listja vsaki četrtek IU velja b ¡me lili no -vred ju v Maribora»posiljnSijein n a dom na celo leto . S 11. „ pol Idil . 1 M. 50 k. „V. , -fl.aoii. Brez pošiljanja, na tltnu m celo lelo . 2 fl. 50 k. „ pol leta . 1 11. SO k. » F . — fl. 70k. Potamezui liatl ae dobijo pri kuj i gara Niivutii n» Teli kein trgu zu ii k. SLOVENSKI Naročnino n prej emu vred-uištvu v Mariboru. Rokopi*i je na vračajo, neplačani Ha (i na prijemaj rj. Poduči ve n list za slovensko ljudstvo. „Foduk v (jO'i'nüarsliii logatl def-elo.11 Oznanila »e prijemajo, plnia zti vrstico ja LO k. in za kolek 30 k. siv. m. V Mariboru 18. junija 1868. Tečaj II. Vabilo na n.a ročke. Drugo polletje našega drugega tečaja se bliža, ^Slovanski Gospodar" vabi ua nnročbo. Pri tej priložnoti naj Bpomni svoje čitatclje, kaj mu je namemba, kaj imajo od njega pričakovati, da sc tim leže naročijo uc le vsi dosedanji či ta tel j i, ampak tudi svoje sosede in prijatelje nagovarjajo: „Evo sosede, brate! naroči ta list, to ti ponuja". Cilj našemil «leluvanju. je v kratkem izrečen, da bočeniu k napredku pri pomagati narodu slovenskemu, posebno pa slovenskim gospodarjem, Napredek pa slavimo v delo in učenje. Pred seboj imamo v mislih zlato blagostanja, časti, svobode narodne ravno-p ravnosti. Med rokami pa imamo železno dobo siromaštva, narodnega zaostanka, ponižanja, borbe za ravno p ravnost. Bomoli se izkopali do boljšega kako? Bomo se, in izkopali se bomo ss delom in učenjem. V praei a vedeni Je naše spaseni je geslo Češkega naroda. Pod tim geslom se joCeski narod vzbudil, prerodi I in, kakoT se kaže, reši svojo narodnost in državno pravo svoje. Delo in učenje Je naše rešenje naj je tudi naše goslo. Da slovanski gospodar znaj menjšim delom dobi naj veči dobiček, se mora v sedaj ni dobi, v dobi železnic in brzojava učiti, mnogo učili, ¡skušnje drugih sam poskuinti, da si stan poboljša, da pride naprej. Učit pa se ne bode hodil v šolo, ampak kupi si časnikov, ki so odrast-lemü človeku primerna in potrebna šola. Zato obečn „Si o v. Gosp.4 prinašati kakor do zdaj iz naj boljših gospodarskih čaHnikov naj novejše poduke in ravno tako naših domanjih gospodarjev naj koristnejše skušnje za polje in gozde, za hlev, gnoj, živino, za sadjerejo, bučelarstvo, viuorejo, in to z ozirom na naše kraje. „Slov. Gosp.u želi posebno mlajše gospodarje bolj in bolj vzbuditi k umnemu obdelovanju zemlje, k marljivemu nesajenju sadonosnega drevja, k skrbnejšemu gojenju bučel. Naj se mu zato odpirajo'pogosto dveri, naj potuje vsaj naStirskem v vsako srenjo in v srenji od hiše do hiše, da se povzdigne naših slovenskih kmetov blagostanje, da se diči jih snažen hram ¡u rumeno polje in snažna živina, polni roji iu bogate kleti in pivnice. Premožnost človeku sicer ui prva reč al važna je, ona odpira pote k drugim prednostim. Da si jo načelo krivo: „človek velja kolikor plara", vendar ves svet v nje veruje. „Slovenski Gospodar" tedaj hoče ostati sredstvo za slovenske gospodarje na Št irskem iu se bode prizadeval, da se go* spodarji v medsobno podporo družijo iu združijo. Morda vendar s časom pridemo do gospodarskega društva na slovenskem Stirskem, naj si bo samostalno ali drugim slovenskim deželam pridruženo, vsaj nam ga jo treba, Hazveu gospodarskih reči ho pa Gosp." prinašal (udi ohrtnijske, ktipčijflke in v.sc druge reči, ki našega gospodarja zanimivajo. Veliko politiko in razvijanje političnih vprašanj prepustivši izvrstnemu v ta namen stvarj enemu „Slovenskemu Naroda", kojega izrečen program odobravamo, bo vendar imel „Slov. tlosp." vse odlične politične vesti, ki vtegnejo i slovenskemu gospodarju služiti, tudi iekko umeven poduk i tekočih prašanj, Kajti sedanji čas se vsakdor s politiko ba vi, učen n eni en. bogat siromak, p ui i like tudi ne treba posebej učiti se, kakor sc mora učiti šivar šivati in orglar or-glaii, ampak polltikuje lehko vsak, kdor zna pravilno misliti in račuuiti. Tudi kmet lehko poiitikuje in sodi o državnem stanju, dolgih In zvtzah. (Seski kmeti in delavci so nedavno na gori Kipu do 20.000 ljudi zbrani pred vaem svetom izrekli svoje mnenje, da nočejo imeti davka ua premoženje, (ia hočejo ostati Ceha v stari itoToni Češki, da Želijo i med koronanegs kralja, Ustava take tabore Q, Drugo polletje našega drugega tečaja se bliža, ?Slo venski Gospodar" vabi na nnročbo. Pri tej priložnoti naj spomni svoje čituteljc, kaj mu je «amemba, kaj imajo od njega pričakovati, da se tim leže naročijo ue le vsi dosedanji či ta tel j i, ampak tudi svoje sosede in prijatelje nagovarjajo: „Evo sosede, brate! naroči ta list, to ti ponuja". Cilj našemil «leluvanju. je v kratkem izrečen, da hočemo k napredku pri pomagati narodu slovenskemu, posebno pa slovenskim gospodarjem, Napredek pa slavimo v delo in učenje. Pred seboj imamo v mislih zlato blagostanja, časti, svobode narodne ravno-p ravnosti. Med rokami pa imamo železno dobo siromaštva, narodnega zaostanka, ponižanja, borbe za ravno p ravnost. Bomoli se izkopali do boljšega kako? Borno se, in izkopali se bomo ss delom in učenjem. V praei a vedeni Je naSe spaseni je geslo Češkega naroda. Pod tim geslom se joCeski narod vzbudil, prerodi I in, kakoT se kaže, reši svojo narodnost in državno pravo svoje. Delo in učenje Je naše rešenje naj je tmli naše goslo. Da slovenski gospodar znaj menjšim delom dobi naj veči dobiček, se mora v sedaj ui dobi, v dobi železnic in brzojava učiti, mnogo učiti, ¡skušnje drugih sam poskuinti, da si stan poboJjSa, da pride naprej. Učit pa se ne bode hodil v šolo, ampak kupi si časnikov, ki so odrast-lemü človeku primerna in potrebna šola. Zato obečn „Slov. Gosp.4 prinašati kakor do zdaj iz uaj holjših gospodarskih čaHnikov naj novejše poduke in ravno tako miših domaojih gospodarjev naj koristnejše skušnje za polje in gozde, za hlev, gnoj, živino, za sadjerejo, bučelarstvo, vinorejo, in to z ozirom na naše kraje. „Slov. Gosp.u želi posebno udsjäe gospodarje bolj in bolj vzbuditi k umnemu obdelovanju zemlje, k marljivemu nesajenju sadonosnega drevja, k skrbnejšemu gojenju bučel. Naj se mu zato odpirajo'pogosto dveri, naj potuje vsaj naStirskem v vsako srenjo in v srenji od hiše do hiše, da se