati. IZLET KOMPASA Ob priliki kmetijskega sejma v Veroni priredi potovalni urad «Kompas» (sedež v Ljubljani) štiridnevni izlet v to italijansko mesto. Ob povratku se bodo izletniki ustavili tudi v Trstu. ITALIJANSKA HOTELSKA OPREMA V LONDONU Italijanski zavod za zunanjo trgovino (Is ti tu to Nazionale per il Commercio Estero) je organiziral v prostorih »Italian Tra-de Centre« v Londonu mednarodno razstavo ožjega obsega, na kateri je prikazal najsodobnejšo italijansko opremo za hotele in gostinske obrate sploh. To je ena izmed številnih pobud za pospešitev italijanskega izvoza v Veliko Britanijo. Razstavo je financiralo italijansko ministrstvo za zunanjo trgovino. UVOZ MLEKA V PRAHU Italijansko ministrstvo za zunanjo trgovino je podaljšalo do 30. junija letos rok za uvoz 500 ton albanskega in 250 ton češkoslovaškega mleka v prahu. Uvoz se vrši na podlagi kompenzacije, s carinskim pregledom čez Trst (albansko mleko) in Pon-tebo (češkoslovaško mleko). ZALOGE SLADKORJA IN UVOZ Kaže, da so zdaj italijanske zaloge sladkorja razmeroma o-bilne in da sladkorja vsaj do julija ne bo primanjkovalo. Lani so s sladkorno peso posadili 228.000 hektarov; iz sladkorne pese, ki je bila pridelana na teh nasadih so v 76 sladkornih tovarnah (v Italiji je vsega 80) pridobili 8.247.342 stotov sladkorja. Od 1. avgusta do 31. decembra lani so pripravile čistilnice še nadaljnjih 162.605 stotov sladkorja, pridobljenega s predelavo melase; predvidena je proizvodnja še 400.000 stotov melasnega sladkorja. Dne 31. julija 1963 so znašali presežki (vstevši uvož. sladkor) 1.655633 stotov. Razpoložljivost v skladiščih za 1963-64: 10.465.630 stotov. če računamo, da bo poraba sladkorja v sezoni 1963-64 znašala 13 milijonov stotov, bo znašal ,31. julija primanjkljaj okrog 2.500.000 stotov. Letos smejo domači trgovci uvoziti največ 2.700.000 stotov sladkorja. Živahnejša trgovina Italija-ZSSR V Rimu so 5. februarja predstavniki Italije in Sovjetske zveze (minister za zunanjo trgovino Patoličev) podpisali dva trgovska sporazuma. Prvi dopolnjuje pogodbo za trgovinsko izmenjavo v letih 1982-1985 in določa uvozno in izvozno blagovno listo za trgovsko izmenjavo v razdobju 1964-1965, drugi pa urejuje trgovinsko izmenjavo v razdobju 1966-1989. Kot znano, ne bo smela Italija kot članica EGS od leta 1939 več sklepati dvostranskih pogodb, ampak bo to delala izvršna komisija Evropske gospodarske skupnosti. Po prvem sporazumu bo Italija v letih 1964 in 1965 uvozila iz Sovjetske zveze med drugim tudi sledeče količine blaga: strojne opreme v 1. 1964 za 500 milijonov lir (v. 1. 1965 za 600 milijonov.lir), surovega petroleja v 1. 1964 za 1,6 mil. t (1. 1965 2 mil. ton), platine v 1. 1964 za 160 kg (1. 1965 155 kg), stekla v 1. 1964 za 160 milijonov lir (1. 1985 160 milijonov lir), hlodovine in jamskega lesa v 1. 1964 150.000 kub. metrov (1. 1935 200.000 kub. m), rezanega lesa v 1. 1964 50.000 kub. m (1. 1965 100.000 kub. m), lesenih plošč za 110 milijonov lir (1. 1965 110 mili j ono r lir), iverk za 110 mil. lir (1. 1965 110 mil. lir), konj za zakol 2500 glav (1. 1965 4000 glav), ribjih konzerv za 350 mil. lir (1. 1965 350 mil. lir), vodke 50.000 litrov (1. 1965 50.000 litrov), zapestnih ur in budilk 60.000 (1. 1965 80.000). Na drugi strani pa bo izvozila v Sovjetsko zvezo v letih 1964 in 1965 za 90 milijard strojne opreme (tu je vštetih tudi 70 milijard kreditov, katere omenjamo na koncu članka), kemičnih proizvodov v 1. 1964 za 500 milijonov lir (v 1. 1965 za 500 milijonov strojne opreme, železarskih proizvodov in cevi. Predstavniki italijanske vlade so izjavili, da bo vlada rade volje prevzela jamstvo za kredite, ki jih bodo italijanski kreditni zavodi podeljevali sovjetski Banki za zunanjo trgovino za nabavo strojne opreme in ladij v Italiji. V ta namen misli vlada odmeriti 70 milijard lir. Povračilo kreditov in plačilo obresti se bosta vršila po sporazumu med italijanskimi kreditnimi zavodi in sovjetsko Banko za zunanjo trgovino. Samo v enem letu za milijardo jajc več Po poročilih iz Bruslja ni bilo zadnje zasedanje ministrskega sveta Evropske gospodarske POMORSTVO IZRAELSKO JUŽNO SADJE ČEZ TRST IN KOPER. Od jutrišnjega dne do 25. t-m. bo prišlo po morju v Trst 3.200 ton izraelskega južnega sadja (v tranzitu), namenjenega v Švico, Avstrijo in Nemčijo. V četrtek, 20. t.m., bo pripeljala tovorna ladja «Nisson Tassos« kakih tisoč ton agrumov iz Kajfe; za njo bo priplula v naše pristanišče «Alexio» z enakim tovorom. Ladja «Anna M.» pa se bo s 1500 tonami izraelskih agrumov zasidrala v Kopru po izrednem naročilu nemških operaterjev iz Porenja. Kašneje se bodo izraelske ladje (družbe ZIM v Kajfi) ustavljale izmenoma v Kopru in Trstu. Ladja «Palyam» izraelske družbe SELA Maritime v Kajfi bo pripeljala v Koper 1300 ton južnega sadja, za njo pa «Calypso» in spet «Palyam». Nemški operaterji rajši uvažajo i Po svetu manj ladij v gradnji Največ gradijo Japonci skupnosti posebno "plodno Na izraelske agrume čez Koper, ker dnevnem redu je bilo vprašanje pogojev, pod katerimi bi se Skupnosti pridružil Izrael. Razpravljali so v prvi vrsti o carinskih olajšavah, ki naj bi jih bila deležna izraelska država. Izraelci želijo tudi olajšave glede uvoza broma in pomaranč. Proti tem olajšavam se je uprla zlasti Italija. Poleg tega je svet razpravljal o vprašanju pridružitve Nigerije ter je pooblastil strokovnjake, da proučijo ta problem. Kakor znano, uživa že 18 afriških držav, ki so doslej bile povečini pod francoskim pokroviteljstvom pogoje pridružene države. Za sredo je bil sklican ministrski svet, da bi proučil žgoče vprašanje prepovedi uvoza jajc v Zahodno Nemčijo. Zahodno-nemška vlada je namreč ustavila uvoz jajc tudi iz držav Evropske gospodarske skupnosti. Ta ukrep je prizadel predvsem Nizozemsko, ki je v zadnjem času izvozila v Zahodno Nem- Hr), rajona v 1. 1964 1000 ton (1.. čijo velike količine jajc. Komi-1965 1000 ton), tkanin v 1. 1964 . sija Evropske gospodarske skup-2.500.000 metrov (1. 1965 2 mili- n osti je nastopila proti temu j ona 200.000 metrov), nogavic v ukrepu zahodnonemške vlade in L 1964 za 400 milijonov lir (1. | izpodbila utemeljitev, češ da se 1965 za 600 milijonov lir) m je zahodnonemška vlada mora- drugo. Pri izvajanju drugega sporazuma, se pravi med 1966. in 1969. letom, bo Italija znatno povečala trgovinsko izmenjavo s Sovjetsko zvezo (o tem bomo obširneje poročali v naši prihodnji številki). Tako bo v letu 1966 kupila v Sovjetski zvezi med drugim strojno opremo za 4 milijarde 150 milijonov lir, dalje 400.000 ton antracita, 7 milijonov ton surovega petroleja in 30.000 ton kromove rude. Sovjetom pa bo dobavila Italija poleg drugega za 73 milijard lir Carinske ovire tudi za uvoz avstrijskega jekla Med državami, ki jih bosta in jeklo bi toliko laže pristala močno prizadela naj novejše povišanje in uvedba enotne carine na uvoz jekla v države Evropske gospodarske skupnosti, je gotovo Avstrija. Pretežno je do sedaj veljala carina 6 odsto, to je carina, ki so jo uporabljale Zahodna Nemčija in države Beneluxa, medtem ko se je zdaj enotna carina prilagodila italijanski (-9 odsto) in znaša 10 odsto. To pomeni, da bi tudi Avstrija morala na svoj izvoz v države Evropske skupnosti za premog in jeklo plačevati novo carino. To bi avstrijsko jeklarsko industrijo stalo okoli 600 milijonov šilingov na leto. Lani je Avstrija izvozila v države Evropske skupnosti za premog in jeklo okoli 54 odsto vsega izvoza jekla, in sicer okoli 450.000 ton v Zahodno Nemčijo in 100 tisoč ton v Italijo. Celoten avstrijski izvoz jekla je lani dosegel 2,9 milijona ton ter je bil za 2 odsto manjši kot prejšnje leto. Med razgovori v Luksemburgu si je Avstrija prizadevala, da bi ji priznali izjemen položaj. Tudi predsednik Visoke oblasti Italijan Del Bo je bil pripravljen na kompromis, in sicer v smislu, da bi Avstriji dovolili določen izvozni kontingent, ki bi bil deležen carinskih olajšav in bi bil obremenjen samo z dosedanjo carino, in to vsakih 6 mesecev. Zahodna Nemčija in Nizozemska sta pripravljeni ta predlog sprejeti, toda Francija je proti temu, medtem ko se I-talija še ni izjavila. Evropska skupnost za premog predsednika Kennedyja prepričano, da gre za svetovno zaroto proti Združenim ameriškim državam v trenutku, ko je bil izvršen atentat na predsednika Kennedyja. To domnevo naj bi bil izrazil tudi sedanji predsednik Johnson ter dodal, da ni izključeno, da hočejo ubiti tudi njega. Zunanji minister Rusk, ki je tedaj letel na obisk Japonske, je radiotelefonsko poklical G. Balla, ki ga je nadomestoval, ter izrazil »strah, ali ne gre morda za organizacijo novega «Pearl Harborja« proti Združenim ameriškim