3 nć.
129. številka.
Izdanje za petek 29. oktobra 1897.
(t Trat«, t Četrtek »večer dne 28. oktobra 1897.)
Tečaj XXII.
hfcaj*. po trikrat na teden ▼ testih •t»o;i>. oh totfhth, A«tvtk£)i
i*	Z j u t ran je izdanje it-
>.*:» cb ft Tirt zjutraj, vežemo pa ob 7. tri TniU.r, — Obojno Jadanje stane : *• icrffumotioc . f. i.—, l*v«o avitiij« /. l.SO t% tn	, , . 3.— • o ■ 4JkO
»* p«>l teu . . . 4.— . • • U— *» lete . , , 1?.— ... 18.— Naraanla? le plačevati aapraj asrs&ba km prMei:*«« asreftnlne •• sprava szira.
P&SK-ni& c itefi'ke ac dobimjo ▼ pto->4»)s.lr:l««V< fn>>8.h« v !r*fu po m u«rin Trst« po 4 nrj,
81*« i I
DINOST
Oglasi te raAnne po tarifa ▼ petita: « snslove i debeli«! ftrkaai se plahni« prostor, kolikor obiogi navadnih vrstic. Poslana, osmrtnice in jame isahraie, do vaAi oglasi itd. se raftanajo po pogodbi
Vsi dopisi naj se poAUjajo »r*dni*tr» nliea Caserma *t. 13. Vinko pismo taorn biti fr»nko-r»no, ker nefrankornns se M sprejemajo. Rokopisi se n® TraSeie.
SarrĆr.i'io, r^kiamuoije 1» ogU*e spre jeraa uprrtvniitvo ulica Mol'no pif* oolo hSt, 3, II. nadst. Naročnino in oglat« ja plačevati loco Trst. Odprt« rekloss* eije so prosta poitnine.
ii^ j^lnifli J®
Castitim našim gg. naročnikom!
Vsakemu je znano, da se plačuje naročnina naprej, a vilic temu se velika večina čestitih gg. naročnikov ne drii tega pogoja. Minolo je tretja četrtletje in nastopilo četrto, a mnogo njih ni dopo* slalo naročnine ni za III., ni za tekoče četrtletje. Vsem zamudnikom dopoiljemo nakaznice, iz katerih > razvidna zastana naročnina. V interesu lista in 'Stvori same prosimo, da nam gg. zamudniki dopo-iljojo v nakaznici označeni znesek čim prej, ker drugače bodemo primorani ustaviti jim list.
UpravniHvo ^Edinosti".
Javni shod
političnega društva .Edinost* pri sv. Ivanu
dne 24. oktobra Ž897.
(ZvrSetek.)
Podpredsednik političnega društva, dr. Gustav Gre gor in, je rekel: Lani amo imeli eelo vrsto shodov, ki so se vsi, od prvega do zadnjega, izvršili prav častno, Na vsaki shod je prihitelo mnogo ljnd?tra. Razpravljalo se je o različne«, ali naj-važneja, ki se je vaprejemala navdušenjem, je bila resolucija za oanutje okrajnega glavarstva. To je jedna naših glavnih zahtev, katero moramo po« navijati vedn3 in vedno. Mal vspeh našega zabte-vanja v tem pogledu je bil ia ta, da se je odvzela magiatratn policija po okolici, oziroma nadzorstvo nad društvi. Tem huje nas je zadelo, ko se je bila raznesla govorica, da s 1. oktobrom zgubimo zopet de to malo. No, kakor se čuje sedaj, ona govorica ni bila osnovana, ampak ima vlada drugačne nakane. Rečene poele hoće menda prevzeti oamestni-štvo samo in imenovati v ta nameu posebnega delegat a, ki bode posloval na namestništvu samem. S tem bi bili lahko zadovoljni za sedaj.
Vznemirja nas pa, ker se tudi ta uredba označa le kakor začasno. Kaj pomenja to ? Tako se moramo povpraševati. Ali pomenja to, da se morda povrnemo zopet ua staro ali pa se pripravlja novo, boljše? Da pa vlada ne bode dvomila na našem mišljenja, da bode na jasnem, moramo zopet in zopet izjavljati slovesno, kaj da hoćemo! Ho*
PODLISTEK
---- l
Milena.
Pripovedka iz pohke prošlosti. — Prevela Serafina Juvanova.
B»io je v noći od 18. do 19. avgusta 18...