povzdigne naših slovenskih kmetov blagostanje, da se dičl jih snažen hram ¡u rumeno polje in snažna živina, polni roji in bogate kleti in pivnice. Premožnost človeku sicer ui prva reč al važna je, ona odpira pote k drugim prednostim. Da si jo načelo krivo: „človek velja kolikor plača", vendar ves svet v nje veruje. „Slovenski Gospodar" tedaj hoče ostati sredstvo za slovenske gospodarje na Št irskem iu se hode prizadeval, da se gospodarji v medsobno podporo družijo iu združijo. Morda vendar s časom pridemo do gospodarskega društva na slovenskem Stirekem, naj si ho samostalno ali drugim slovenskim deželam pridruženo, vsaj nam ga jo treba, Hazvcu gospodarskih reči ho pa nSI. Gosp." prinašal tudi ohrtnif&ke, ktipčijflke in vse druge reči, ki našega gospodarja zanimivajo. Veliko politiko in razvijanje političnih vprašanj prepusti vi i izvrstnemu v ta namen stvarj enemu „Slovenskemu Narodu", kojega izrečen program odobravamo, bo vendar imel „Slov. Öosp." vse odlične politične vesti, ki vtegnejo i slovenskemu gospodarju služiti, tudi iehko umeven poduk i tekočih prašanj, Kajti sedanji čas se vsakdor s politiko h;i vi, učim neti l en. begat siromak, p ui i like tudi ne treba posebej učiti se, kakor se mora učiti šivar šivati in orglar or-glaii, ampak politikuje lehko vsak, kdor *tia pravilno misliti in račuuiti. Tudi kmet lehko poiitikuje in sodi o državnem stanju, dolgih in zvezah. (Seski kmeti in delavci so nedavno na gori Kipu do 20.000 ljudi z brun i pred vsem svetom izrekli svoje mnenje, da nočejo tmeti davka na premoženje, da hočejo ostati Cehi v stari itoToni Češki, da Želijo ¡med koronanegs kralja, Ustava take tabore gid. Čeravno ima naše cesarstvo toliko soli in se s tako majhnimi stroški prideluje, da hi lahko biLa polovico cenejša. Ali tndi to znižanje soli bomo morali drago plačati i o sicer s leui, da za živino no bomo več dobivali soli, ki se jo dozdaj po 2 gld. Bil kr. prodajala. Kar je tedaj edua roka dala, je vzela druga. Kmetijski gospodarji potrebujejo za živino soli, oko je hočejo s pridom rediti, - ker pa si ne morejo kupiti živinske, morali bodo dajati kuhinjsko. Dozdaj se je kuhinjska kupovala po S gld. 50 kr. in živinska po l gld. dO kr. ceut, skupaj tedaj ta 2 centa po ti gld. 30 kr. v prihodnje bo moral za ravno to potrebo (2 centa po (i gld,) plačati li gld. Po takem se tedaj za veliko večino kmetijskih ljudi, ki za Sivino potrebujejo soli, sol nikakor ni znižala, ampak podražila. Minister kmetijstva sicer išče sredstva, kako bi se dala iz kuhinjske soli delati taka živinska, da bi jo človek ne mogel vživatt, in po tem bi so sopet vpeljala živinska sol. Ali skrivnosti, kterib iskati vsemu drugemu sveLu ni bilo potreba, kako da jih išče ravno naša drživa soli toliko polna kakor nobena druga? „Nov." Iz TKaribnra. Pri nas se kaže prav dobra letina, vsa zimska žita stojijo izvrstno, so lepo odcveU, in imajo dolgo iu debelo klasje, ravno tako stojijo tudi jara žita, in kuruza (turšlea), oves, ječmen, proso, krompir itd. vse raste tako lepo, da je veselje gledati. Iz početka tega mcscca je sicer M suša kuruzi začela, nekoliko škodovati, in sploh je bilo že deža potrebno; 10. t. m. smo pa dobili obilno mirnega iti toplega deža, ki je apet vse oživel. V vinogradih se kaže mnogo grozdja in je že tudi lepo ocvclo, če um Hug ob va rje hudega vremena, bomo imeli prav obilno bmivo- V s oiovnjakih pa je žalostna prikazen, jabelk in hrušek ne bo nič, krivo je morebiti to, da je bilo precej mrzlo, ko so drevesa cvela; trcšeuj tudi nt mnogo, precej videti, marilie, breskev bo zlo malo; Navodi k narodnemu gospodarstvu. (Ualje.) llel IV. 14. Ki nam vendar zadosti želeti in vedeti zamenjivati, treba nam jo imeti stvari, da jih zamenjujemo t. j., drugič treba je p I o d n e i n d n s t r i j c. Da še kdo naj bolj želi žakelj moko ali iunt soli, uc more je niače dobiti, ako ne da Štacuuarju kaj druga veljavnega v zameno. Jako bogal človek napravi ti a leto mnogo več namen kakor ubogi, delavec, ki dela za dobro plačo več, kakor kteri sc le slabo plačajo, kmelovavec si mnogo več potrebnih in vgoduib mu stvari omisli, t. j. zamen načini ked:ir mu je dobra letina, ueijo kedar slaba. A v obče, bogata dežela ima več zamen doma in drugod nego v boga, ki ura napreduje več, nego ktera zaostaja, "ter ona in ista dežel u več v dobi dobre, nego v ¿asih slabe industrije. 15. Tretji pogoj je moralni karakter. Ljudje uc zamenjajo vsikdar oh enem veljavo za veljavo, blago za blago; dostikrat en ali drugi čaka za povratek, kterega ima za zameno svojega blaga dobiti, t. j. da svoja izpravke ali kapital na dobro zaupanj« ali kredit. Veči del zainc nji vanj a ali trgovine teče po zaupanju ali kreditu: a kakšen je kredit takšno je zameujivanjo. Lchko se nagne tukaj la nepoštenju; kdor pa so ljudje nepošteni, golj utaje jo drug dragega v kolikočl in k a koč i blaga, kterega medsebiio zamenjujejo, Kder pa se tako godi, se zamcujivanje vedno pomanjšuje; gotovo nikdo, če si le inače pomagati more, z goljufi opravkov imeti neče. Zato so postave ki goljufe silijo pošteno ravnati; kedar so te po vsem pravične in se dobro svršajejo jc več obilnega zameuji- orehov se |e ______, samo slive (čcšplje) so tako zlo polne, da če jih le ostaue polovica, kar jih je zdaj na drevesih gledati, jih bomo dobili toliko, kolikor jih ni bilo že rnuoga leta, V vrlih .