državam. Tedaj je obrambni minister MacNama-ra pozval vse poveljnike ameriških čet po svetu, naj bodo pripravljeni. na zahtevo Avstrije, ker se je avstrijski uvoz jekla v države Evropske skupnosti v zadnjih letih sukal približno na isti ravni. Tega ni mogoče reči glede uvoza iz vzhodnih evropskih držav in Japonske, ki se je močno povečal, in prav proti temu uvozu je naperjena najnovejša carina. Poleg tega je Avstrija že večkrat izrazila željo, da bi rada pristopila k Evropski skupnosti za premog in jeklo. Iz političnih razlogov je Visoka oblast odbijala to avstrijsko željo. Ko bi Avstrija v resnici pristopila k Evropski skupnosti, bi se seveda izognila novi carini na uvoz jekla (10 odsto), ki velja za uvoz iz držav izven Skupnosti. JUGOSLOVANSKO. AVSTRIJSKO SODELOVANJE V INDUSTRIJI Po svojem povratku iz Beograda, kjer se je mudil na večdnevnem obisku je podkancler dr. Pittermann izjavil časnikarjem, da so Jugoslovani pokazali veliko zanimanje zlasti za bližnja trgovinska pogajanja, ki naj bi prinesla nadaljnjo sprostitev trgovinske izmenjave. To je želja vseh. Utrdi naj se gospodarsko sodelovanje ne samo v trgovini, temveč tudi v industriji ter elektroindustriji. Ne gre samo za sodelovanje doma, temveč tudi na zunanjih trgih. Tudi stike med samimi vodstvi podjetij bi bilo dobro še bolj pospeševati. Podkancler je omenil, da je v Beogradu načel tudi vprašanje nadaljnjin potovalnih olajšav ter dodal, da so jugoslovanski voditelji pokazali razumevanje za njegov predlog. Zadevne predpise je treba čimprej izpopolniti, da bi prišli do izraza že to poletje. Družbene značilnosti današnje Slovenije (Nadaljevanje s 1. strani) ku dela za avtomatizacijo, še prej je treba pohiteti z industrializacijo in sploh z modernizacijo proizvodnih sredstev. Odstotek visoko kvalificiranih kadrov v Sloveniji zaostaja nevarno za jugoslovanskimi in svetovnimi pokazatelji. DOTOK SEZONSKIH DELAVCEV SPLOŠEN POJAV V Slovenijo prihaja okoli 20 tisoč sezonskih delavcev iz drugih jugoslovanskih republik, letos jih bo verjetno okoli 30.000. To je splošen pojav na svetu, da se seli delovna sila z razvojem industrije in zaradi urbanizacije. Tudi iz Slovenije odhajajo delavci in sicer na delo v Avstriji, Nemčiji itn., a iz nekaterih malo razvitih krajev Slovenije in iz drugih republik v slovenska industrijska središča na gradbilišča in v gozdarska delovišča. Te sezonske delavce je treba vključiti v delavsko samoupravljanje, da bodo sami odločali o podaljšanju sezonske dobe in o izgradnji stanovanj za njihove potrebe. PRISLUŽI IN VARČUJ! V Sloveniji se ne postavljajo meje osebnim dohodkom, ki nastajajo kot plod velikega delovnega prizadevanja in stvarnega delovnega učinka. Uvajanje kontrole nad potrošnjo družinskih dohodkov je slaba stvar. Nikogar niso do sedaj preganjali, ki si je nekaj prislužil. Ni bolj moralen tisti, ki je porabil ves svoj denar za hrano in gostilne, od tistega, ki se je odpovedal mnogim svojim željam, da bi si nekaj nakupil. Seveda se je s povečanjem standarda povečalo tudi stremljenje za dosego določenih stvari in dobrin na škodo človeških odnosov s tovariši ali pa v družini. Toda zaradi tega se ne moremo vračati nazaj od materialne stimulacije k zgolj moralni. Kraji z individualno kmetijsko proizvodnjo zaostajajo za industrijskimi in tja je treba u-smerjati pomoč, da bi se gospodarsko razvili. la odločiti za ta ukrep, ker je naval jajc iz Nizozemske silno potisnil navzdol cene na zahod-nonemškem trgu ter napravil s tem veliko škodo nemškim kmetom. Komisija EGS je mnenja, da ta prigovor zahodnonemške vlade ne drži, češ da je cena jajc tako padla, ker se je proizvodnja v Zahodni Nemčiji nenavadno razvila. V resnici je zdaj čas, ko je vsako leto na trgu mnogo jajc, ker prično kokoši bolj nesti, na drugi strani pa tudi drži, da so v Zahodni Nemčiji zelo pospešili kokošerejo tako, da se je proizvodnja jajc v zadnjih desetih letih podvojila. Kokoši so v Zahodni Nemčiji lani znesle okoli 1 milijardo jajc več kakor prejšnje leto, medtem ko je poraba jajc ostala skoraj neizpremenjena. Nekateri nemški gospodarstveniki vidijo izhod v tem, da bi razvili močno propagando za večje uživanje jajc. . DTEIVJKF* BOLGARilJA RAZVREDNOTI. LA SVOJO VALUTO. «11 Globo« poroča: Z namenom, da pospeši razvoj turizma, namerava bolgarska vlada izvršiti 70-odstct-no razvrednotenje državne valute «leva». Odslej bo bolgarska državna banka plačala za ameriški dolar 1,99 leva, medtem ko je do sedaj plačevala zanj 1.17 leva. so stroški za raztovarjanje v Kopru mnogo nižji; hlajenje in razkuževanje sadja se vrši po izredno ugodnih cenah; ni jim treba plačevati natovarjanja na kamione, prevoznine do Sežane in spet natovarjanja na železniške vagone. LADJE SPLOŠNE PLOVBE Motorna ladja «Bled» se je zasidrala 8. februarja v Benetkah. Ladja «Bohinj» je pred dnevi odpotovala iz S. Vincenta, namenjena proti južnoameriškim lukam. «Bovec» je zapustila pristanišče v Marseillu in odplula proti Južni Ameriki. ((Dubrovnik« je priplula 11. t.m. v Abi-djan. ((Pohorje« je pristala 11. t.m. v Kopru. «Zelengora» odpluje jutri, 15. t.m. z Jadrana proti zahodnoafriškim lukam. NAPOVEDANE LADJE JUGOLINIJE Odhodi iz Trsta Proga Jadransko morje — Bengalski zaliv: «Romanija» 16. februarja; Proga Jadransko morje — Indija in Daljni vzhod: ((Kosovo« 30. marca, »Jesenice« 25. aprila; Proga Jadransko morje — Daljni vzhod: ((Velebit« 29. februarja, »Triglav« 30. aprila, »Uljanik« 15. aprila; Proga Jadransko morje — Perzijski zaliv: »Radnik« 20./29. februarja; Proga Jadransko morje — Severna Evropa: «Rijeka» 20. februarja, »Bratstvo« 29-februarja. Prihodi v Trst »Grobnik« (ZDA) 20. februarja; »Marjan« (ZDA) 27. febr. Podatki britanskega Lloyd’s Register of Shipping kažejo, da je bilo 31. decembra 1963 v ladjedelnicah po vsem svetu v gradnji 1.342 trgovinskih ladij za 8.402.000 bruto registrskih ton ali 77.100 brt manj kakor ob koncu septembra, ko je bilo v gradnji 9.173.000 brt, od tega je bilo 96 parnikov (2.452000 brt) in 1-246 motornih ladij (5.950.000 brt). Ti podatki zadevajo samo tovorne ladje na mehanski pogon z več kot 100 brt, ne vključujejo pa ladjevje Sovjetske zveze. Kitajske in Vzh. Nemčije. Največ gradi Japonska (1 milijon 560.000 brt, 18,1 odstotka svetovne tonaže), njej sledijo Velika Britanija (1.42L000 brt, 16,9 odstotka), švedska (758.000 brt, 9 odstotkov), Zah. Nemčija in Italija (vsaka po 686000 brt, 8,2 odstotka), Francija (518 tisoč brt, 6,2 odstotka), Norveška (365.000 brt), Španija (358 tisoč brt), dalje Združene ameriške države, Danska, Poljska, Nizozemska, Jugoslavija, Finska, Belgija itd. Velika Britanija, Belgija in Španija so imele ob koncu lanskega leta v gradnji več ladij kot ob koncu septembra, vse ostale države pa manj, medtem ko je Danska ohranila skoraj enako tonažo. Ob koncu lanskega leta je bi- rn Sadje in zelenjava m ^ na tržaškem trgu ^ Kupčije na tržaškem trgu so še vedno ugodne, kajti cene so zmerne in blaga je dosti na razpolago'. Zraven tega je letos' zelenjava lepa in sveža. Ta prihaja še vedno v veliki meri z Goriškega, v zadnjem tednu pa se že pojavlja na trgu zelenjava iz naših okoliških vrtov. Navajamo cene za kg blaga prodaje na debelo (v oklepaju prodaja na drobno). Pesa 20—40 (48—90), karčofi 40 (60), cvetača 90 (180), zelje 25—40 (48— 80), cikorija 30—45 (68—98), čebula 30—50 (68—100), solata 100—130 (200—260), krompir 24 do 45 (48—80), paradižnik 260 (480), rdeč radič 180—300 (360 do 540), zelena 80—90 (160), špinača 70—120 (140—220); pomaranče 60—140 (98—240), mandarine 100 (200), jabolka 20—80 (48—160), hruške 50—130 (98— 240) lir za kg. Poostreno pobijanje dumpinga V Združenih ameriških državah pripravljajo poostritev u-krepov za pobijanje dumpinga (uvoza blaga iz tujine izpod cene). Podoben zakon je bil predložen zahodnonemškemu parlamentu. Zakonski osnutek je predložilo 115 poslancev koalicijskih strank. V zadnjem času so oblasti v Zahodni Nemčiji prejele štiri prijave inozemskega dumpinga. Oblasti poizvedujejo, da bi se prepričali, ali so te prijave res utemeljene. Dva primera zadevata Jugoslavijo, po en primer Avstrijo in Španijo. Prijave avstrijskega in španskega dumpinga so že spravili z dnevnega reda, in sicer na podlagi pogajanj; preiskava pa traja glede dveh primerov jugoslovanskega dumpinga. lo v italijanskih ladjedelnicah v gradnji vsega 73 motornih ladij 549.000 brt) in 4 parniki (137.000 brt), tj. za kakih 110.000 brt manj kakor v septembru. Od celotne tonaže trgovinskih enot v gradnji je 4.512.000 brt za potrebe domače mornarice, a 3.608000 brt po tujem naročilu (izvoz). V teh številih ni vključena tonaža poljskega ladjevja. Glede izvoza so bile na