Iz daljave s»i at culi streli. Stati grobokop seje bil prebudil iu dvignil na siros^suein ležišču. Odkušijavši ye, je poklical svojo hčer,
.Takoj pridem", je odgovorila, ua kar so se pokazal« njene bose noge na stopnicah, vodećih iz podstrešja.
.Čuješ Milena?', je spregovoril stari, .v vasi je boj".
Milena je prilegla po stopnicah doli. Njena velika iu bujna postava je bila le na pol pokrita s platneuo srajco. Med tem, ko je oblačila kratek kožuh, so se pokazale skozi lahko platno njena amazonuka ledja; deviške grudi pa so blestele skozi čruo kožuhoviuo.
„Jh vendar resnično*, je dejala.
„Kaj pa, drago dete?" vprašal je bolnik.
.Da je nocojš .jo noč buknila ustaja, kakor se je pričakovalo".
„Nesreča, nesreča", zamrmral je starec ter legel zopet na trdo ležišče.
Milena je oblekla še dolgo rudečo krilo, na-
čemo, da postanemo neodvisni od magistrata v stvareh prenesenega delokroga 1 Ponovimo torej tudi danes, da zahtevamo, ali okraino glavarstvo, ali kako slično institucijo I (Pohvala.) Predlagam torej nastopno resolucijo:
„Javni shod, zbran dne 24. oktobra 1897. pri sv. Ivanu, izjavlja, da naredba, s katero se ie varnostna in društvena policija v gornjem delu tržaške okolice izročila posebnemu delegatu na-mestništva nikakor ne odgovarja Se željam, stavljenim na lanskih shodih po okolici za ustrojite v okrajnega glavarstva ter prosi ponovno sjavno c. kr. vlado, da čim preje ustreže iskreni želji vse okelee, da se izroči ves preneseni delokrog v tržaški okolici državnim organom".
Ta resolucija se je vsprejela soglasno in ob sploinem odobravanju.
Besedo |e zaprosil zborovalec Hr. R a ž e m, ki je rekel na kratko :
Sedaj živimo menda v XIX. stoletju, ki se imennje stoletje omike. Toda, ako^ pogledamo tja gori v naš parlament, ne bi mogli misliti, da živimo v veku civilizacije. Kar se ne dogaja le v količkaj olikani zasebni družbi, to se godi tam gori: delajo škandale in sedaj so se jeli celo pretepati 1 To je sramota za parlament in za državo. Sramota pa je tem huja, ker se vse to dogaja le radi tega, da ne dobe mrvice pravice oni, ki so bili tlačeni do sedaj. V imenu kultnre in v imenu pravice treba protestovati proti takim škandalom. Zato predlagam resolucijo :
„Javni shod, zbran pri sv. Ivana dne 24. oktobra 1897., izreka svojo globoko obžalovanje, na škandalih, ki se dogajajo v parlamentu avstrijskem v nečast njemu samemu in v veliko škodo vsema prebivalstva".
Tudi ta resolucija se je vsprejela soglasno.
Zborovalec Ivan Križmančič iz Rojana je omenial postopanje župnika Jurce. Ob viharnem odobravanju je ožigosal tako postopanjr. Istotako ostro je obsodil govornik znani predlog Angelija, ki bi hotel kar izpoditi vse Sluveuce iz mesta. In na to je vsUikuil govornik začudenjem, da se toliko brigamo za dogodke na Dunaju, med tem, ko
taknila velike očetove škornje, ovila beli robec okoli valovitih las ter poten odšla na piano, da pogleda, kaj jt novega v vasi.
Pokopališče je blo na malem gričn; obdajal pa je je nizek zid iz ilovice. Pri uhodu je stala polupodrta kožica starega grobokopa. Ko je Milena stopila na piano, zakričali so krokarji po golih vrbah. Postala je in pogledala tja preko križev in grobov, pokritih velikim, zimskim mrtvaškim prtom. Bilo je mrzlo, grozno mrzlo. Milena si je o-mela ruki ter za; 61a zaponke svojca kožuha.
Med tem, ko je v vasi vihral boj, vladala je tu gori svota tišina. Na sredi pokopališča je bil križ z razprtim Jezusom. Od trnjeve krone in železnih žetljev, katerimi so bile prebodeue roke in noge Božjega Sina, visele so ledene svečice ter se Čarobno lesketale v luninem svitu.