^a zeleujc so pred dežjem pojolo mnoge zemeljske bolhe, mnogo pa je vzela sttia; zelja (kapttsa) ho tedaj tnnlo, če no bo izrastlo bolj ono, ki sc je po dežu nasadilo. Oe nam liog ohrani to, kar se nam letos poprek kaže, moramo celo zadovoljni biti. O d 21, do i L t. m. bode pri uašib č- 0. fivviiiš-kanih v slovenski fari pob o žn ost iu sicer na čut SOj j a pa tiskih marternlkov, ktere so sv. oča lJij IX. 7. julija t8b7 zveličanim prišteli m med kterimi ¡a tudi blizo 1) i?, roda sv. Frančiška. — Vsak dan bo ob devetih zjutra slovenska pridiga in pevana mitša, ob petih popoldne pa nemška pridiga iu blagoslov. Iz O r muza. F. W — g. Že večkrat se je bralo po časnikih, kfiko Lju lom ersk a či t al u i c a krepko aaprodu j e, kako pri vsakoj priliki, ktera so jo; proza, uarod vzbuja, in kako po svojih pevcih mile glase slovenskih pesem med uarod iro^i iu razširjava. Vendar mislim, da uc hode odveč, ako tudi jaz ktero o njej pregovorim, posebno zarad tega, ker jena delavnost ni omejena saino na Ljutomer, ali na ljutomersko žapo (Turo), nego jen dnh je doprl tudi v naš gradič. K temu jc pa naj vat pripomogel shod, kterega so či-tai tli čini pevci imeli v Velikonedclji in pa v Središču, ker vsakega izhoda se je vdeležiio več naših mestjanov, ako ravno ne iz narodnega sočutja, nego iz radovednosti. Kakor jc obče znano, je naš grad zelo iioroškutarski, in ue tiroji več narodnjakov, kakor kakih 5 ali 6, in še nedavno sein slisal nekega nemškutarja, kako se jc balial, da je naš grad nuj solidiiruejšiin nuj mirnejll, in da Ljutomerčane izsmehovati more, kteri imajo tako razprtijo „mit deti dum m en bin-diseben". Ali zdaj se je, hvala Bogu, tudi tukaj začelo narodno gibanje v k ljub vsemu nasprotovanju nemškularjev. Zdaj se proti vniki penijo od jeze, kakor so je zngorec penil, kadar je mjilo jedel miale tla Svajearski sir je, in su pogovarjajo, da jim ne bode več živeti, da ne bodo več mogli u rado vati, ako bode ta reč tako napredovala. Xič jim tedaj ne koristijo tisti policaji in žamlarji, kteri so hiti, kakor sc jo govorilo, pri izletu ljutomerskih čitaluičinih pevcev z nalogom v Središč o poslani, naj bi vsakega požirača nemcev (germano Inga) na mah v luknjo v takimi i, ker vkljub vsemu temu sc je začel slovenski duh razvijati in naši kmetje spoznavajo, da morajo na svojih nogah stati, ako hočejo sebi in narodu koristiti, oni so o3vedočcni, da se sužcil večidel vanja," nego kedar so nepravične, sebii-ne, enostranske, ter J je za dobro svojega gospodarja I rudi, sam za sc pa prazne se Je slabo in nepošteno rabijo. Tako se tedaj ravnajo po nannlncm moralnem karakterju dobro postavo, dobro jibovo izvrševanje, dobro izpiavljanjc in za matiji vanje blaga. 10, V ravno takšnih razmerah je naše zanienjivanje z tujci: če ravnamo i njimi pošteno iu prijazno, dohajali bodo rajši /. našimi svoje izdelke zamen j i vat, nego drugod, kder se tako dobro ne spre maj o. Na ta način mogoče nam bode leže si vaega pridobivati, česar potrebujemo; naša industrija in dober moralen karakter donašal nam hode dober sad in naplačo. Sebično, izlačivno, enostransko ravnanje iu politika se sama ubija, Batna sebe naškodnje, tako pri celih narodih kakor pri vsakem pojedinem človeku. (D(i 1jt prihodnjič.) pene dobiva. Govorilo se jc pred nekoliko mcseci, da bi se pri nal V t ame! jilo nnrodno gledišče, ali žalibog ta jo bila prazna, n ■ ncpolrpeüljtvo pričakujemo zdaj narodno veselico, ktera ima v kratkem biti in k kteri tudi pričakujemo ljutomerske čllaloičine pevce, Zadnji Čas srno imeli školui odbor volili, ali obnašali smo se, skoraj bi rekel, brez vsega uma, ker izvolili smo dva meščana, kteri ma so pravi, da si» neizmerno slaba prijatelja Slovencev, iu pa enega inoži iz pinje ¿upe. Taj odbor je imel važno nalogo voliti žalnega učitelja,, in od veselja nam je srce poskovalo, ker smo se nad j alí, da bodo naši ponemčom mestjani vsaj v tej važni reči nam in svojim pravični, ker med proSnikt jc bilo voč izvrstnih v vseh ¿kolikih predunitili dobro izurjenih možev. — ali ta nam je lindo spodletela Mod prošnikt je bil neki mlad stvit mož vetrujak, kter vstki v^Eer uboga : f Itdi pred .111 »i kaj pridobimo * tem, «In bodo v prihodnje kuhinjska sol za ® ¡(Id, I* kr. ceitejša, ziviimke soli pit ne bode vti ? Več i nit poslancev, ki je v državnem zboru to postava skle-nola, misli, Bog ve kakošno dobroto je človeku skazala; ali poglejmo to od njih imenovano „dobroto*1 bolj na tanko. Cent kuhinjske soli, ki je dozdaj veljal okoli ti gld. 50 kr. bodo vprihodnje za dva gld. 48 kr. cenejše, — po takem bode cent veljal okoli 0 gld. Čeravno ima naše cesarstvo toliko soli in scsLako majhnimi stroški prideluje, da bi labko bila polovico cenejša. Ali tndi to znižanje soli bomo morali drago plačati i o sicer s leai, da za živino no bomo več dobivali soli, ki se jo dozdaj po 2 gld. Bil kr. prodajala. Kar je tedaj edua roka dala, je vzela druga. Kmetijski guspo-darji potrebujejo za živino soli, oko je hočejo s pridom rediti, - ker pa si ne morejo k ti ju ti živinske, morali bodo dajati kuhinjsko. Dozdaj se je kuhinjska kupovala po S gld. 50 kr. iu živinska po l gld. dO kr. ceut, skupaj tedaj ta 2 centa po 11 gld. 30 kr, v prihodnje bo moral za ravno to potrebo (2 centa po ti gld,) plačati li gld. Po takem se tedaj za veliko večino kmetijskih ljudi, ki za Sivino potrebujejo soli, sol nikakor ni znižala, ampak podražila. Minister kmetijstva sicer išče sredstva, kako bi se dala iz kuhinjske soli delati taka živinska, da bi je človek ne mogel vživatt, iu po tem bi so sopet vpeljala Živinska sol. Ali skrivnosti, kterih iskati vsemu drugemu svetu uj bilo potreba, kako da jih išče ravno naša drživa soli toliko polna kakor noben« druga? „Nov." Iz TKtiribora. Pri nas ae kaže prav dobra letina, vsa zimska žita stojijo izvrstno, so lepo ' ode vda iu imajo dolgo iu debelo klasje, ravno tako slojijo tudi jara žita, in kuruza (turšiea), oves, ječmen, proso, krompir itd. vse raste tako lepo, da je veselje gledati. Iz početka tega mcseca je sicerifl suša kuruzi začela, uckoliko škodovati, iu sploh je bilo že deža potrebno; 10. t. m. emo pa dobili obilno mirnega in toplega deia, ki je spet vse oživel. V vinogradih se kaže mnogo grozdja in je že tudi lepo ocvclo, če um Hog ob va rje hudega vremena, bomo imeli prav obilna bratvo- V sidovnjakih pa jc žalostna prikazen, jabelk in tirušek ne ho nič, krivo je morebiti to, da je bilo precej mrzlo, ko so drevesa cvela; črešenj tudi ut mnogo, precej videti, marilie, breskev bo zlo malo; Navodi k narodnemu gospodarstvu. (Ualje.) llel IV. 14. Ki nam vendar zadosti želeti in vedeti zamcnjivati, treba nam jo imeti stvari, da jih zamenjujemo t. j., drugič treba je p I o d n e i n d n s tri j c. Da še kdo naj bolj želi žakelj moke ali iunt soli, ne more jc inačc dobiti, ako ne da Štacuuarju kaj druga veljavnega v zameno. Jako bogal človek napravi »a leto mnogo več namen kakor ubogi, delavec, ki dela za dobro plačo več, kakor kteri se le slabo plačuje, krnelovavec si mnogo več potrebnih in vgoduih mu stvari omisli, t. j. zamen načini kedar mu je dobra letina, ueijo kedar slaba. A v obče, bogata dežela ima več zamen doma in drugod nego vbogn, iclira napreduje več, nego ktera zaostaja, "ter ena in ista dežela več v dobi dobre, nego v časih slabe industrije. 