vodilnih mestih Japonska (1 milijon 189.000 brt), Švedska (517 tisoč brt), Zahodna Nemčija (477.000 brt), Francija (261000 brt) in Velika Britanija (204.000 brt). Italijanske ladjedelnice so ob koncu leta imele v gradnji 199-000 brt ladjevja za tuje države in 487 000 brt za domače naročnike. Italija sploh ne naroča ladij v tujini. Piransko ladjedelnico premestijo Piranska občinska skupščina je predložila okrajnemu gospodarskemu sodišču v Kopru, naj odredi prisilno likvidacijo »Ladjedelnice Piran« glede na 600-milijonsko zgubo, ki je nastala pri poslovanju ladjedelnice. Sodišče je imenovalo za likvidacijskega upravitelja ing. Pavla Koviča iz Portoroža. Ladjedelnica je bila najprej v sklopu Splošne plovbe, a se je potem ločila od nje. Prvotno je gradila samo lesene ladje, pozneje pa je prešla na gradnjo železnih ladij, že del j časa obstaja načrt, da bi ladjedelnico premestili v o-kolico Kopra, ker je na sedanjem mestu kvarila lice piranske obale in bila v napotje razvoju turističnega prometa. Ta načrt nameravajo v resnici tudi izvesti ter premestiti ladjedelnico, ki pa naj bi se na novem mestu bavila samo s popravljanjem ladij. V ladjedelnici je bilo zaposlenih 550 ljudi, ki jih nameravajo postopoma premestiti deloma v Koper, deloma v razna druga podjetja, tako v obrat »Mehanotehnike« (okoli 100 ljudi) in sečoveljski rudnik, deloma pa tudi v Splošno plovbo. V novi ladjedelnici v Kopru bi zaposlili okoli 200 ljudi. JSL • r j t t m PRENOVLJENI Hotel POŠTA TRG OBERDAN 1 — Tel. 24-157, 35-786 (v centru mesta) Udobne sobe s kopalnico — Telefon v vseh sobah Dvigalo — Centralna kurjava ICopM, MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT GLAVNA DIREKCIJA - TELEF. 141, 184 - TELEX: 03-517 * Mednarodna špedicija in transport z lastnimi kamioni — Pomorska agencija — špediter-ska služba na mednarodnih razstavah in sejmih v tuzemstvu s specialno organizacijo — Transportno zavarovanje blaga — Carinjenje blaga — Redni zbirni promet iz evropskih centrov — Kvantitativni prevzem vagonskih in kosovnih pošiljk — Strokovno embaliran je — Dodajanje ledu in uskladi-ščenje blaga v lastnih skladiščih — Avtoremont in servisna popravila motornih vozil v avtomehanični delavnici v Sežani. FILIALE: Beograd, Zagreb, Ljubljana, Rijeka, Maribor, Sarajevo, Sežana, Subotica, Novi Sad, Zrenjanin, Jesenice, Nova Gorica, Kozina, Podgorje, Prevalje, velesejemska poslovalnica v Zagrebu, Ploče-Bar. PREDSTAVNIŠTVO v Trstu, via Milano, 7 - Tel. 37-823 O LJ C 01—1 N I J A Gestisce i servizi merci e passeggeri sulle tinee: ADRIATICO — NORD EUROPA (servizio celere ed espresso) partenze da Rijeka ogni 7 giorni ADRIATICO — NORD AMERICA (North of Hatteras) partenze ogni 10 giorni ADRIATICO - SUD AMERICA partenze ogni 30 giorni ADRIATICO — LEV ANTE partenze ogni 7 giorni ADRIATICO — IRAN — IRAQ partenze ogni 30 giorni ADRIATICO — INDIA — PAKISTAN — BURMA partenze ogni 30 giorni ADRIATICO — ESTREMO ORIENTE partenze ogni 30 giorni ADRIATICO — GOLFO MESSICO partenze ogni 20 giorni con 52 moderne e rapide na vi, 530 cucette e 350.000 B.R.T. La »JUGOLINIJA« accetta il trasporto di merci anche in porti fuori delle linee regoiar* TRASP0HTATE LE MERCI E VIAGGIATE CON LA --- cJUeOLINIJAf - RIJEKA — PODJETJE UVEDENO V INDUSTRIJO GOSPODINJSKIH STROJEV išče zastopstvo tovarn paličastih medeninastih profilov z= nanjo BRANDOLIN TRST - Via S. Maurizio, 2 . Tel. 41-320 RIJEKA . Jugoslavija Za časa bivanja na jugoslovanski jadranski obali, ne zamudite izletov z ladjami Jadrolinije. Poslužuj te se ladij Jadrolinije za redne proge, kakor tudi za izredne izlete. Ta potovanja bodo obogatila vaš letni odmor z novimi vtisi in vam bodo pomagala spoznati lepote jadranske obale. Za informacije obrnite se na agencije Jadrolinije v vkrcnih pristaniščih ali pa na potovalne agencije. IN NUDI SPLOSNA PLOVBA PIRAN VZDRŽUJE Z MODERNIMI TOVORNO — POTNIŠKIMI LADJAMI REDNO PROGO JADRAN — JUŽNA AMERIKA - VIA ZAHODNA AFRIKA (Rijeka - Split . Neapelj - Genova - Marseille • Casablanca - Dakar - Conakry - Tacoradi • Tema. Rio de Janeiro . Santos - Montevideo - Buenos Aires) kakor tudi REDNO LINIJO OKOLI SVETA (iz Jadrana v Indijo - Indonezijo - Japonsko -ZDA - Zahodna afriška obala - sredozemske luke) ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti. Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja »SPLOŠNA PLOVBA«, Piran, Župančičeva ulica 24, telegrami: Plovba Piran, telexi: 035-22, 035-23, telefoni: 72-170 do 72-177 in na naše AGENTE PO VSEM SVETU A. BRANDOLIN Trst y Via S. Maurižio, 2 Cevi - plošče - žice iz medenine in bakra Vijaki iz medenine in železa za les in kovino » MEDENINO VKLESANI ______X Vodne pipe Opreme za kopalnice PLOČEVINE VSEH VRST Na političnem obzorju GORIŠKI SLOVENCI IN NOV ŽUPAN. Namesto dr. Poterzia je bil izbran za goriškega župana dr. F. Gallarotti. Vodstvo Slovenske demokratske zveze je, kakor samo sporoča, predlagalo občinskim svetovalcem Slovenske liste, naj glasujejo za novega župana, kakor so demokratski volivci že 1. 1958 in 1963 pri državnozborskih volitvah podprli Krščansko demokracijo. Konkretne koncesije Slovencem na šolskem področju in zagotovila, dana na kongresu Krščanske demokracije v decembru 1963, opravičujejo takšno realistično politiko slovenskih svetovalcev. Predsedstvo Slovenske kulturno-gospodarske zveze pa je na sestanku v Gorici obsodilo ravnanje slovenskega občinskega svetovalca, člana SDZ, ki je glasoval za župana, čeprav ni dal hikakšne programske ' izjave v prid Slovencem; niti ni bilo dano nikakšno zagotovilo, da bo občinska uprava prenehala izvajati nekaterih protislovenskih ukrepov. ZVEZA PARTIZANOV TRŽAŠKEGA OZEMLJA je bila nedavno razpuščena. Njeni člani so se vključili v Vsedržavno organizacijo antifašističnih borcev ANPI. Te dni je bil v Trstu pokrajinski kongres vsedržavne zveze italijanskih partizanov ANPI. V novo vodstvo pokrajinske organizacije ANPI so bili izvoljeni tudi Eugenio Lau-renti in Nino Gregorič. V Rimu bo vsedržavni kongres ANPI, ki se ga bodo udeležili tudi odposlanci razpuščene Zveze tržaških Partizanov. POLITIČNA BORBA Z LEPAKI. V zadnjem času se je po tržaških zidovih razvil živahen političen boj.' Okoli 300 delavcev iz ladjedelnic v Tržiču je naslovilo na stranke levega centra lepak, ki jih poziva, naj kaj ukrenejo proti njihovemu zapostavljanju. Oni so namreč bili premeščeni v tržaške ladjedelnice, ki so prav tako lastnina Združenih jadranskih ladjedelnic — GRDA kakor tržiške, a ne prejemajo mesečne odškodnine za premestitev, 20-000 lir. — Na drugem lepaku zavrača komunistična stranka vso «sramoto» in °dgovornost za strahovito nesrečo v Longaronu, kjer je u-metno jezero odplavilo več vasi, na Krščansko demokracijo. — Na tretjem lepaku napadajo neo-fašisti (Italijansko socialno gibanje) Krščansko demokracijo, češ da sodeluje v mestnem in Pokrajinskem svetu s socialisti in s titovci, čeprav Jugoslavija gospodarsko duši Trst. Tudi socialistična stranka je dala nale-Pltf propagandni lepak. V njem ugotavlja, da je ona, odkar obstaja koalicija strank levega centra, prvič v zgodovini prevzela odgovornost za občinsko Upravo v Trstu. Stranka si bo Prizadevala, da bo pojav levega centra v resnici pomenil političen preolcret v upravi v korist delavcev ter sploh italijanskega in slovenskega prebivalstva. liberalne skomine po OBLASTI. Tržaška podružnica i-talijanske liberalne stranke se je v posebnem lepaku spravila na koalicijo levega centra, ki vodi tržaško občinsko upravo. Krščanskim demokratom očita, da so sestavili občinski odbor s pomočjo socialistov. Ta odbor nima prave večine, temveč je Odvisen od »slovensko - titovskih glasov«. Koalicija levega tentra razpolaga z 21 glasovi Krščanske demokracije, 5 Socialne demokracije, 1 republikanske in 3 socialistične, kar da skupaj 30 glasov na 60, kolikor šteje občinski svet. Ko bi se biii krščanski demokrati naslonili na liberalce, ki imajo v občinskem svetu 5 svetovalcev, bi bila občinskemu odboru zagotovljena trdna večina 32 glasov. — O liberalcih je znano, da so naproti zahtevam slovenske na-r°dnostne manjšine prav tako hepopustljivi kakor neofašisti- Pol litra vipavca, terana ali istrskega refoška Pripombe vinskega trgovca o vinski kupčiji za časa fašizma in danes V zvezi z našim poročilom, ki smo ga nedavno objavili pod naslovom «Popravljeno» vino v Nemčiji in na Tržaškem», nam je neki naš bralec in tržaški vinski trgovec poslal naslednji članek, ki ga prav radi priobčujemo. Vaš članek o »popravljenem« vinu, ki ste ga objavili 15. januarja, bi rad nekoliko dopolnil, ker se mi zdi vinsko vprašanje za našo deželo zelo važno; sicer je bilo vino za Slovence vedno pomembno v gospodarskem