Milena je poslušala in zrla proti nebu; med tem pa se joj je približevala velika žival ter opirala v njo svoje žareče oči. .Volk ?• je zacepetala. Brzim okretom, v katerem je vibrirala vsa divja moč otroka narave, pograbila je za lopato, slonečo pri hiši, ter junaško korakala proti neljubemu goste. Voik ni čakal napa<la, temneč je zapustil pokopališče z nekolikimi skoki.
Zopet jeden strel in še jeden. Milena je hi-
še take stvari dogajajo tu pred pragom. Ko pa se je govornik dotaknil obsodeb radi dogodkov o zadnjih volitvah in je še posebej omenjal posto-nje aamestnika državnega pravdnika, g. F r a u s a, odtegniti mu je moral predsednik besedo, ker je tako zahteval zastopnik vlade.
Na besede tega govornika je pripomnil dr, R y b i f: Vse te pritoibe so opravičene popolnoma. Toda ne smemo pozabiti, da smo sami krivi na tem. Ne zadošča, da godrnjamo le, ampak mi 90 moramo tndi pritoževati, a to javno in pri naših poslancih. Poslanci ne morejo vedeti vsega sami od sebe. Mi jih moramo obveščati o vsem, kajti od Dunaja doli nam more priti pomoč. Glejte, kako delajo Italijani! Vsako malenkost brzojav-ljajo v svet in na vse strani. Mi pa mislimo, da se moramo tndi v politiških bojih ravnati po svetopisemskem reku: Ako si dobit klofuto na jedao lice, pa nastavi še drugo 1
Tako ne poj de, tako ne pridemo dalje. Vi smo prepohlevni. Ponavljam še enkrat, da moramo tožiti in tožiti, kjer koli veno, da se nam krivica godi. Le onemu se odpro vrata, ki — trka. Nikdar pa onemu, ki molči. Izrekov sodišč ne smemo kri-tikova ti. To je jako kočljiva stvar. V potolaženje gosp. predgovornika mu povem, da g. Fraus ni več državni pravdnik.
Predsednik M a n d i 6 je spominjal Križman-čiča na staro resnico, da riba smrdi — pri glavi. Zato se moramo brigati za to, kar se godi na Dunaju. Boste ie videli: ko pride z Dunaja drugačen glas, ni slavni magistrat, ni g. Jurizza ne boata več rogovilila kakor sedaj.
Zborovalec G r m e k bi želel, da bi politično društvo .Edinost" zasledovalo socijaliste na njih shodib. V Lonjeru so u. pr. i-ti strašno napadali slovensko narodno stranko. Naše ljndstvo bi umelo takoj, zakaj se gre, ako bi kdo sproti zavračal natvezanja socijalistov.
Predsednik M a n d i d je odgovoril, da bi bilo pol. draštvu .Edinost" težko, prepirati se socija-listiškimi govorniki. Pač pa smo sklenili prirejati shode pred njimi in za njimi. Najbolji odgovor
tel a po griču doli proti vasi. Pri prvi koči je srečala neko kmetico, vodečo jeduega ranjenca. Bil je njeu mož, ki je barval sneg se svejo krvjo.
tKaj se je dogodilo?" je vprašala Milena.
„Kmetje iz naše vasi in iz Mikalova se bojujejo pri Karčeni z inaurgenti", je odgovoril ra-njeaec. .Dobro gre: kose kosijo in glave padajo, kakor klasje ob žetvi". Milena ju je spremila v kočo in potem hitela domov.
Kmalu na to začulo se je krepko trkanje na vratih male kočice. Milena je odprla velikim trudom zamrzio okence. Zunaj je stalo nekoliko sani, obdanib z jezdeci. Cevi pušk in ostrine kds so se tajmstveno lesketale v mesečini.
.Odpri, stari krt", začul se je osoren glas; .priveli asio ti izvrstnih gostov".
„Bolan sem, ne morem", je odgovoril stari iz sobe.
.In vendar mora biti dovršeno to delo".
.Pokopljete jih sami".
„Nimamo časa".
,,To storim jaaw, je dostavila Milena, zaprla okno in izišla na piano. V snegu so se nahajale štiri sani, na njih mrtvi ustaši, okolo njih pa zrna* govalci, oboroženi kosami in cepci.
(Pride še.)
na vse napade bode praktično razpravljanje vpra- ; šanj, ki so v zvezi z blaginjo ljudstva. (Burno pritrjevanje.) Mi hočemo poučevati ljudstvo, da bode vedelo, Sesa sme zahtevati za svoj materi-jaloi in moralni govor.