15. Tretji pogoj je m o r a lit i karakter. Ljudje uc zamenjajo vsikdar ob enem veljavo za veljavo, blago za blago; dostikrat en ali drugi čaka za povratek, kterega ima za zameno svojega blaga dobiti, t. j. da svoja izpravke ali kapital ua dobro zaupanje ali kredit, Veči del zainc nji vanj a ali trgovine teče po zaupanju ali kreditu: a kakšen je kredit takšno je zamenjivanjo. Lchko se nagne tukaj la nepoštenju; kdor pa so ljudje nepošteni, goljutajejo drug drugega v kolikoči in kakoči blaga, kterega meusebno zamenjujejo, Kder pa se tako godi, se zamcujivanje vedno pomanjšuje; gotovo nikdo, če si le Enače pomagati more, z goljnti opravkov imeti neče. Zato so postave ki goljufa silijo pošteno ravnati; kedar so te po vsem pravične in se dobro svršajejo jc več obilnega zamcuji- orehov se |e ______, samo slive (čcšplje) so tako zlo polne, da če jih le ostaue polovica, kar jih je zdaj na drevesih gledati, jih bomo dobili toliko, kolikor jih ni bilo že mnoga leta, V vrlih zeleujc so pred dežjem pojclo mnoge zemeljske bolhe, mnogo pa je vzela suša; zelja (kaptisa) bo teduj malo, če no bo izrastlo bolj ouo, ki se je po dežu nasadilo. Oe nam liog ohrani to, kar se nam letos poprek kaže, moramo celo zadovoljni hiti. O d 3L d > ¿t t. m. bode prj naših č- o. fra iskanih v slovenski far i pob o žu ost iu sicer na čut 205japanskih marteniikov, ktere so sv. oča Pij IX. 7. julija t8b7 zveličanim prišteli tn med kterirui ¡a tub blizo 1) iz. roda sv. Frančiška. — Vsak dan bo oh devetih zjutra slovenska pridiga in pevana maša, ob petih popoldne pa neojška pridiga in blagoslov. Iz O r muza. F. W—g. Že večkrat se je bralo po časnikih, kako Lju lom ersk a ei t al u i c a krepko napreduj e, kako pri vsakoj priliki, ktera so jo; priti», narod vzbuja, in kako po svojih pevcih mile glase slovenskih posem med narod trod iu razširjava. Vendar mislim, da ne hode odveč, ako tudi jaz ktero o njej pregovorim, posebno zarad tega, ker jena delavnost ni omejena saino na Ljutomer, ali na ljutomersko župo (faro), nego jen duh je doprl tudi v naš gradič. K temu je pa naj več pripomogel shod, kterega so či-taluičiui pevci imeli v Vclikonedelji in pa v .Središču, ker vsakega i/hoda se je vdeležiio več naših mestjanov, ako ravno ne iz narodnega sočutja, nego iz radovednosti. Kakor je obče znano, je naš grad zelo nemškutarski, in ue hroji več narodnjakov, kakor kakih 5 ali 6, in še nedavno sem slisal nekega nemškutarja, kako se jc balial, da je miš grad naj solidaruejšiin nuj mirnejši, iu da Ljutomerčane izsmehovati more, kteri imajo tako razprtijo „mit deu dum men biu-disehen". Ali zdaj se je, hvala Rogu, tudi tukaj začelo narodno gibanje v k ljub vsemu nasprotovanju n e tuš k u t a rje v. Zdaj se proti vniki penijo od jeze, kakor se je zagorec peuil, kadar je mjilo jedel inisle da švajcarski sir je, in se pogovarjajo, da jim ne bode več živeti, da ne bodo več mogli u rado vati, ako bndc ta reč tako napredovala. Xič jim tedaj ne koristijo tisti policaji iu žaudarji, kteri so bili, kakor se je govorilo, pri izletu ljutomerskih čitaliiičimli pevcev a nalogom v Središče poslani, naj bi vsakega požirača ueincev (germano t aga) na mah v luknjo v takimi i, ker vkljuh vsemu temu sc je začel slovenski duh razvijati in na£i kmetje spoznavajo, da morajo na svojih nogah stati, ako hočejo sebi in narodu koristiti, oni so o3vedočcni, da se sužeii večidel vanja," nego kedar so nepravične, sebične, enostranske, ter J je za dobro svojega gospodarja trudi, sam za sc pa prazne se Je slabo in nepošteno rabijo. Tako se tedaj ravnajo po narodnem moralnem karakterju dobro postavo, dobre jihovo izvrševanje, dobro izpravljanjc in zamonjivanje blaga. IG, V ravno takšnih razmerah je naše zamenjivanje z tujci: če ravnamo i njimi pošteno iu prijazno, dohajali bodo rajši /. našimi svoje izdelke zamen j ¡vat, nego drugod, kder se tako dobro ne spre maj o. Na ta način mogoče nam bode leže si vsega pridobivati, česar potrebujemo; naša industrija in dober moralen karakter donašal nam bode dober sad in naplačo. Hehičuo, izlačivuo, enostransko ravnanje in politika se saiun ubija, sama sehe naSkoduje, tako pri celih narodih kakor pri vsakem pojedinem človeku. (D(i 1jt prihodnjič.) pene dobiva. Govorilo se jc pred nekoliko mcseci, d* bi se pri nas ¥ temeljilo narodno gledišče, ali Salibog ta jo bila prazna, do ndpatrpcžljivo pričakujemo zd=ij uarodao veselico, klora ima v kratkem biti in k kteri tudi pričakujemo ljutomerske Čilaloiiine pevce. Zadnji Čas smo imeli školui odbor volili, ali obnašali smo sc, skoraj bj rekel, brez /sega uma, ker izvolili smo dva metana, kteri ma su pravi, da si» neizmerno slaba prijatelja Slovencev, iu pa enega moži iz pinje ¿upe, Taj odbor je imel važno nalogo vihti žnpnega učitelja, in od veselja nant je srca poskoviilo, ker smo se nad j ali, da bodo naši ponemčeni mestjani vsaj v tej važui reí i nam in svojim pravični, ker med proSnikt jc bilo vuč izvrstnih v vseh škol-tkilt predumtik dobro izurjenih UM¿evt — ali ta nam je lindo spodletela. Med prošnikt je bil neki mlad stvit moz vetrujak, kter vstki veter il boga : tudi pred .111 »i kaj pridobimo * tem, 4a bodo v prihodnje kuhinjska sol za ® ¡(Id, I* kr. ceitejša, iivinvke soli pit ne bode vti ? Več i nit poslancev, ki jc v državnem zboru lo postava skle-nola, misli, Bog ve kakošno dobroto je človeka skozala; ali poglejmo to od njih imenovano „dobroto*1 bolj na tanko. Cent kuhinjske soli, ki je dozdaj veljal okoli ti gld. 50 kr. bodo vprihodnjc za dva gld. 48 kr. cenejše, — po takem bode cent veljal okoli 0 gld. Čeravno ima nnše cesarstvo toliko soli in se slaka majhnimi stroški prideluje, da bi labko bila polovico cenejša. Ali tndi to znižanje soli bomo morali drago plačati i o sicer s tem, da za živino