in socialnem življenju. O tem nam pričajo narodne pesmi in razni običaji. Nam Primorcem od Brd in Vipave ter čez Kras do Istre pa je bilo glavni vir dohodkov. Sama trgatev in pretakanje vina sta imela svoj čar. Kadar je gospodar imel v sodih kaj boljšega, je rad poklical soseda, ki mu je pomagal pri delu, na »kozarček«, da bi potem tudi širil glas o dobri kapljici in bi tako »slučajno« tudi kupec zvedel zanjo. Ko je prišel kupec, so ga v hiši tako slovesno pogostili, da je za kupčijo zvedel tudi upnik, ki se je pri kmetu kaj kmalu zglasil. Seveda niso bili vsi vinogradniki v takšni zadregi. Z vinom se je dalo v avstrijskih časih pošteno živeti. KO SO KRANJCI TOVORILI NAŠE VINO Takrat je bilo povpraševanje po vinu izredno, zato so kmetje za domačo pijačo pripravljali še drugo vino z dolaganjem sladkorja; tako so pristno vino prihranili za prodajo. Tedaj so vino najraje tovorili Kranjci in Dunajčani so pokupili vse, kar je ostalo, in še posebno zato, da so s primorskimi vini lahko rezali svoja avstrijska vina. To je bila zlata doba našega vinogradništva, ko so kmetje vino prodajali deloma takoj po trgatvi, deloma pa prav kmalu pozneje. Toda nad vinogradnika so prišle težave še posebno, ko so se začele pojavljati razne trtne bolezni. TEŽAVE PO PRVI VOJNI Po prihodu Italije so nastale še druge težave. Tržišče se je omejilo na Trst, Gorico, Reko in Pulj z okolicami. To bi bilo še šlo, ko bi ne bili pričeli vsiljevati cenejših južno-italijanskih vin. Na potrošnjo vina so vplivale neugodno splošne slabe gospodarske razmere, neugodna menjava denarja, nazadovanje prometa v luki, nezaposlenost in visoki davki. Gostilničarji na Tržaškem, ki so dotlej točili dobra domača vina, pa tudi dal-matinca, so hoteli obubožanemu delavstvu postreči s cenejšim vinom — tako imenovano »trito«. Celo pesem je nastala na ta račun «Trita ju Nicola ...». Po mestu so novi ljudje z juga pokupili razne »peteserije« in v njih prodajali »siciljko«, »brin-disi« in celo »galipoli«. Mnogo takšnega cenejšega vina so prodajali istrskim trgovcem na debelo in ti so ga rezali z domačim ter ga prodajali kot pristnega na Reko in v postojnsko o-kolico. To je seveda prizadelo potrošnjo pristnih domačih vin; vinogradnika je zadela tudi prepoved vina izpod določene alkoholne stopinje, in sicer črnega izpod 10 stopinj in belega izpod 9 stopinj. Verjetno je prišlo v Italiji do tega zakona, da bi z njim preprečili dolivanje vode močnejšim vinom; toda v naših krajih je zakon postal velika o-vira za razpečavanje domačih vin, med katerimi so nekatera šibkejša, a morda prav zaradi tega še bolj užitna. Vipavsko, kraško in istrsko vino so včasih prodajali po vseh tržaških gostilnah. Prav zaradi omenjenega zakona so bili tržaški gostilničarji večkrat prisiljeni rezati domača vina s tujimi, da bi dosegli višjo alkoholno stopnjo CE NE ZLEPA, POJDE ZGRDA Medtem so začeli v Trstu uvajati, in to okoli leta 1930, vina iz MALO BLAGOVNEGA PROMETA V TRŽIČU. V tržiškem pristanišču Portorosega se je blagovni promet v januarju precej skrčil. Dosegel je samo 36 tisoč 889 ton, kar predstavlja 7,9 odstotno nazadovanje v primeri z lanskim januarjem in kar 35,8-odstoten padec v primerjali z decembrom 1963. Krivdo za to pripisujejo v prvi vrsti naivnem zastoju pristaniške dejavnosti pozimi, ki naj bi se vlekel tja do marca, dalje nezadovoljivi luški opremi in pa vremenskim neprilikam, ki oviralo zlasti reden dovoz lesa iz Jugoslavije, Romunije, Sovjetske zveze in Finske. MALOOBMEJNI OSEBNI PROMET NA GORIŠKEM RASTE. Y januarju je prekoračilo italijansko - jugoslovansko mejo na goriškem področju s potnimi listi in prepustnicami 108.981 o-Seb v obeh smereh. V lanskem januarju so zabeležili samo 89 hsoč 831 prehodov. PODRAŽITEV CIGARET V JUGOSLAVIJI. Predvčerajšnjim je izdala jugoslovanska vlada Odlok, po katerem naj se dvigne cena cigaretam. Podražitev maša 20 do 30 odsto in zajema vse vrste cigaretnih ovojev. TAJEN SATELIT ZDA. Ameriška vojaška mornarica je izstrelila v prvih dneh februarja (nekaj dni po pristanku «Ran-gerja 6» na Luni) tajen satelit, ki ima nalogo meriti in opazovati jakost žarkov «X», kateri prihajajo od sonca. Podatke, ki jih bo pošiljal satelit na Zemljo, bodo proučili znanstveniki, razmeščeni v Zahodni Nemčiji, Kanadi, Franciji, Veliki Brita ni ji, Indiji, Italiji, na švedskem, Danskem, Irskem, Japonskem, Nizozemskem in češkoslovaškem. Na podlagi teh podatkov bodo morda v bodoče mogli že vnaprej napovedovati pojav tako imenovanih sončnih madežev, ki motijo širjenje herzovih valov. okolice Verone (valpolicella, soa-ve in koneljansko vino), ki naj bi spodrinila Vipavca. Česar niso mogli doseči s trgovinskimi sredstvi, so dosegli s tem, da so našim gostilničarjem pričeli jemati obrtna dovoljenja (licence); tako so zaprli marsikatero našo gostilno. V tistem času so naša premoženja propadala in dražbe so bile pogoste-Naše ljudstvo je pričelo iskati zaslužka drugod po svetu; mnogi so opustili vinogradništvo ter odšli v mesta na delo. Premnogi so se zadolžili in ker je pozneje Mussolini dvignil vrednost lire, so težko vračali dolgove. VPRAŠANJE BREZCARINSKEGA UVOZA IZ JUGOSLAVIJE Med vojno so se vinska podjetja v Trstu pomnožila. Živila so pričeli deliti na »karte«, pa tudi vina je državna uprava dodeljevala po omejenih kontingentih. Vinska podjetja so bolj navezala stike z vinogradniki na deželi. Povečano število vinskih podjetij se je ohranilo tudi po vojni. Zaradi nove razmejitve je bilo mesto Trst odrezano od predelov, kjer pridelujejo vipavska, kraška in istrska vina, na katera so bili zelo navajeni tržaški pivci. Položaj se je zboljšal, ko je Zavezniška vojaška u-prava podpisala z Jugoslavijo sporazum o obmejni trgovini. Tako je prispelo v Trst s teh predelov mnogo vina brez carine — kar za 300 milijonov lir letno — in tudi poznejši sporazum sklenjen z italijansko upravo in Jugoslavijo je predvideval in predvideva še danes določeno količino vina, ki ga lahko uvozimo s sosednega jugoslovanskega področja brez carine. Toda italijanska uprava ni dovolila več tako visokega kontingenta z jugoslovanskega področja, temveč ga je znižala za več kakor eno tretjino. Ako bi hoteli zadovoljiti tržaške pivce, ki so še iz avstrijskih časov navajeni na vino s področij, ki so bila priključena k Jugoslaviji, bi bilo treba dovoliti večji uvoz vina s teh obmejnih področij brez carine. MNOGO VINA Z BENEŠKEGA Ker ni v neposredni okolici na razpolago dovolj vina, da bi zadovoljili potrebe tržaških gostilničarjev, uvažajo podjetja vino iz notranjosti Italije, v zadnjih letih vedno bolj z Beneškega. Portogruaro, ki z okolico prideluje mnogo vina, je okoli 100 km daleč. To pomeni, da se o4 tam ne izplača prevažati manjših količin vina. Prav ta o-kolnost opravičuje obstoj velikih podjetij, ki lahko kupijo večje količine vina na Beneškem ter jih nato razdeljujejo gostilničarjem. Ti novi viri spadajo pod Benetke in ne v Furlanijo, kakor pogosto mislijo naši ljudje. Ta dežela, ki je bila pred vojno glede proizvodnje vina še nepomembna, se je v zadnjih letih tako povzpela, da pridela okoli 9 milijonov hektolitrov vina na leto, ter je zasedla drugo mesto v državi. V teh krajih obrodi trta povprečno 10 kg grozdja, tam se torej vinogradništvo bolj izplača kakor pri nas. Poleg tega opravljajo vse delo okrog trt lahko s stroji. KDO IMA V ROKAH »ZADRUŽNE KLETI» Vinogradniki so na Beneškem po večini spolovinarji ter si morajo znati pomagati, ako se hočejo preživljati. Zato kaj radi zadržijo zase boljše grozdje, sicer pa je treba ugotoviti, da kletarstvo pri njih sploh ni razvito, kajti pogosto sploh nimajo pravih kleti. Dogaja se tudi, da svoje vino hranijo kar pod lopo ali celo v hlevu. Ti spolovinarji so pravzaprav prepuščeni samim sebi, medtem ko se njihovi gospodarji družijo v tako imenovanih zadružnih kleteh (cantine sociali), ki so deležne državne podpore in uživajo tudi posebne davčne olajšave. Tako pridobivajo po starem tradicionalnem načinu v Italiji le še okoli 30 odsto vinske proizvodnje, a ostalo vino pripravljajo povečini v omenjenih zadružnih kleteh. Te skrbijo za ustekleničenje in za prodajo na trg po svojih predstavnikih. To je pravzaprav že vinska industrija in standardizacija, ki omogoča prodajo v steklenicah po mestih. ŠE BESEDA O TERANU Na koncu še beseda o teranu. Temu edinstvenemu vinu ni nikdar grozila konkurenca. Zadnji dve leti se je na Tržaškem še posebno uveljavil. Ljubitelji terana dobro vedo, pri katerem gostilničarju ga lahko najdejo; plačajo ga tudi drago, da je le originalen. Same etikete pogosto niso zadostno jamstvo, saj jih pogosto tiskajo v Trstu. Pravega terana pridelajo na Krasu okoli 