Ker se na poziv predsednikov ni nihče več oglasil k besedi, zaključil je isti zborovanje kratkim govorom, v katerem je prijavil zborovalcem, da se prireja sprememba pravil pol. društva „Edinost* v tem zmislu, da bode mogel biti člen temu društvu tudi najsivomašneji. Govornik je izrekel nado, da potem pi istopi društvu sleherni zavedni okoličan. To bo koristno v moralnem pogledu, a tudi v materijalnom pogledu, kajti znano mora biti vsakomur, da dandanes oi nožna nikaka agitacija brez denarnih sredstev.
Govornik je završil: Za danes smo zavišili svoje nalogo. Namenoma smo sklicali v sv. Ivan ta prvi shod, ker smo vedeli, da tu ne treba nikake posebne agitacije. Nismo se motili. Hvala vam zatorej na lepi udeležbi. Nadaljnjih shodov se seveda ne boste mogli udeleževati vi vsi. Ker pa se bode na vsakem shodu razpravljalo o kakem novem predmetu, prosim vai, da pridno čitate naše glasilo, ki bode prinašalo točna poročila. Ali kdor le more, naj se udeleži shodov tudi po drugih krajih. Kajti živo govorjena beseda je vsikdar iz-datneja, nego pa mrtva, pisana. Hrala vam še enkrat na udeležbi in na lepem redu. (Pohvala in ploskanje.)
Polltiike vesti.
V TRSTU« dnu 28. oktobra 18*7.
Državni zbor. Ali je morda vendar res, da je odstop Kathreinov oživljajoče uplival na večino ?1 Ali se je doseglo vendar kako tesneje razmerje ■ed grofom Badenijem in večino? Malo drzno bi bilo, ako bi hoteli mi odgovarjati na ti vpralanji. Bodisi kakor hoče: večina je včeraj napravila veliko uslugo grofu Badeniju in je pokazala vsaj nekoliko energije.
Včerajšnja seja je pričela ob 11. uri in so glasovanja po imenih trajala do 5. ure popolndne. Trinajst je bilo takih glasovanj. Ob 5. uri pa se je dvignil predsednik poljskega kluba, vitez Ja-vorski, in je priporočil, naj se vsprejme predlog podpredsednika Kram&fa, da je v naslednji (to je v današnji) seji najprvo razpravljati o predlogih sa zatožbo ministrov, potem da je pretrgati sejo, a v večerni seji naj pride v razpravo nagod-beni provizorij. To je tista usluga grofu Badeniju, o kateri smo govorili gori.
Temu predlogu je hrupno ploskala desnica, levica pa se je uprla z vso silo in je dala izjaviti po svojem zastopniku drn. Funkeju, češ, da zbornica nima pravice odločati večerne seje z drugačnim dnevnim redom. V kaki stiski je bil mož za argumente, je razvidno iz tega, da se je jel igrati s besedo .dnevni' red, in je izvajal iz tega, da ■ore zbornici odločati o sejah po dnevu. Jasno je vsakomur, kako smešna je taka argumentacija! Dandanes ve že sleherni otrok, kaj to znači adnevni red", da to znači le vrsto, po kareri se imajo vrliti razprave, ne gledć na to, ali se godi to po dnevi ali po noči.
Posl. Pacak je temeljito zamašil usta obstruk-cijenistom, ker jim je dokazal precendenčnimi slučaji, da so oni sami, ko so bili v koaliciji nesrečnega spomina, torej v većini, uveli prakso, katero označajo danes kakor zakonite.
To je izdalo. Nekaj govornikov je kričalo o nezakonitostih in nasilju, a potem so zbežali iz d v o r a n e, ko je trebalo glasovati. In vspre-jet je bil predlog 184 glasovi proti 30. S tem je bila zaključena seja.
K položaju. O vzrokih, ki so doveli dra. Kathreina do tega, da je tako nepričakovano in na teli nenavaden način odložil čast predsednika zbornice, se širijo še vedno najiazličneji vzroki. Od strani opozicije trde, da je bil Kathrein nezadovoljen z vlado in večino, od druge strani pa trde zopet, da je bil vzrok odstopu jedino ta, ker je videl, da se je varal v svojih nadah glede „poboljšanja* obatrnkcije in uglajenja nasprotstev ; včerajšnja oficijozna MReichsweh^,, navaja pa kakor vzrok ilabo zdravje Katbreinovo, ki se je poslabšalo vsled zadnjih dogodkov v parlamentu.