no bomo več dobivali soli, ki se jo dozdaj po 2 gld. Bil kr. prodajala. Kar je tedaj edua roka dala, je vzela druga. Kmetijski gospodarji potrebujejo za živino soli, ako je hočejo s pridom rediti, - ker pa si ne morejo k ti ju ti živinske, morali bodo dajati kuhinjsko. Dozdaj se je kuhinjska kupovala po S gld. 50 kr. in živinska po l gld. dO kr. eeut, skupaj tedaj ta 2 centa po ti gld. 30 kr, v prihodnje bo moral za ravno to potrebo (2 centa po (i gld,) plačati li gld. Po takem se tedaj za veliko večino kmetijskih ljudi, ki za Sivino potrebujejo soli, sol nikakor ni znižala, ampak podražila. Minister kmetijstva sicer išče sredstva, kako bi se dala iz kuhinjske soli delati taka živinska, da bi jo človek ne mogel vživalt, in po tem bi so So pet vpeljala živinska sol. Ali skrivnosti, kterih iskati vsemu drugemu svetu uj bilo potreba, kako da jib išče ravno naša drživa soli toliko polna kakor nobena druga? „Nov," Iz TKaribora. Pri nas se kaže prav dobra letina, vsa zimska žita stojijo izvrstno, so lepo odcvela iu imajo dolgo iu debelo klasje, ravno tako slojijo tudi jara žita, in kuruza (tursica), oves, ječmen, proso, krompir itd. vse raste tako lepo, da je veselje gledati. Iz početka tega meseca je .sicer že suša kuruzi začela, nekoliko škodovati, iu sploh je bilo že deža potrebno; 10. t. m. smo pa dobili obilno mirnega in (oplega deža, ki je apet vse oživel. V vinogradih se kaže mnogo grozdja in je že tudi lepo ocvclo, če um Hog ob va rje hudega vremena, bomo imeli prav obilrm bralvo. V sadovnjakih pa je žalostna prikazen, jabelk in brušek ne ho nié, krivo je morebiti to, da je bilo precej mrzlo, ko bo drevesi cvela; tresenj tudi ui mnogo, precej videti, marilic, breskev bo zlo malo; Navodi k narodnemu gospodarstvu. (Ualje.) llel IV. 14. Ki nam vendar zadosti želeti in vedeti zamenjivati, treba nam jo imeti stvari, da jih zamenjujemo t. j., drugič treba je p l o d n e i n d n s tri j e. Da še kdo naj bolj želi ¿akcij moko ali innt soli, ne more jc mače dobiti, ako ne da Štacunarju kaj druga veljavnega v zameno. Jako bogal človek napravi ti a leto mnogo več zamen kakor ubogi, delavec, ki dela za dobro plačo več, kakor kteri se le slabo plač nje, kmetovavec si mnogo več potrebnih in vgoduih mu stvari omisli, t. j. zamen načini kedar mu je dobra letina, ueijo kedar slaba. A v obče, bogata, dežela ima več zamen doma in drugod nego v boga, ictira napreduje več, nego ktera zaostaja, "ter ona in ista dežela več v dobi dobre, nego v časih slabe industrije. 15. Tretji pogoj je moralni karakter. Ljudje ne zamenjajo vsikdar ob enem veljavo za veljavo, blago za blago; dostikrat en ali drugi čaka za p o v ra te k, kterega ima za zameno svojega blaga dobiti, t. j. da svoja izpravke ali kapital ua dobro zaupanje ali kredit, Veči del zainc nji vanj a ali trgovine teče po zaupanju ali kreditu: a kakšen je kredit takšno je zamenjivanjo. Lchko se nagne tukaj la nepoštenju; kder pa so ljudje nepošteni, goljufujejo drug drugega v kolikoči in kakoči blaga, kterega niedscbm> zamenjujejo. Kder pa se tako godi, se zamcujivanje vedno pomanjšuje; gotovo nikdo, če si le Enače pomagati more, z goljuti opravkov imeti neče. Zato so postave ki goljufa silijo pošteno ravnati; kedar si te po vsem pravične in se dobro svršajejo jc več obilnega zamenji- orehov se |a ______, samo slive (čcšplje) so tako zlo polne, da če jih le ostaue polovica, kar jih je zdaj ua drevesih gledati, jih bomo dobili toliko, kolikor jih ni bilo že muoga leta, V vrlih .^a zelen j 0 so pred dežjem pojolo mnoge zemeljske bolhe, mnogo pa je vzela suša; zelja (kapttsa) bo teduj mulo, če no bo izrastlo bolj ono, ki se je po dežu nasadilo. Oe nam liog ohrani to, kar se nam letos poprek kaže, moramo celo zadovoljni hiti. O d 21, d d i L t. m. bod1» «.«.t. i ji;»-1 g-0dbs v Srbiji ne pojde v Belgrad, „Politiki" se piše iz Posta: Puhla je zmotnjava misliti, da ima ogerska levica kaj veo sočutja, do narodnih prizadevanj na Ceskem ali narodov ngerskib. V t^j zadevi sc ne loči stranka od stranke ne za las, Ogri dobro vedo, da bi federalizem toliko bil, kakor vničcujc jihovega nad-vladanja, in ker čutijo, da je jibovo nadvladanje, v naj n£ej št zvezi z obstankom jihove narodnosti, je celo naravno, da jib je «trak federalizma. Oebi tedaj nc smejo pričakovati «d Ogrov ne le nikakoršne podpore, tenioe naj hujše nasprotovanje. Iz Be Igrati a je doSel telegram, dn je dežela eelo mirna in da vladio list „Vidovdan" pravi: Glava iu oea nbojne zaroto je Aleksander Karagjorgjevtč, prejšoi vladat Srbski, jegovo glava ne bo nosila krone. Obrenovič tli. je mrtev, živel Milan Obrenovič IV. Milan Obrenovič je raujkega kujeza stričič, ki se je zadnja leta v Parizu Šolal, zdaj jo na potu v Belgrad, kamor se je iz Duuaja tudi napotil Aleksander Karagjorgjevič. 15. grob srbskega kujezu Mih vsi poslanci in tudi general Gabi ene, ki je bil od naše vlade poslan. Srbska je celo mirna. V sobota 13. t. m. je bila v Pragi velika bakjjada oa čast 70 let staremu češkemu zgodovinarju g. F. Palaokv-ju; prevod te bakljade je trajal blizu 2 uri, iu vdeležile so se pri nji vsa društva v Pragi iu okolici, da bi prinesla srčen pozdrav „očetu češkega na r ndau. Telegramov je došlo od vseh struni vt8e 200; tudi mariborski Slovenci so poslali pozdravni telegram; ali ne samo v Pragi je bila velika svečanost tomoč tudi po vseh krajih Ceske iu Moravske seje slavil „oče naroda" Palačky. Slavno miuiatenstvo uka je ukazalo, da se za spričala v ljudskih šolah ne sme jemati plačilo. tr njak navdušen Slovenec, obljubil je tamkaj vs ta novi (i čital uico, bil je skoraj bi rekel, pripravljen življenje žrtvovati za svoj narod, samo da bi bil za učitelja izvoljen; — v Ormuiu je bil gotov Nemce, prav za prav nemškutar, kteri hoče vse sile napinjati, dn jarmi nemščina slovcuičino; «kola jegova da bode celo liberalna, ktere ne hode nobeden duhoven se svojo] nasočuoitjoj oskruniti sintl; obetal še je tudi druge reči, in pravi se, kar mi ne verjamemo, da je obljubil stričico gosji, načelnika za ženo vzeti. — Odbornik iz pni je župe se da p r govoriti od inestjanov in iaj veternjak je s tremi glasi proti dvema izvoljen za učitelja. — Iz globokega spauja zdramljeua je trepetitje spoznala zdaj eela župa, kam zna nemškutarija narod zavesti- Vsi kmetje od prvega do zadnjega, združeni s nekterimi mesij a ni so se vzdigmdi, in se borijo iu branijo proti loj v nebo kričečoj krivici, pa ne revolutionamo, kakor nas črnijo nasprotniki, nego p osta vno, ker vložili so prošnjo, protestov ali proti temu in prosili za pomoč; pripravljeni so na svoje stroške si zagraaiti drugo školo iu tudi učitelja oskrbovati, kakor da bi svojo deco v tako ¿kolo pošiljali, kder se narodu protivcu učitelj z svojo kulturo baba, — Nad jamo se, da hode pravična reč zmagala. Naj nam bode ta žalostna pri godba za poduk, da bomo pri vsakih, posebno pa tako važnih volitvah enoglasno volili poštene iu goreče Slovence. 