6000 hektolitrov na leto. Če lahko v Trstu dobimo pristen teran, bi ga morali toliko bolj točiti v naši okolici. Dobro bi bilo, da bi pristen teran ustekleničili ter zaščitili in prodajali po ustrezni ceni. Tako bi zadovoljili tudi vinogradnika in ta bi si prizadeval, da bi pripravil čim boljše vino. DOVOLJENJA ZA BREZCARINSKI UVOZ Ob zaključku še nekaj o podeljevanju dovoljenj za uvoz vina na Tržaško v obmejni trgovini. Ne bo. nič novega, ako naglasimo, da pogosto prejemajo uvozna dovoljenja podjetja, ki jih uvoz z obmejnega jugoslovanskega področja sploh ne zanima, ker so se specializirala v trgovini in uvozom z drugih področij. Ta podjetja potem odstopajo licence pravim uvoznikom, seveda proti ustrezni odškodnini. Mar bi ne bilo bolje, da bi pristojne oblasti podelile dovoljenje za večji uvoz vina neposredno tistim podjetjem, ki ga hočejo sama uvoziti. Sprejem cerkvenih dostojanstvenikov Ljubljansko »Delo« poroča: Predsednik komisije za verska vprašanja Slovenije Boris Kocijančič je 4. februarja priredil v klubu poslancev v Ljubljani sprejem za slovenske duhovnike rimsko katoliške in protestantske verske skupnosti. Sprejema so se udeležili vsi štirje ordinariji — dr. Maksimilijan Držečnik, dr. Josip Pogačnik, Albin Kjuder in Andrej Simčič, senior protestantske verske skupnosti Leopold Hari, člani glavnega odbora Ciril - Melodijskega društva katoliških duhovnikov Slovenije in mnogi drugi cerkveni dostojanstveniki. V pozdravnem nagovoru se je Boris Kocijančič spomnil ljubljanskega nadškofa dr. A. Volka in apostolskega administratorja dr. M. Toroša, ki sta pomagala ustvariti pogoje za čim boljše odnose med rimsko katoliško versko skupnostjo in ljudsko o-blastjo. Boris Kocijančič je poudaril, da so odnosi do verskih skupnosti v Sloveniji dobri in da jih imamo lahko za zgled pravilnega in obojestranskega sporazumevanja. To je zasluga pravilne usmerjenosti, gledanja in ocene ordinarijev, kakor tudi pravilne ocene in dela Ciril - Melodijskega društva. Dosežene u-spehe bi bilo treba še bolj utrditi ter medsebojne odnose poglobiti. Vsem duhovnikom obeh verskih skupnosti je želel mnogo uspeha. Kot najstarejši predstavnik katoliške cerkve je škof Držečnik izrekel zahvalo izvršnemu svetu Slovenije in organom izvršne oblasti za vso pomoč v minulem obdobju. »Zagotavljam vam, da bomo storili vse, kar je v naših močeh, da se ohranijo in poglobe dobri odnosi in sožitje med verskimi skupnostmi in ljudsko oblastjo-Z duhovno in moralno vzgojo bomo usmerjali vernike po poti dobrih državljanov, ki se zavedajo svojih dolžnosti do skupnosti in domovine«. V imenu protestantske verske skupnosti se je zahvalil za sprejem in pomoč njegovi skupnosti senior Leopold Hari. Na koncu sprejema so duhovnikom pokazali film »Obisk maršala Tita v deželah Latinske Amerike. PREŠERNOVI NAGRAJENCI V dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani so podelili Prešernove nagrade za najboljša kulturna dela v preteklem letu, in sicer gledališki igralki Štefki Drolčevi, pesniku Edvardu Kocbeku (za pesniško zbirko »Groza«), Mišku Kranjcu (za roman »Mladost v močvirju«), Mariju Preglju (za slikarske ustvaritve, razstavljene v marcu 1963 v Moderni galeriji) in Slovenskemu oktetu (za umetniško stvaritev v letu 1963). Od podjetja ACEGAT pričakujemo nekaj več Primanjkljaj tudi zaradi popu-stov pri tramvajskih prevozninah PREDRAČUN ODDELKA ZA PREVOZE ZA LETO 1963 (tramvaj, avtobusi in trolejbusi) A) DOHODKI: 1. Predvideni izkupiček prevozov: a> s tramvaji L. 595.100.000 b) z avtobusi » 499.900.000 c) s trolejbusi » 1.285.480.000 L. 2.380.480.090 2. Predvidena izguba pri znižanih prevozninah ». 775.400.000 3. Razni dohodki » 108.240.000 Skupno dohodkov L. 3.264.120.000 4. Predvidena izguba leta 1963 » 1.224.360.000 Skupaj L 4.488.480.000 Znižane prevoznine pod točko 2. dohodkov se nanašajo na popuste redne prevoznine za delavce, študente in dijake, za nameščence občinske in pokrajinske uprave, za agente in državne funkcionarje, pohabljence, invalide ter upravnike in funkcionarje krajevnih ustanov. Ta znesek predstavlja skoraj tretjino vseh dohodkov prevoznin! (775.400.000). B) STROŠKI 1. Za pogonsko silo (električni tok, nafta, bencin) in za popravila ter material 2. Za plače nameščencev (delavci in uradniki) 3. Posojila — povračila in obresti 4. Izrabljena imovina — odpisi 5. Razni upravni in drugi stroški (davki, najemnine, kurjava, razsvetljava, pošta, telefon, čiščenje lokalov, prostovoljni odstopi nameščencev itd.) S. Proti postavka za neprejete dohodke prevoznini (popusti na prevozninah — glej točko 2. dohodkov) Skupaj stroškov » L. 393.900.000 2.707.500.000 43.620.000 165.400.000 402.660.000 775.400.000 4.488.480.000 Dohodki iz prevoznin so predvideni na osnovi podatkov iz prejšnjega leta (1962), znižani za približno 10,1 odstotka. Leta 1962 je znašalo število prevoznin 93-070.000, za leto 1963 pa jih je predvidenih le 83.637 000. Za vsako prevoznino prejme podjetje 28,40 lire. če bi hoteli kriti predvideno izgubo v znesku 1 milijarde 224.260.000 lir, bi se morale prevoznine povprečno zvišati za 14,60 lire pri prevozu vsakega potnika. V zvezi s predvidenimi dohodki je treba pripomniti, da je bil proračun tega oddelka sestavljen s perspektivo, da se bodo sedanje prevoznine (tarife) uveljavile že 1. januarja 1963; začele so pa veljati šele 1. marca, zato se bo predvidena izguba povečala za prvih 60 dni leta vsaj za dva milijona lir na dan, ali skupno za 120.000 000 lir. PODJETJE UVEDENO V INDUSTRIJO GOSPODINJSKIH STROJEV išče zastopstvo tovarn vkČSI}ik ttlmmjskihpolhdstlOV za Kanjo BRANDOLIN TRST . Via S. Maurizio, 2 . Tel. 41-320 NAŠE SOŽALJE TOMO BREJC. V Ljubljani je umrl delavski organizator, časnikar in bivši član vlade ljudske republike Slovenije, doma s Tolminskega. Politično je začel delovati pri društvu »Mlada Soča« v Ljubljani, v katerem so se zbirali primorski begunci. Zaradi revolucionarnega delovanja je bil obsojen ter zaprt s Sremski Mitroviči. Deloval je tudi v Franciji, kjer je urejeval list «Glas izseljencev« ter se uveljavil tudi v osvobodilni borbi na Gorenjskem ter v Slovenskem Primorju. Bil je član pokrajinskega Komiteja komunistične partije Slovenije, vodilni funkcionar jugoslovanskih sindikatov, ravnatelj socialnega zavarovanja za Slovenijo ter u-rednik »Ljudske pravice« in »Rodne grude«. Umrli so: 7l-letni Andrej Župančič, 78-letna Antonija Jazbec, 72-letni Karel Lovriha, 79-letna Josipina Turk (posledice padca), 74-letni Josip Gorjan, 24-ietni Renzo Battilana, sin znanega tržaškega trgovca (med porivanjem očetovega avtomobila v garažo je nesrečno padel in si prebil lobanjo), 31-letna Marija Giorgi (pri prometni nesreči bli-su Devina), 24-letna Bruna De Marchi, računovodja pri tržaškem avtomobilskem klubu (z avtom se je pogreznila v jezero Cavazzo pri Vidmu in utonila), vsi iz Trsta; 80-letni Jožef čer-njava iz Gabrovca in 67-letna Lojzka Fifelj iz Gorice (srčni napad). Arsen Diklič; kultura in živfaije Na zeleni reki čoln Mlajši rod je že pozabil na grozote druge svetovne vojne, zato je njegov odnos do nje le še zgodovinska reminiscenca, kolikor raznih grozot zadnje vojne vihre ne pozna iz precej obilne tovrstne bolj ali manj memoarne literature. S peto premiero Slovenskega gledališča v letošnji sezoni, ki je bila 7. t.m. v Avditoriju, pa smo medvojno problematiko v zasedenem zaledju doživljali v posrečenem odrskem prikazu, ki ga je pripravil mlajši srbski dramatik Arsen Diklič. Delo smo slišali v prevodu Viktorja Konjarja in v spretni režiji Adri-jana Rustje. Za primemo scensko podobo uprizorjenega dela pa je poskrbel Vladimir Rijavec. Zvočnim učinkom je bil dodeljen Edvard Martir.uzzi. Občinstvo, ki je še kar zadovoljivo zasedlo Avditorij, je pričakovalo, da bo prisostvovalo o-drski detektivki. Ni bilo pa razočarano, ker se mu je nudilo mnogo več od navadne kriminalke s cenenimi učinki. Psihološko poglobljena drama je gledalce vezala v napetosti; pa tudi v obujanju — zlasti pri starejših — spominov, to se pravi v točne j šem lokaliziranju dramskega razvoja, ki je pri Dikliču namenoma posplošen. Kot gost je nastopil prvak ljubljanskega dramskega gledališča Stane Sever v vlogi Malačičevega očeta. Njegov nastop je še enkrat dokazal — če je to sploh umestno omenjati — visoko raven našega gledališkega ansambla, čeprav je treba poudariti dejstvo, da je Severjev lik briljiral kot najbolj izbrušen kamen v nizu draguljev, kljub po-stranskosti njegovega nastopanja. Pa morda prav zaradi te navidezno stranske vloge je Sever s svojo izrazito igralsko o-sebnostjo temeljiteje pritegnil nase pozornost v dvorani, saj je bil nosilec protiigre in scenski odmev »šerifove« zakulisne vsepričujočnosti. V ostalih vidneje izstopajočih vlogah so nastopili: Rado Na-krst je bil šef policije Kondor; Stane Raztresen je kot njegov pomočnik ICapablanka nosil vso težo odrske igre; Marčičevega sina Mirka je poosebljal Stane Starešinič; policijski pripravnik Stipič je bil Alojz Milič; ne manj pomembne pa so stvaritve Jožka Lukeša — šarčič, Zlate Rodoškove — Irena, Danila Turka — Slavec in Silvija Kobala Vrdjuka, saj gre za dramo, ki sloni na izrazu celotnega ansambla, v katerega bomo ob tej priložnosti vključili tudi Dušana Jazbeca kot policista štimca. -jj- Koncert «Rrte Viva '» Glasbeni poročevalci starih časov, ki so pisali o klasični, ro mantični in sploh tradicionalni glasbi, so se v svojih poročilih spuščali v analizo obtUe, harmonskih kombinacij, m venci j, logičnega razvoja, insti ivnenta-cije, več ali manj posrečene interpretacije in podobno. Pri glasbi, ki se je osvobodila vseh spon melodije, oblikovne konstrukcije, glasbenega dogajanja, pa seveda odpade vsaka tovrstna analiza. Naravna posledica je, da je tudi poročevalec tovrstnih glasbenih manifestacij osvobojen tradicionalnih meril pri ocenjevanju. Dne 6. t.m. je bil v Trstu v dvorani CCA tretji letošnji koncert »Arte viva«. Predstavila sta se pianista Bruno Canino in Antonio Ballista s skladbami Stra vinskega, Schoenberga, Merku ja, Stockhausena in Bouleza Najbolj imenitna zadeva je bila brezdvomno Klavierstueck XI K. Stockhausena. O tej skladbi je bilo v programu pojasnjeno, «da je izvedba popolnoma svobodna, lahko je izvedena v celoti ali le deloma, lahko se pa kak odlomek tudi ponavlja. Zato je vtis, ki ga naj naredi na poslušalca, lahko zelo različen, če posluša dve različni izvedbi. Tudi dolžina je lahko pri različnih izvedbah različna. Na tem koncertu bo pia nist ta komad zaigral dvakrat, da bi prikazal veliko interpretativno svobodo te kompozicije« In tako je tudi bilo. Pianist je pod naslovom Klavierstueck XI zaigral dve popolnoma različni tonski konstrukciji. Razen stila in imena nista imeli ničesar skupnega. Razlikovali sta se tudi po dolžini trajanja. Napredovali smo torej že toliko, da je možno iz ene same napisane skladbe izvajati poljubno število samostojnih komadov. Slutim, da je z današnjo interpretativno svobodo možno izvajati tudi vedno isto skladbo iz notacij dveh različnih avtorjev! Se pravi, da postane na ta način skladatelj sploh nepotreben! Morda pa tovrstni skladatelji celo težijo za tem? Z izjemo Igorja Stravinskega koncerta za dva klavirja, kjer je čutiti, da avtor še ni pretrgal vseh vezi s preteklostjo, so bile vse ostale skladbe tega koncerta bolj ali manj posrečena posnemanja Schoenberga. Kljub prav bolestnemu naprezanju, biti za vsako ceno originalni so ostali le njegovi epigoni. V celoti je poslušanje takega koncerta precej dolgočasna zadeva, še prav posebno za one, katerim je ta glasba namenjena v prvi vrsti in ki jo morajo prvi razumeti, tj. mladina. To je bilo med publiko precej opazno. Vsekakor je to pristna glasba naše dobe in verno ogledalo današnjih razmer. V dobi potvorjenih zdravil, potvorjenega masla, olja, vina in mleka si drugega ne moremo nadejati. — vu Indijanci v Južni Ameriki Na vabilo predsednika Slovenskega kluba v Trstu je profesor Mirko Rijavec, ki je kot misijonar deloval 22 let med južnoameriškimi Indijanci, govoril o njihovi preteklosti in njihovem današnjem življenju. V uvodu je naglasil, da se je rad odzval povabilu, ker je mnenja, da je V korist naši splošni stvari, a-ko se stiki med slovenskimi kulturnimi organizacijami navežejo čim trdneje ne glede na njihovo ideološko orientacijo. Poslušalce je opozoril, da je treba ločiti Indijance v dve veliki skupini: prva živi vzhodno od visokega pogorja Andov (Venezueli, Braziliji in Argentini) in ta je že skoraj popolnoma izumrla ter živi samo še po ločenih skupinah. Drugo skupino predstavljajo Indijanci, ki živijo zahodno od Andov (v Kolumbiji, Ekvadoru, Peruju in Čilu); ta pa je bolj žilava in strnjena. Predavatelj je lepo opisal bogato kulturo, politično in socialno dejavnost Indijancev pod cesarji Inka, ki so imeli vzorno urejeno in pravično državno upravo, a so podlegli belim osvajalcem — Špancem. Belci niso na razvalinah stare kulture ustvarili nove, ki bi Indijance kulturno, gospodarsko in socialno dvignila. Pri vsem tem v Južni Ameriki ne obstaja rasni (plemenski) problem, kakor npr. v Severni Ameriki med črnci in belci. Občinstvo je predavatelju sledilo z velikim zanimanjem ter je ob koncu izrazilo željo, da bi prof. Rijavec ob drugi priložnosti opisal svoje osebne doživljaje med Indijanci. V Slovenskem klubu v Trstu bo v torek, 18. februarja govoril režiser Jože Babič o temi iz filmske umetnosti. Dne 25. februarja bo komemorativno predavanje o življenju in delu F, Ksaverja Meška. NATEČAJ ZA IZVIRNA RADIJSKA DRAMSKA DELA RAI — Italijanska radiotelevizija je razpisala natečaj za izvirna radijska dramska dela v slovenskem jeziku. Natečaja se lahko udeležijo samo slovenski avtorji, ki stalno bivajo v Italiji, izključeni so uslužbenci in svetovalci italijanske rodiotele-vizije. Predložena dela morajo oblikovno in vsebinsko ustrezati radiofonskim zahtevam in trajati 40 do 70 minut. Napis* na morajo biti v slovenskem jeziku. Natečajna dela je treba poslati do 15. aprila na naslov: RAI, Oberdanov trg št. 5. Za natečaj so bile določene nagrade 200.000 za najboljše delo, nadalje še dve nagradi po 150.000 in 100000 lir. Dela bo ocenila petčlanska komisija, v kateri bodo dr. Zorko Harej, prof. Martin Jevnikar, prof. Jože Peterlin, Modest Sancin in dr. Lojze Škerl. ZANIMIVA KNJIGA O LESU IN POHIŠTVU Združenje industrij cev v La-ziu je izvršilo zanimivo poizvedovanje o razvoju italijanske industrije za les in pohištvo od početkov do današnjega lazma-ha. Podatke, ki jih je pri tem zbralo, je zgostilo v trinajstih poglavjih in izdalo v okusno o-premljeni knjigi, katera nudi obsežen pregled (z ilustracijami in analitičnimi razpredelnicami) čez zemljepisno razvrstitev zadevnih industrijskih obratov v vsej državi, čez način zaposlitve delovne sile, čez uvoz in izvoz lesnih izdelkov in pohištva in drugo. »MONDO ECONOMICO«, tedenska revija, ki izhaja v Milanu, je v začetku januarja izdala posebno številko pod naslovom »Consuntivo 1913-1963», v katerem je zajet razvoj italijanskega gospodarstva v tem razdobju: Navedeni so predvsem statistični podatki o gibanju prebivalstva, o zaposlenosti pa tudi o razvoju samega gospodarstva, industrije in kmetijstva. Bralec bo našel v obsežni izredni številki (ki stane 1500 lir) tudi podatke o cenah in potrošnji ter o življenjskih stroških v Italiji. 14 - DNEVNIK »VPRAŠANJE NAŠIH DNI« (v Ljubljani) bo odslej izhajal v novi obliki, in sicer kot trimesečni zbornik, ki bo objavljal prevode aktualnih člankov iz jugoslovanske in tuje publicistike. Del njegovih dosedanjih nalog je prevzela nova revija »Teorija in praksa«. Vprašanje naših dni izdaja Can-karjeva založba v Ljubljani. BLED vas vabi Jezero z otokom, blejski grad, prireditve, smučišča v okolici, drsanje na jezeru, zimski športi • Prometne zveze ugodne # Grand Hotel Topltce-fSled Prvovrsten hotel odprt skozi vse leto. Moderno opremljene sobe s kopalnicami in balkoni. Termalno kopališče s stalno temperaturo 23 stopinj C. V zimski sezoni daje hotel 50 % popusta. Na razpolago ima sanke, smuči ln drsalke za zimski šport Informacije in rezervacije sprejema uprava hotela in vse potovalne agencije. o^o»o»o»o^o»‘00oo x>o C»0*0*0«0*0*'0 (kruzejrov za 10 kg) 2032,— 2096.— 2128,— VALUTE V MILANU 3.2.196411.2-1964 Amer. dolar 622.44 622,46 KanaJ. dolar 576.05 576,20 Nem marka 156.66 156,65 Francoski fr. 127.025 127,03 Švicarski fr. 144.14 143,98 Avstrijski šil. 24.10 24,08 Funt št. pap 1741.57 1741,60 Funt št. zlat 6350.— 6350,— Napoleon 5950.— 5900,— Zlato (gram) 716.— 718,— Dinar (100) — Trst drobni 73-75 debeli 70-72 BANKOVCI V CURIHU 11. februarja 1964 ZDA (1 dolar) 4,29 Anglija (1 funt št.) 11.95 Francija (100 n. fr.) 87,— Italija (100 lir) 0.69 Avstrija (100 šil.) 16.55 ČSSR (100 kr.) 13.— Nemčija (100 DM) 107.50 Belgija (ICO d. fr.) 8.50 švedska (100 kr.) 82 — Nizozemska (100 gold.) 119.