Med onimi, na katere se misli, da bodo izbrani predsednikom, štejejo tudi krščanskega socijalista P a 11 a y a.
Kakor razvidno iz poročila o včerajšnji seji zbornice poslancev, se je večina včeraj nekoliko vzdramila iz svoje letargije in takoj je dobila prav potrebno lekcijo. Pokazala je malce energije in trdne volje in obstrukcija je — zbežala iz dvorane. Seveda je bilo ropota in protestov, ali večina je dosegla, kar je hotela. V nocojšnji seji se bode vršilo prvo čitanje provizorija z Ogersko. To je veliki dogodek iz včerajšnje seje. Sploh vzbuja včerajšnje nastopanje obstrukclje slutnjo, da je ista postala nekako malodušna vzlic vsemu razgrajanju in ropotanju. Ni čuda, ko jim sedaj prihajajo odpovedi ravno od tam, kjer so se nadejali največe zaslorube: od — Madjarovl Kako smo bili rekli te dni ? Rekli smo, daje na črti interesov države neka točka, od katere naprej izvestni krogi ne umejo Šale, niti nemški opoziciji na ljubo. Dogodki nam dajejo prav, kajti gotovo je, da je pripisati le tistim krogom, na katere smo mislili mi, da sti ogrska vlada in vladna stranka toli ostro napeli struno proti nemški opozioiji.
V katoliški ljudski stranki je baje nastalo nesoglasje, ker se baron Dipauli ie ni odrekel nadi, da doseže sporazumljenje, v kateri namen hoče predložiti zbornici nov načrt zakona za urejenje jezikovnega vprašanja. Proti tej nakani da sta se posebno ostro izrekla poslanca Karlon in Eben-hoch; zlasti poslednji da se je izrekel za tesno zvezo z desnico. V tem zmislu pile tudi neki parlamentarec v ,Reichswebra, češ, da katoliška ljudska stranka ne more misliti na rušenje večine, marveč nora delati na to, da se poslednja utrdi.
Čemu slepe?! Ker so v včerajšnji seji zbornice Italijani glasovali z večino, kuje danes sPic-colo" že kapital iz tega. Češ: vzlic temu, da desnica toli krivično postopa z italijanskimi poslanci, so isti včeraj vendar glasovali žnjo. Čemn slepi vendar 1 Komu hočejo trositi peska v oči? Oni so glasovali za predlog, da v naslednji seji pride v razpravo nagodbeni provizorij, le iz tega jedinega vzroka, ker so vedeli, da je s tem ustreženo vladi!! Ne zato, da bi ustregli večini, ampak zato, da se ne zamerijo vladi, so glasovali tako in ne drugače. Nikdo ne ve bolje nego oni sami, kaj bi utegnilo slediti, ako bi izzvali nevoljo vlade. Le smejati se moramo torej .Piccolu", ako nam razlaga o neki velikodušnosti, kjer je bila le skrb za svojo lastno kožo. In kako smešno je to napihovanje, je najbolje razvidno iz razmerja glasov, oddanih včeraj: za imenovani predlog je glasovalo 184 poslancev, proti pa le 30. Iz tega sledi, da bi bila večina prav lahko pogrešala tistih 19 italijanskih glasov. Čemu slepi torej, ke predobro vemo, kako mislijo oni do skupin v večini in kako bi postopali, ako bi — smeli I
Primorske volitve v veriflkacijskem odseka. Verifik»c<jski odsek zbornice poslancev je v svoji včerajšnji sejiimeooval poročevalci: dr. Ferjančiča o izvolitvi Bartolija, dr. M. L a -g i n j o o izvolitvi Hortisa in Mauronerja, dra. D y k a o izvolitvi Verzegoassija. Italijanski poslanci so protestovali seveda proti temu imenovanju in so zahtevali, naj se poročevalci imenujejo ali Nemoi ali Čehi. Dr. Ferjančič pa da je izjavil, da ne odstopi od poročevalstva, ker mu je bil ta nalog poverjen že v prejšnjem zasedanju. Po dolgi in strastni razpravi je ostalo kakor gori določeno, le volitev Hortisova se je izročila nemškemu liberalca Schuckerju
Kdo ne ve, zakaj bi se Italijani zadovoljili tudi z češkimi poročevalci"?! Toj<» na dlani. O nezakonitosti teh volitev mora biti v prvi hip prepričan vsakdo, ki pozna ljudi in razmere po naših krajih in ki pozna tudi jezike, v katerih so sestavljeni spisi, tičoči se teb volitev. Gospodje ved6, kaj se je godilo, in to, kar se je godilo, ne more lahke pričakovati ugodne sodbe, zato bi hotel , da poročevalci ne dobe jasne slike o načinu, kakor so dotični gospodje prišli v zbornico. In pa tisti spomini na svojedobni neslavni odhod iz zbornice malega dra. Vergfottinija neslavnega spomina. Verifi-kacijski odsek pa jim ui hotel izkazati take,£ven-dar-le prevelike usluge.