1'olitirni ogled. V državnem zboru so C. t. m. bile dokončane denarne razprave. Ves državni dolg se bo v taki dolg spremenil, ki daje pet procentov, iu od obresti tega dolga ho ho jemalo 20 procentov. Pristavljena je obljuba, da se ta davek ne moro zviitšali. Izločene so srečke od leta lro4 iu 1S60 in davkov »ko posojilo od leta 1«64. — Mislimo, da se tudi s tem ne ho pomagalo naši denarstveni stvari. Po dolgem besedovanju je državni zbor tudi dovolil prodajo, državnega nepremakljivega imclka po nasvetu odbore vem. Finančni minister je državnemu zboru predložil 3 postavne osnove in sicer 1. postavno osnovo o nekih spremembah neposrednega davka za leto 1868; 2, o nekih spremembah glede ižilninc od žganja, piva in sladkorja in d. o ne-kteri h spremembah glede že doplačenega državnega dolga. Ministcrsivu notrnjtiib zadev se dovoli Še izvanredni po-trošek s 100.000 gld. in redni potrošek s 13.500 gld. Po vsem tem bodo tedaj znašali letošnji državni stroški 320,230.520 gld. Pravi se, tla se bo državni zbor 2*, junija razpustil. Ogerska hram bovška postava se je v ministerikem zboru potrdila in se bo v kratkem dala ogerskemu državnemu zboru. Ruski car je ukazal, da so politični zločinci pornilo-ščeui iu smejo iti domu. Novi ruski poslanec v Parizu g. Stnkdberg je odkrito izrekel, da bi Rusija mirna ostala, če hi ec začel boj med Francosko iu Prusijo, iu to zato, da bi se Avstrija ne mogla vojske vdeležiti, Rusija bi le po tem prijela za orožje, Če bi Avstrija pomagala Francoski. Ruski poslanec v Parizu je rekel, da se boji, dn se bode Avstrija vtikala v srbske zadeve iu svojo armado poslala v Srbsko. Kmetijski nemiri v Francoski, ki so se začeli zavoljo desetine in so posebno proti duhovščini obrucni, nc prenehajo in moralo ho dojti vojaštvo na pomoč. Na It o I g a r s k c m vsak dan bolj in bolj kipi od vseh stTani dohajajo glasi o upornih četah iu videti je, da bi se zdaj res znal začeti občni punt. Iz Atun se piše, da bode TnrSka odzvala svojega poslanca. Iz Krete go došli glasi, da so bili Turki 29. p. m. pri lleraklijouu prav tepcu i. Slovensko slovstvo. Ravnokar je doSel na svetlo: ^Cvetnik slovenske slovesnosti. Berilo za više gimnazije in realke, Soetavil An t. Janež ič. c. k. profesor na v i 3 i realki v Celovcu. Ta knjiga obsega bogato mibiro zabavno-po d umevnih izdelkov najbolje domače književnosti v vezani iu nevezani besedi; priporočamo jo zatoraj ne le samo tem, ki jim je na.meiyena, nmpak tudi učiteljem ljudskih šol in sploh vsem Slovencem; ki hočejo poznati domače slovstvo in se prepričati, da je naš mater ni jezik lep, mil in gladek. Novi car. Dunajski časnik _Wien. Zeit." je prinesel novo postavo o organizaciji okrajnih sodnij- Pravi sc, da se bode sklical občni katolški crkveui zbor 8. d c ceni h ra 185'J. Od leta 1862 smejo j udje stanovati v Gradcu in zdaj se jih je že tamo naselilo više 300. Tudi v Mariboru bo se zadnji dve ieti začeli judje vstauovljati._ Tržna cena pretekli teden. s - a = s SJ .8 1 I P" H . I'fieuice vn^iui ídrovenJíR] . Rii Jeiimansi , Uvsft , Turé ¡ce (ktn*oií) vagan p PTOBS ,, Krompitjft c Oovedine funt Teletine „ Svinjetine úrsUé faut Drv AS" tr'Jih seiüitj íKlfittar) iji<' » 'J . .. " ' „ 86" ineükili,, . 18" Ogletijn iz trüíga lesn vagan „ meliltiga „ „ Sena Cfllil , Síanie cent v iojath v „ 2¡i Bteljo Slhniüe (ipeha) cent Jajcc, íetiri ra lí k. ti. k "II. k, 11.. k. B 3 10 ftj— 1 711 it 10 3 — 1 60 — 20 -- 28 in a — so — iiO r» 55 a 2í) a lo 3 70 4;— 4 — a 85" 3 80 3 ÍO i is!1 ano a 3,í 3 10 3 10 3 t.S 3 50 3 50 3 10 3 10- 3 20 1 30' I 1 40 —'aS — '14 — 34 -Sata --1-5 50 i 5'AO ao 8 Si —,tio — so'—ao -55 i SU 1 20 1 10 — 70 -10 lia 45 — 45 —,80 — so -'ffü'- —■ — t;o1—-ae!—ko — 38 - 10;— 10 - tifl 60 Cesarski zlat velja 5 A. 53 kr, a. v. Azijo srebra 113.65. üiirodiio drž. posojilo G3-Í 5- Loterijiic Nrečke. V Trstu 10. junija 1568: 45 34 -I« Frilioduja creikniij e je 34. juniju 1SG8. 90 — 100 — tri mi leti, ko je bila volitev učitelja v Veržih, je bil ta ve-j Frioc Napoleon je zdaj v Pragi; vsled naj novejše do-tr*,iuL- b1™-"" -M™».» jii*- g-odbs v Srbiji ne pojile v Belgrad, „Politiki" se piše H Posta: Publa je zmotnjava misliti, da ima ogerska levica kaj veo sočutja, ilo narodnjh prizadevanj na Ceskem ali narodov ogcrskib. V t^j zadevi sc ne loči stranka od stranke ne za las, Ogri dobro vedo, da bi federalizem toliko bil, kakor vničeuje jihovega nad-vladanja, in ker čutijo, tla je jibovo nadvlndanje, v naj nžej št zvezi z obstankom jibove narodnosti, je celo naravno, da jih je strah federalizma. Oebi tedaj nc smejo pričakovati od Ogrov ne le nikakoršne podpore, tenioč naj hujše nasprotovanje. Iz Be Igrati a je doSel telegram, dn je dežela celo mirna in da vladin list „Vidovdan" pravi: Glava iu oča nbojne zarote je Aleksander Karagjorgjevič, projšni vladat Srbski, jegovo glava ne ho nosila krone. Obrenovič 111. je mrtev, živel Milan Obrenovič IV. Milan Obrenovič je raujkega kujeza stričič, ki se je zadnja leta v Parizu Šolal," zdaj jo na potu v Belgrad, kamor se je iz Dnuaja tudi napotil Aleksander Karagjorgjevič. 