- Španija (100 pezet) 7.05 Argentina (100 pezov) 2.90 Egipt (1 eg funt) 5,60 Jugoslavija (100 din) 0.55 Avstralija (1 av. funt) 9,50 V minulem tednu so zabeležili na- mednarodnih trgih s surovinami napredek bakra, cina, živega srebra, volne in pšenice. Cena juti je ostala nespremenjena. Utrdila sta se bombaž in kavčuk. Nazadoval je tečaj svinca, cinka, kakava, sladkorja in koruze. KOVINE Cena bakra je na kovinski borzi v Londonu napredovala. V Čilu in Rodeziji je prišlo do rudarskih stavk, ki so resno prizadele proizvodnjo. Ameriški proizvajalci nameravajo dvigniti ceno rdeči kovini, toda ravnatelj neke rodezijske družbe sodi, da bi bilo to nespametno, kajti po njegovem mnenju mora ostati cena bakra na stalni ravni, da lahko vzdrži konkurenco nadomestnih proizvodov. Tečaj cina je v Londonu napredoval. V Združenih ameriških državah so porabili lani samo 78.500 ton te kovine (leta 1962 79.085 ton) in v Veliki Britaniji 21.170 ton (3 odsto manj "kakor v prejšnjem letu). Američani bodo ob koncu tega tedna menda razpečali 600 ton presežkov. Sodijo, da bo znašal letos proizvodni primanjkljaj v ZDA kakih 20.000 ton. Ameriške zaloge znašajo zdaj 61.000 ton cina (v decembru 1959 100.000 ton). Cink je na londonskem trgu rahlo nazadoval. TEČAJI (7. februarja; v oklepaju so označeni tečaji prejšnjega tedna). LONDON (funt šterling za tono 1016 kg): baker proti takojšnji izroč. 245 3/t (240); cin proti tak. izr. 1-079 (1.057); svinec 79 (79 V«); cink 93 Vt (93 3/t). NEW YORK (stotinka dolarja za funt): baker v I. terminu 31,77 (31,31); svinec New York nespremenjeno pri 13,00; cink Saint Louis 13,070 (13,00); aluminij v ingotih nespremenjeno pri 23; antimon Laredo (dolar za tono) 35 'h (32 Va); lito železo nespremenjeno pri 63,11; živo srebro (v steklenkah po 76 funtov) 240-244 (236-240). KAVČUK Cena kavčuku se je utrdila na vseh trgih. Na Malajskem je vrgla proizvodnja naravnega gumija 784.699 ton (30.000 ton več kot leta 1962); zaloge so znašale 31. decembra 1963 112.709. ton ali 7.500 ton več kakor ob koncu novembra. Board of Tra-de je razpečala v začetku februarja 710 ton presežkov; preostaja ji še 2.830 ton kavčuka. TEČAJI. LONDON (penij za tunt) čvrsta RSS proti takojšnji izr. 19 “/,6—19 i/2 (191/4—19 3/s )• SINGAPUR (penij za funt): 64 3/4—64 % (64 >/2—64 3/s). NEW YORK (stotinka dol. za funt): 23,90 (23,90). VLAKNA Tečaj bombaža je ostal na newyorškem trgu nespremenjen. V zadnjem času sta se povečala poraba in izvoz tega vlakna v vsem svetu. V New Yorku je čutiti posledice višanja cen pri prodaji volne na avstralskih H m '/hoh TEČAJI. NEW YORK (stotinka dolarja za funt): bombaž proti takojšnji izročitvi nespremenjeno pri 35,30; volna suint proti tak. izr. 152,5 (151,5), tops proti tak. izr. 184 (183,5). LONDON : juta 1 First marks (funt šterling za tono) proti takojšnji izročitvi nespremenjeno pri 111; volna vrste 64’s B. (penij za funt) 124,5 (121,4). SAO PAULO (v kruzejrih za kg): bombaž po državni pogodbi št. 5, proti takojšnji izročitvi 6050 (6000). ANTWERPEN (v belgijskih fr. za kg): volna avstralskega tipa 166,25 (126,50). ROUBAIK (v francoskih frankih): volna 16,75 (16,55). ŽIVILA Cena sladkorju je nazadovala tako na londonskem kot na newyorškem trgu. Strokovnjaki menijo, da bo letos primanjkljaj v svetovnem pridelku manjši, kakor so predvidevali. Ameriški predsednik L. Johnson je predlagal Kongresu, naj odpravi količinske omejitve sladkornega pridelka v ZDA. Tečaj kave se je v New Yorku dvignil. Mednarodni svet za kavo bo v Londonu proučil zahtevo držav po-trošnic, da se povečajo izvozni kontingenti državam proizvajalkam. TEČAJI. NEW YORK (stotinka dolarja za funt): kakao proti izročitvi v marcu 22,03/04 (22,66); kava po pogodbi «B» proti izročitvi v marcu 46,26 (44,01); sladkor proti takojšnji izročitvi 8,85 (10,22). ŽITARICE Na čikaškem trgu je napredovala cena pšenici, nazadoval pa je tečaj koruze. TEČAJI. CHICAGO (stotinka dolarja za bušel): pšenica proti izroč. v marcu 220 3/t (220 ‘A); koruza proti izr. v marcu 119 ’A (120 3/8). vračunana. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 5 kg 215-225, v škatlah po ‘/a kg 240-250, trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 5 kg 215-230 lir za kg, v škatlah po V2 kg 250-260, v tubah po 200 g 70-78 lir tuba, olupljeni paradižniki v škatlah po 1200 g 185-195 lir škatla. Grah v škatlah po 1 kg 175-190, droben fižol v škatlah po 1 kg in V2 kg 250-270, zelene oljke 420-440, gobe v oljčnem olju v škatlah po 5 kg 2200-2400, čebulice v kisu 270-280, kumarce v kisu 300-330, paprika v kisu 290-300, marmelada boljših vrst v škatlah po 5 kg 240-250, breskve v sirupu v škatlah po 1 kg in Vs kg 250-290, marelice v sirupu 270-280, češnje 270-290; tuna v oljčnem olju 1170-1250, tunina 650-690, slana polenovka tipa A 300-330, tipa B 280-310 lir za kg. KOŽE MILAN — Krave z glavo in parklji do 30 kg 210-220, čez 30 kg 210-220, voli z glavo in parklji 40-50 kg 200-220, biki čez 40 kg 180-190, goveji hrbti do 40 kg 4i0-440, čez 40 kg 410-440, goveja ramena 220-240, goveji boki do 40 kg 135-150, čez 40 kg 140-150, teleta brez glave in parkljev do 4 kg 450-500, 4-6 kg 530-590, 6-8 460-510, 8-12 kg 450-500, junci brez glave in parkljev 12-20 kg 400 do 430, 20-26 kg 300-330, žrebeta 6-12 kg 260-280, konji 190-210, mule 100-110, osli 75-85 lir za kg; jagnjeta berger 1350-1400, jagnjeta z belo volno 950-1000, lahko kozje usnje za rokavice 2750 do 2800, za čevlje 2650-2700, koze 850-875 lir za kg. OLJE IMPERIA — Oljčno olje extra 710-730 lir za kg, extra oljčno olje z 1 odsto oljčne kisline od/ 670 do 690, fino oljčno olje z največ 1,5 odsto kisline 630-650, oljčno olje z največ 3 odsto kisline 540-550, s 4 odsto kisline 510-520, retificirano oljčno olje 525-530, «lampante» 465-475, olje iz zemeljskih lešnikov 390-395 lir za kg. r(Stnlk KMEČKE ZVEZE Kako in kdaj gnojimo Ker sadno drevje potrebuje hrano v obliki organskih in anorganskih snovi, sebi primerno hrano črpa drevje predvsem iz tal. Raziskovanja so pokazala, da nekatera zemljišča niso dovolj založena z rastlinskimi hranilnimi snovmi. V takem primeru moramo priskočiti rastlinam na pomoč in nuditi zemljišču hranila, katerih nima. ZNAKI POMANJKANJA HRANIL Bistro oko vsakega sadjarja bo ob času rasti opazilo, katera hranila manjkajo temu ali onemu drevesu. Najbolj občutljive so breskve. Listje postane svetlo z rumenimi in rdečkastimi lisami. Tak pojav ni bolezen nego posledica* pomanjkanja rudninskih snovi in humusa v zemlji- Rastlina, kateri manjka dušik zaostaja v rasti. Njeno listje je drobno in rumenkaste barve; cvete obilo, a malo rodi. Pri pomanjkanju fosforja ima rastlina kratke, tanke in slabe poganjke, ki navadno do zime ne dozorijo. Cvete slabo in že na pol razviti plodovi radi odpadejo. Kadar rastlinam manjka kalija zaostane v razvoju. Poganjki so tanki in slabi, vrhovi pa odmirajo. Listje se zvija, porumeni in suši. Plodovi so drobni. Neko drevje, kakor hruške in jablane, ne čuti potrebo po apnu; medtem ko so koščičarji občutljivi, posebno breskve, ki postanejo smolnate in vrhovi se jim začnejo sušiti. VRSTE GNOJIL Domača ali organska gnojila so vsestranska, nenadomestljiva m primerna za ' vsako zemljo in kulturo. Domači gnoj vsebuje vse hranilne snovi in v znatni meri izboljšuje lastnosti zemlje ter nikoli jih ne uničuje. Hlevski gnoj bogati zemljo s V zadnjih letih manjši pridelek kave Po mednarodnem sporazumu določena višina izvoza Z mednarodnim sporazumom za kavo, ki so ga podpisali v septembru 1962, so podpisniki prvič upoštevali tudi koristi potrošnikov, to je držav uvoznic, torej ne samo proizvajalcev — držav izvoznic. Na londonskem sestanku Mednarodnega sveta za kavo, ki je bil lani meseca avgusta, so trčili skupaj različni interesi držav Latinske Amerike in Afrike pri določevanju cene, a so se navzlic temu sporazumeli glede dveh važnih točk. Imenovali so Brazilca Santosa za izvršnega ravnatelja Sveta za kavo, in določili, naj se vsaki državi posamič odmeri celoletni kontingent za izvoz kave. To je bilo sklenjeno ravno ob pravem času; kajti, sezona za trgovino s kavo se prične 1. oktobra. Doseženi sporazum je koristil v prvi vrsti tistim državam, ki pridelajo največ kave in ki so lahko povečale svoj izvoz; ta znaša v Braziliji in El Salvadorju v zadnjem času že 55 odstotkov vrednosti vsega izvoza, v Kolumbiji 74 odstotkov, afriške države Kenija, Uganda in Angola pa pridobivajo tuje devize iz ključno z izvozom kave. V zadnjih petih letih je nazadoval svetovni pridelek kave za kakih 15 milijonov vreč (vreča 60 kg), kar pripisujejo zgolj nižjemu pridelku v državah Latinske Amerike, posebno v Braziliji, medtem ko je pridelek v afriških državah napredoval in predstavljal 26,9 odsto svetovnega pridelka (v prejšnji sezoni 18,2 odsto). Do tega je prišlo, ker se je povpraševanje — zlasti Američanov — v zadnjih časih usmerilo povsem na afriško kavo «Robusta», ki je popolnoma topljiva, medtem ko ni topljivost pri drugih vrstah kave (ki so poleg vsega še dražje) popolna. V zadnji sezoni je predstavljal brazilski pridelek kave 10 odstotkov svetovnega pridelka. Med afriškimi državami so pridelali največ kave na