Hrvatski sabor. Kakor poroča .Agramer Tagblatt', okliče se hrvatski sabor k sredi meseca novembra.
„Narodne Novine" od dne 25. t. m. poročajo, da je cesar vsprejel dne 24. t. m. predsednika hrvatskega sabora, Danila Stankovida in prvega podpredsednika Hinka pl. Fianciacia ter je rekel na
govor predsednika, s katerim je izročil le-ta spomenico, sledeče: .S posebnim zadovoljstvom sprejemam adreso hrv. slav. dalmatinskega sabora in v istej izraženo uverjenje nedvomljive zvestobe ia odanosti. Uverj«n sem, da hoče sabor razviti plodonosno delovanje, podprt ljubeznijo do domovine m zvestobo do Moje vlade. Sporočite onim, ki so Vas poslali k Meni, mojo srčno zahvalo in Moj kraljevi pozdrav".
Iz Bolgarske. Dne 27. t m. je otveril knez sobranje s prestolnim govorom. V svojem govora pevdarjal je knez soglašale msj njim in narodom bolgarskim. Omenjal je desetletnico svojega vladanja in napredek Bolgarske na polju gospodarstva in civilizacija. Omenjal je svojih obiskov na dvorih prijaznih Bolgarski. Uverjen je, da Bolgarija s6 svojo modro in lojalno politiko uživa spoštovanje drugih vlad. Srčni sprejem od strani kralja rnmunskega je bil istotako nov dokaz tradicionalnega prijateljstva obeh narodov. Pa tudi trgovinske pogodbe, ki jih je sklenila Bolgarija f inozemskimi vladami, govore e prijaznih odnošajih Bolgarije z inozemstvom. Kenečno omenja knez ustanovitve bolgarskih trgovinskih agentur na turškem ozemlji in zapričetih trgovinskih pospeševanj soglasno s turško vlado ter zatrja, da so to dejstva, ki zagotovljajo prijateljsko zvezo s Turčijo na polja trgovine in splošnega gospodarstva. Knez je razvil načrt za delovanje v bodočem zasedanja ia jt zaklical božjega blagoslova na delo sobranja.
Položaj na Kreti. Iz vsega položaja na otoku je posneti sedaj toliko, da mi9li turška vlada na to, da se na Kreti uvede nekaka avtonomija pod suvreniteto Jsultanovo, da se izvoli vrhovni guverner, ki pa mera biti, četudi kristijan, vendarle turški podanik. Guvernerja izvoli Sultaa sam. Nadalje zahteva garancije za življenje turškega prebivalstva in imetja na Kreti. Tnrško vojaštvo naj ostane na otoku na onih krajih, kjerje to potrebno, istotako turško vojno brodovje. Tudi vsa uprava naj bi ostala v turških rokah, in tudi pravosodje se ima vršiti v imenu sultanovem; plačati je stalni letni tribnt Turčiji in konečuo, j da kretensko trgovinsko brodovje obdrži turško zastavo. Vse to pa so zahteve, katerih izvršenje j ne bi zboljšalo položaja kristijanov na Kreti ni j za las.