1& grob srbskega kujezu MIh vsi poslanci in tudi general Gabi ene, ki je bil od naše vlade poslan. Srbska je celo mirna. V sobota 13. t. m. je bila v Pragi velika bakjjada na čast 70 let staremu češkemu zgodovinarju g. F. Palaokv-ju; prevod to bakljade je trajal Idizo 2 uri, iu vdeležilo so se pri nji vsa društva v Pragi in okolici, da bi prinesla srčen pozdrav „očetu češkega na r odau. Telegramov je došlo od vseh strti ni vt8e 200; tudi mariborski Slovenci so poslali pozdravni telegram; ali nc samo v Pragi je bila velika svečanost tomoč tudi po vseh krajih Oeske in Moravske seje slavil „oče naroda" Palaeky. Slavno rniuistenstvo uka je ukazalo, da se za spričala v ljudskih šojah ne sme jemati plačilo. tr njak navdušen Slovenec, obljubil je tamkaj vs ta no vi t i čital nico, bil je skoraj bi rekel, pripravljen življenje žrtvovati za svoj narod, samo da bi bil za učitelja izvoljen ; — v Ormužu je bil gotov Nemec, pTav za prav nemškutar, kteri hoče vse sile napinjati, da jarmi nemščina fdoveuSčino; «kola jegova da bode celo liberalna, ktere ne bode nobeden duhoven se svojoj nasočnoitjoj oskruniti smel; obetal še je tudi druge reči, in pravi se, kar mi ue verjamemo, da je obljubil etričico gosji, načelnika za ženo vzeti. — Odbornik iz pni je župe se da pr govoriti od mestjanov in taj veternjak je s tremi glasi proti dvema izvoljen za učitelja. — globokega spauja zdrami j ena je trepetajo spoznala zdaj eela župa, kam zna nemškutarija narod zavesti- Vsi kmetje od prvega do zadnjega, združeni s nekterimi mesij a ni so se vzdigmdi, in se borijo in branijo proti toj v neba kričečoj krivici, pa ne revolutionamo, kakor nas črnijo nasprotniki, nego p osta vno, ker Vložili ho prošnjo, protestov al i proti temu iu prosili za pomoč; pripravljeni so na svoje stroške si zagraaiti drugo školo iu tudi učitelja oskrbovati, kakor da bi svojo deco v iako školo pošiljali, kdor se narodu protivcu učitelj z svojo kulturo baba, — Nad jamo se, cla bode pravična reč zmagala. Naj nam bode ta žalostna pri godba za poduk, da bomo pri vsakih, posebno pa tako važnih volitvah euoglasuo volili poštene iu goreče Slovence. 1'olitirni ogled. V državnem zboru so C. t. m. bile dokončano dennrne razprave. Ves državni dolg se bo v taki dolg spremenil, ki daje pet procentov, iu od obresti tega dolga ho bo jemalo 20 procentov, PrUtavljona je obljuba, da se ta davek ne more zvikšati. Izločene so srečke od leta lro4 iu IS60 in davkov »ko posojilo od leta 1«64. — Mislimo, da se tudi s tem ne ho pomagalo naši denarstveni stvari. Po dolgem besedovanju je državni zbor tudi dovolil prodajo, državnega nepremakljivega imetka po nasvetu odbore vem. Finančni minister je državnemu zboru predložil 3 postavne osnove in sicer t. postavno osnovo o nekih spremembah neposrednega davka za leto 1868; 2, o uckib spremembah glede vžitninc od žganja, piva in sladkorja in d. o ne-kteri h spremembah glede že doplačenega državnega dolga. Ministerstvu notrnjmb zadev se dovoli Še izvanredni po-trošek s 100.000 gld. in redni potrošek s 13.500 gld. Po vsem tem bodo tedaj znašali letošnji državni stroški 820^230.846 gld. Pravi se, tla se bo državni zbor junija razpustil. Ogerska hram bovška postava se je v ministerskem zboru potrdila in se bo v kratkem dala ogerskemu državnemu zboru. Ruski car je ukazal, da so politični zločinci pomilo-ščeoi iu smejo iti domu. Novi ruski poslanec v Parizu g. Stakelberg je odkrito izrekel, da bi Rusija mirna ostala, če bi se začel boj med Francosko iu Prusijo, iu to zato, da bi se Avstrija ne mogla vojske vdeležiti, Rusija bi le po tem prijela za orožje, Čc bi Avstrija pomagala Francoski. Ruski poslanec v Parizu je rekel, da se boji, da se bode Avstrija vtikala v srbske zadeve iu svojo armado poslala v Srbsko. Kmetijski nemiri v Francoski, ki so se zaceli zavoljo desetine in so posebno proti duhovščini obrnem, ne prenehajo in moralo ho dojti vojaštvo na pomoč. Na It o I g a r s k e tn vsak dan bolj in bolj kipi od vseli strani dohajajo glasi o upornih četah iu videti je, da bi se zdaj res znal začeti občni punt. Iz Aten se piše, da bode TnrSku odzvala svojega poslanca. Iz Krete go došli glasi, da so bili Turki 29. p. m. pri lleraklijonu prav tepcu i. Slovensko slovstvo. Ravnokar je doSel na svetlo: ^Cvetnik slovenske slovesnosti. Berilo za više gimnazije in realke, Soetavil An t. Janež ič. c. k. profesor na v i 3 i realki v Celovcu. Ta knjiga obsega bogato nabira zabav no-po d uee-vnili izdelkov najbolje domače književnosti v vezani iu nevezani besedi; priporočamo jo zatoraj ne le samo tem, ki jim je namepjena, ampak tudi učiteljem ljudskih šol in iiploh vsem Slovencem; ki hočejo poznati domačo slovstvo m se prepričati, da je naš mater a i jezik lep, mil in gladek. Novi car. Dunajski časnik _Wien. Zeit." je prinesel novo postavo o organizaciji okrajnih sodnij- Pravi sc, da se bode sklical občni katolški crkveni zbor 8. dcccmbra 185'J. Od leta 1862 smejo jndjc stanovati v Gradcu in zdaj se jih je že tamo naselilo više 300. Tudi v Mariboru so se zadnji dve leti začeli judje v stan ovij a ti._ Tržna cena pretekli teden. s - a = s SJ .8 1 I P" H . Ironice vri^iui ídrovSnki»] . Rii Jeiimansi , Uvsft , Turé i ce (toro«) vagan Ajd« p PTOBS ,, Krompitjft c Govedine funt Teletine „ Svinj atine úrsUé fuíiV Drv AS" tr'Jih fleionj íKlfittar) i ja. ri » 'J. .. " ' „ 86" ineükili,, . 18" Ogletija iz irüíga lenn vagan „ íoelikfiga „ „ Sena eOnt , Stajne ceut v iüpth v „ 2¡i nteljo Sihniüe (ipeha) cent JajoCj tetlri za lí k. tí.; k "II. k, Jl. lt. t> S 10 1 T" a 10 a^ 3 — i eo — 211 -- 28 In 9 — 80 -i¡a a 55 fl 2Í) B lo 3 70 4;— 4 — a a¡v a so s ío i is!1 ano a 35 a lo s 3 15 3 BÜ 3 50 3 10 3 10- 3 20 1 30' I 10 1 40 —'aS — '14 — 34 -Sata --1-5 50 i 5'AO í. 30 8 Si — ,00 — 60J—iO -55 i SU 1 20 I JO — 70 -10 lia 45 — 45 —'oo — ao t;o1—-as!—ko — 38 - 10;— 10 - 05 60 Cesarski zlat velja ö Ii. 53 kr, a. v. Azijo srebra 113.65. üiirixliio drž. posojilo Ü3-la. Loterijne Nrečke. V Trstu 10. junija 1568: 45 34 -I« Pribotliijo erečkauji! je 34. juniju 1808. »O — 100 — tri mi leti, ko je bila volitev učitelja v Veržih, je bil ta ve-j Prioe Napoleon je zdaj v Pragi; vsled naj novejše do-tr*, iuL- bi™""" «M«».» «.