Slonokoščeni obali, od koder jo izvažajo pretežno v Z.družene a-meriške države. Na Madagaskarju bodo kmalu začeli pridelovati že 800 000, v Kamerunu pa 350.000 vreč kave na leto. V Angoli je pridelek razmeroma nizek, res pa je, da je v tej državi 'poudarek bolj na kakovosti kot pa na količini pridelane kave. Z namenom, da zagotovi pridelovalcem primeren zaslužek, a potrošnikom olajša nabavo, in sicer po cenah, ki naj se čimbolj približujejo proizvodnim, je Mednarodni svet za kavo (kakor smo že povedali) določil vsaki državi proizvajalki zadevne izvozne kontingente, katerih se mora ta strogo držati, in je s tem nekako zbližal koristi 58 a-friških, arabskih, ameriških in drugih držav, ki so včlanjene v Mogadišu in Jemenu. Svetu in pridelajo skupaj 95 odstotkov svetovnega pridelka. Tako sme izvoziti Brazilija (med 1. oktobrom 1963 in 30. septembrom 1964) 17 milijonov 800.000 vreč kave (10.680.000 stotov), Kolumbija 5.961.000 vreč, afriške države (včlanjene) 4.259 000, Portugalska 2-167.000, .Mehika Salvador, Gvatemala in Indonezija 1-500.000 vreč kave. Svet za kavo je tudi določil, da sme vsaka od teh držav izvoziti do 31. marca 1964 52 odstotkov celotnega kontingenta, do 30. junija letos 75 odstotkov in do konca septembra 100 odstotkov. KAVA PO TRŽAŠKIH KAVARNAH V prodaji na drobno je prišlo v zadnjem času do zanimivih nesoglasij, kajti nekateri kavar-narji so dvignili ceno skodelici kave za 10 do 15 lir. V našem mestu je prav malo gostinskih obratov, v katerih plačaš skodelico kave po 50 lir ako jo zaužiješ pri pultu. Drugod jo dobiš po stari ceni — 45 lir in celo 35 lir. V večjih mestih v notranjosti Italije stane skodelica kave v najbolj luksuznih kavarnah že 60 lir, širi pa se glas, da jo nameravajo vnovič podražiti. Pripomnimo naj, da odvisi podražitev kave tudi od višine obdavčevanja. Dviganje cen v Trstu se zdi nerazumljivo glede na to, da je naše mesto dobro založeno z brazilsko kavo. Veliko skladišče brazilskega inštituta (Isti tu to brasileiro do cafe) je namreč dobro založeno. Prav po zaslugi tega skladišča je danes Trst na prvem mestu med italijanskimi lukami glede prometa s kavo. (V lanskem letu so raztovorili v našem pristanišču 794.870 stotov kave, leta 1962 samo 391.960 stotov, v letih 1923-34 povprečno po 320 tisoč stotov in v letih 1910-13 769.590 stotov.) OD KOD PRIHAJA KAVA Največ kave prihaja iz Brazilije, in sicer 67,9 odsto (v letih 1923-26 87 odsto, v letih 1927-30 85,9 odsto in 1931-34 80,7 odsto). Lani so pripeljali v Trst 540.260 stotov kave iz Brazilije, 31.290 stotov iz Singapur a in Indonezije, 33.050 s Slonokoščene obale, 57.730 iz (bivš. belgijskega) Konga, 16410 iz Kameruna, 10040 z Madagaskarja in 19.440 stotov iz Indije. Lani so nabavili naši operaterji 557.900 stotov kave v Latinski Ameriki, 30.590 stotov v Srednji Ameriki, 50.990 stotov v Južni Aziji (Indija, Indonezija, Malaja), 117.630 v Zahodni Afriki in Gvinejskem zalivu in 34.000 v Vzhodni Afriki, Adenu, PODJETJE UVEDENO V INDUSTRIJO GOSPODINJSKIH STROJEV išče zastopstvo t„v.,„ valjanih aluminijskihpolizdelkov »n* BRANDOLSN TRST - Via S. Maurizio, 2 . Tel. 41-320 humusom, jo greje, težko zemljo rahlja, lahko pa veže, zadržuje vlago ter hranilne soli, dovaja bakterije itd. Zaradi teh lastnosti je hlevski gnoj glavno in osnovno gnojilo. Umetna gnojila so le nadomestilo in dopolnilo hlevskega gnoja. Nikoli ne smemo več let uporabljati samo umetna gnojila; kajti ta dajejo zemlji le mrtvo snov, kar pa ne zadostuje za rast in razvoj rastlin. Tudi gnojnica ima svojo visoko hranilno vrednost. Vsebuje organske snovi, dušik, kalij in nekaj fosforja. Kot organska gnojila prideta v poštev tudi kompost in zeleno gnojenje, ki sta izvrstni gnojili posebno pri nadomeščanju humusa. Anorganska ali rudninska gnojila pa so bolj koncentrirana in navadno vsebujejo večjo količino ene ali največ dveh hranilnih snovi. Umetna gnojila imajo to prednost pred organskimi, da moremo dati rastlinam tista hranila, katera najbolj potrebujejo. So bolj ekonomična in donosna, če računamo le na začasno korist. Večkrat ta gnojila fizikalno slabijo neke vrste tal. KAKO IN KDAJ GNOJIMO Po vsej Primorski moremo gnojiti trtam in sadnemu drevju od rane jeseni čez vso zimo tja do rane pomladi, če gnojimo s hlevskim gnojem spomladi, moramo uporabljati le dober, zrel hlevski gnoj, ki takoj učinkuje. Sadnemu drevju in trtam gnojimo temeljito vsako drugo leto. Drevesom pa, ki dobro rodijo, bi morali gnojiti vsako leto, da nadomestimo, kar plodovi vzamejo zemlji. Večje an plantažne sadovnjake gnojimo med vrstami dreves po vsej površini. Posamezna drevesa okoli hiš ali na travnikih gnojimo tako, da prekopljemo površino pod krošnjo ali v kolobarju. V bUžini debla ne gnojimo, ker so koreninice, ki črpajo hrano, na koncu debelejših korenin. Kdor ceni svojo zemljo in misli dalj časa živeti, ne bo nikoli uporabljal le umetna gnojila; kajti to se mu lahko kruto maščuje. Rudninska gnojila ne morejo nuditi zemlji, kar ji lahko dajo organska gnojila: živi j e nje in podlago za nadaljnje živ Ijenje. Gnoj najprej potrosimo pod drevesa, če ga ne utegnemo takoj podkopati ali podorati, skušajmo to čim prej storiti. Dii-šičnate spojine, ki so v hiev- R V TO PR E VOZNIŠKO PODJETJE A. POŽAR TRST — VIA BOCCACčIO, 3 Tel. 28-373 Prevzemamo vsakovrstne prevoze za tu in inozemstvo. — Postrežba hitra. — Cene ugodne. UDARNA IN ZLATARNA Ml KO L J KAREL 1 RST Čampo S. Giacomo 3. tel. 95-881 Ure najboljših znamk velika izbira zlatih okraskov za vse prilike skem gnoju, rade izhlapijo, če ostane gnoj dalj časa raztresen: tako zgubi eno glavnih hranil. Umetna gnojila trosimo pozimi ali spomladi, pa tudi v času rasti. Kalijeva in fosforna gnojila trosimo — če jih ne podor jemo — navadno pred dežjem ali snegom, da jih raztopi In zemlja takoj popije, pozimi ali zgodaj spomladi. Dušičnata pa vedno le spomladi ali med rastjo, ker ta gnojila delujejo takoj. Kdor ima gnojnico, lahko nadomesti dušičnata gnojila z njo. Uspešen način gnojenja z gnojnico sadnemu drevju je tudi tale: Pod zunanjimi vejicami krošnje v kolobarju izkopljemo pozimi ali spomladi okrog 50 cm globoke jamice. V te jamice nalijemo razredčene gnojnice, ka- teri primešamo nekaj drugih u-metnih gnojil. Tako pridejo hranila čim bliže koreninicam sadnega drevja; kajti te niso na površini zemlje, ampak globlje v njej. J. B. Kmečki pregovori po koledarju SVEČNICA, če preje pade od strehe kakor od sveče, je to dobro znamenje; konec zime. SV. VALENTIN (14. februarja) prvi spomladin. VREME V POSTU. Pepelnična sreda: takšno vreme do sred-postne srede. Kakršno vreme na sredpostno sredo, takšno do velike noči. PRIZNANO MEDNARODNO AVT0PREV0ZNIŠK0 PODJETJE LA GORIZIANA Gorica Via D. d’Aosta N. 180 - Tel. 2845, 54-00 - Gorica PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo S. P. A. Trunsiidrin IMPORT - E X P O R T TRST VI. Cicerone 8-11 . Tel. 30-214 Skladišče: Scalo Log na mi Vse vrste lesa . eksote . furnirje poliest ere-dekorativne plastične profile . laminate stroje in druge artikle za lesno industrijo Konfekcijska trgovina ☆ FIMAR TRST Corso Italia 1 Telef. 29-043 Izbrana eleganca linije FIMAR za moške, ženske In otroške obleke navdušuje vse. Te so neuničljive in narejene kot «po naročilu». OBIŠČITE TRGOVINO FIMAR1 Soc. a r. 1. TRANSTRIESTE TRIESTE - TRST, V. Donota 3 - TeL 38-827, 31-906, 95-880 UVAŽA: vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije. IZVAŽA: vse proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele Vse vrste gum tovarne (. h A f in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij. adriaimpex S p. A. TRST, Via de Ha Geppa, 9 Tel.. 30-770, 29-135 IMPORT - EXP0RT industrijskih proizvodov Tvrdka je pooblaščena za prodajo nadomestnih delov FIAT, OM RIV v Jugoslavijo IMPEXPORT UVllZ - izvin ZASItJISlVA TRST, Ul. Cicerone 8 Telet. 38-136 - 37725 Oddelek zn kolonialno blago Ul. del Hosco 2(1 Tel. 50(110 Telegr-: lmi>Hxport - T fieste U VA*A: VSAKOVRSTEN LES ( KM KINI INGRAD-BKNI MATKUIAL MESO IN ŽIVINO IZVAJA :v I KIINIGN1 MATERIAL RAZNE STROJE TEKSTI IL KOLONIALNO R« A GO Specializirano podjetje za vsakovrstne kompenzacije Posreduje po tržaškem In goriškem sporazumu JVIOBILI JIAILALOSSO TRST. TRIESTE, ul- XXX (Mlubre vogal ul. Torrehianea, telef. 35-740 lUaAine permafles Pohištva dnevne sobe oprema za urade • vozički - posteljice Razstave: VI. L aldirino, 29 VI. F. Filsi, 7 BANDA Dl CREDITO Dl TRIESTE S. P A. - D. D. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA GLAVNICA LIR 600.000.000 * VPLAČANIH LIR 180.000.000 TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT, 10 telefon ŠI 38-101, 38-045 brzojavni naslovu BANKRED