«.t. i i g-0dbs v Srbiji ne pojde v flelgrad, „Politiki" se piše H Posta; Puhla je ziiiolnjava misliti, da ima ogerska levica kaj več sočutja, do narodnih prizadevanj na Ceskem ali narodov ogerskib. V t^j nadevi sc ne loči stranka od stranke ne za las, Ogri dobro vedo, da bi federalizem toliko bil, kakor vmčeujc jihovega nad-vladanja, in ker čutijo, tla je jibovo nadvludanje, v naj o£e j št zvezi z obstankom jibovo narodnosti, je celo naravno, da jih je strah federalizma. Oelii tedaj nc smejo pričakovati od Ogrov ne le nikakoršne podpore, tenioe naj hujše nasprotovanje. Iz Belgrada je doSel telegram, dn je dežela celo mirna in da vladin list „Vidovdan" pravi: Glava iu oea nbojne zarote je Aleksander Karagjorgjevii, projšni vladat Srbski, jegovo glava ne bo nosila krone. Obrcuovič lil. je mrtev, živel Milan Obt e novič IV. Milan ObrenoviČ jc raujkega knjeza ^tričič, ki se je zadnja leta v Parizu šolal," zdaj jo na potu v Belgrad, kamor se je iz Dnuaja tudi napotil Aleksander Karagjorgjevič, 15. grob srbskega kujezu Mih vsi poslanci in tudi general Gabi ene, ki je bil od naše vlade poslan. Srbska je celo mirna. V sobota 13. t. m. je bila v Pragi velika bakjjada ua čast 70 let staremu češkemu zgodovinarju g. F. Palaokv-ju; prevod to bakljade je trajal blizu 2 uri, iu vdeležilo so se pri nji vsa društva v Pragi in okolici, da bi prinesla srčen pozdrav „očetu če s k a g a na r odau. Telegramov je doslo od vseh struni vt8e 200; tudi mariborski Slovenci so poslali pozdravni telegram; ali nc samo v Pragi je bila velika svečanost tomoč tudi po vseh krajih Ceske iu Moravske seje slavil „oče naroda" Palacky. Slavno miuistenstvo uka je ukazalo, da se za spričala v ljudskih šolah ne smo jemati plačilo. tr njak navdušen Slovenec, obljubil je tamkaj vs ta no vi (i čital nico, bil je skoraj bi rekel, pripravljen življenje žrtvovati za svoj narod, samo da bi bil za učitelja izvoljen ; — v Ormužu je bil gotov Nemec, pav za prav nemškutar, kteri hoče vse sile najiinjati, dn jarmi nemščina sloveuSčino; «kola jegova da bode celo liberalna, ktere ne bode nobeden duhoven se svojoj n a so č nos tj o j oskruniti sintl; obetal še je tudi druge reči, in pravi se, kar mi ne verjamemo, da je obljubil stričico gosji, načelnika za ženo vzeti. — Odbornik i& pni je župe se da prtgovoriti od mestjanov in iaj veternjak je s tremi glasi proti dvema izvoljen za učitelja. — Iz globokega spanja zdramljena je trepetajo spoznala zdaj cela ¿upa, kam zna nemškutarija narod zavesti- Vsi kmetje od prvega do zadnjega, združeni s nekterimi mesij a ni 30 se vzdigmdi, in se borijo in branijo proti toj v nebo kričečoj krivici, pa ne ruvolationamo, kakor nas črnijo nasprotniki, nego p osta vno, ker vložili so prošnjo, protestov al i proti temu in prosili za pomoč; pripravljeni so na svoje stroške si zagraaiti drugo školo iu tudi učitelja oskrbovati, kakor da bi svojo deco v tako ¿kolo pošiljali, kdor sc narodu protivcu učitelj z svojo kulturo halia. — Nad jamo se, cla bode pravična reč zmagala-Naj nam bode ta žalostna pri godba za poduk, da bomo pri vsakih, posebno pa tako važnih volitvah euoglnsuo volili poštene iu goreče Slovence. 1'olitirni ogled. V državnem zboru so C. t. m. bile dokončano dennrne razprave. Ves državni dolg se bo v taki dolg spremenil, ki daje pet procentov, iu od obresti tega dolga ho bo jemalo 20 procentov. Postavljena je obljuba, da se ta davek ne more zviitšali. Izločene so srečke od leta lro4 iu )S60 in davkov »ko posojilo od leta 1«64. — Mislimo, da se tudi s tem ne ho pomagalo naši deuarstveni stvari. Po dolgem besedovanju je državni Ji bor tudi dovoli] prodajo, državnega nepremakljivega imetka po nasvetu odbore vem. Finančni minister je državnemu zboru predložil 3 postavne osnove in sicer l. postavno osnovo o nekih spremembah neposrednega davka za leto 1868; 2, o nekih spremembah glede vžilniuc od žganja, piva io sladkorja in d. o ne-kteri h spremembah glede že doplačenega državnega dolga. Ministerstvn notrnjtuh zadev se dovoli Še izvanredni po-trošek s IOO.OUO gld. in redni potrosek s 13.500 gld. Po vsem tem bodo tedaj znašali letošnji državni stroški 820^230.846 gld. Pravi se. tla se bo državni zbor 2£. junija razpustil. Ogerska brani bovška postava se je v ministerskem zboru potrdila in se ho v kratkem dala ogerskemu državnemu zbora. Ruski car je ukazal, da so politični zločinci ponrilo-sčeui iu smejo iti domu. Novi ruski poslanec v Parizu g. Stakelberg je odkrito izrekel, da bi Rusija mirna ostala, če bi ec začel boj med Francosko iu 1'rušijo, iu to zato, da bi se Avstrija nc mogla vojske vdeležiti, Rusija hi le po tem prijela za orožje, Čc bi Avstrija pomagala Francoski. Ruski poslanec v Parizu je rekel, da se boji, dn se bode Avstrija vtikala v srbske zadeve iu svojo armado poslala v Srbsko. Kmetijski nemiri v Francoski, ki so se začeli zavoljo desetine in so posebno proti duhovščini obrneni, nc prenehajo in moralo bo dojti vojaštvo ua pomoč. Na bolgarskem vsak dan bolj in bolj kipi od vseh strnili dohajajo glasi o upornih četah iu videti je, da bi se zdaj res znal začeti občni punt. Iz Aten se piše, da bode Tnrska odzvala svojega poslanca. Iz Krete go došli glasi, da so bili Turki 26. p. m. pri lleraklijonu prav tepcu i. Slovensko slovstvo. Ravnokar je došel na svetlo: ^Cvetnik slovenske slovesnosti. Rerilo za više gimnazije in realke, dostavil An t. Janež ič. c. k, profesor na v i 3 i realki v Celovcu. Ta knjiga obsega bogato nabira zabav no-po d umevnih izdelkov najbolje domače književnosti v vezani in nevezani besedi; priporočamo jo zatoraj ne le samo tem, ki jim je mtmepjena, ampak tudi učiteljem ljudskih Sol in iiploh vsem Slovencem; ki hočejo jjoznat.i domačo slovstvo m se prepričati, da je naš mater o i jezik lep, mil in gladek. Novi car. Dunajski časnik „Wien, Zeit." je prinesel novo postavo o organizaciji okrajnih sodnij- Pravi sc, da so bode sklical občni katolški crkveni zbor 8. dcccmbra 185'J. Od leta 1862 smejo jndjc stanovati v Gradcu in zdaj sc jih je že tamo naselilo više 300. Tudi v Mariboru so se zadnji dve leti začeli judje v stan ovij a ti._ Tržna cena pretekli teden. s - a = s SJ M ■ 5 h o i (L, H . í'fieuice vn^iui ídrovenJíR] . Rii Jocmoiiív , Uvsa , Turé ¡ce (ktnuií) vagan Ajdfl P Prosa ,, Krotnpitjft c Govedine funt Teletine „ Svinjetine era tí t fuíiV Drv fl