Homat^e nad ho matije. Vidi se, kakor bi
! človeštvo ne moglo živeti brez homatij. Na vseh I koncih in krajih se ustvarjajo nove homatije inae ' zapletajo stare ter se noče, ali pa ne more, priti do zdravih zaključkov. Človeštvo je razburjeno, nervozno, bolno, to je istina, a istina pa je tudi, da se nahaja ljudi, katerim dela zabavo, ako morejo še pospeševati to razburjenost, to nervoznost, seveda nemalokrat iz sebičnih namenov. Take pijavke naj bi se odstranile v prvi vrsti, potem naj bi se navadno še le jelo trezno premišljevati o tem, je-li tehtnega razloga za ustaje in kake posledice utegnejo imeti iste. Vzgledi so jako žalostni : Kreta l Kuba I Na Kreti vlada beda kakor posledica vojne in jej v svojej vrsti ni primere in vedno še noče biti mir, zakaj ? Ker to ugaja nečloveškim faktorjem, ki raznn morda človeška podobe nimajo ničesar človeškega na sebi.
In kako je na Kubi ?
I ondi je beda neznosna, i ondi noče priti do miru, da-si je odšel general Weyler. Razžaljeni Weyler se temveč maščnje in njegovi najeti pristaši skrbe za to, da demonstracijami za Weylerja otežkočajo poslovanje novega guvernerja. In bal to maščevanje Waylerjevo ga hkrati kaže v vsej njega slabi lastnosti. Zdaj bi moral aprevideti sleherni ^razsodni človek, da Weyler ni plemenit človek in da so bila tudi njegova dejanja zares neplemenita. Za neplemenitost njegovega duha govori tudi že znana okolnost, da je hotel on na jako zvijačen način odstraniti in streti neko devojko. Nameraval je, dati istej priliko, da pobegne iz z*> pora in to s pomočjo njegovih oprod, potem pak jo z isto pomočjo odvesti nekam v Afriko ter jo ondi zapreti. Ta čin sam kaže, da so morali pri njem nad mladovati osebni motivi in da se je hotel le maščevati nad slabotno žensko.
Torej jako nizek Človek; in zaradi tacega človeka naj se vznemirja še nadalje ves pomilovanja vredin otok. In španjska vlada je baie brez moči nasproti Weylerjevim intrigam. Oa, tudi vlade so — ljudje in radi tega — homatije čez homatije!
Različno vesti*
Odbor pol. društva .Edinost"* bode imel svojo sejo pribolnjo soboto ub 1}{ uri zvečer.
Občinske volitve po Istri. Včeraj so pričele občinske volitve v Buzeta. V III. razredu voljeni jednoglasno naši, brei protivnih kan lidatov. Kolik napredek I Pred desetimi leti so pričeli borbo. Takrat so morali naši vztrajati en cel teden pod milim neboua, la:ui in žejni. A danes volijo brez nasprotnika.
Za Martelančev spomenik so darovali po 5 gold. Ivan & Milka ter gosp. Ivan Šibec, ker se ne morejo udeležiti slavnosti. Prisrčna hvala!
Visoka £ast je doletela naš slovenski peš-polk št. 17. Njegovo Veličanstvo j«1 uamreč imenovalo nadvojvodo Josipa Ferdinanda stotnikom I. reda v imenovanem polku.
Delavska zavarovalnica proti nezgodam v Trotu. Ljubljanski volilni odbor za nove volitve predstojništva in razsodišča delavske zavarovalnice proti nezgodam v Trstu je po dogovorih s slovensko hrvatski« volilnim odborom tržaškim sinoči konečno določil nastopno kandidatsko listo:
A.
Za predstojnistvo izmej podjetnikov:
Kategorija I. Člen : 8chiwitz Matija Valentin, inženir v Trstu; namestnik: Mankoč Ivan, vele-tržec z lesom v Trstu.
Kategorija II. Člen: TBnies, tovarnar v Ljubljani ; namestnik : Acbtschin A. C., ključavničar v Ljubljani.
Kategorija III. Člen: Kosler Peter, tovarnar v Ljubljani; namestnik: Luckmann Anton, tovarnar
v Ljubljani.
Sg&iiKategorija IV. Člen: Supančič Filip, stav-binski podjetnik v Ljubljani; namestnik: Treo Viljem, atavbio«ki podjetnik v Ljubljani.
Kategorija V. Člen : Gassner Andrej, tovarnar v Tržiči; namestnik: Grilc Luka, tovarnar v Zgošu.
Kategorija VI. Člen: Kušar Josip, posestnik mlina v DomžtUh; namestnik: Verbič Josip, tovarnar na Verdu pri Vrhniki.
Za predstejništvo izmej delavcev:
Kategoiija I.^Člen: Gherbiz Valentin, kotlar v Trstu; namestnik: Borri Anton, delavec ? Trstu.
Kategorija II. Člen: Kreči d Andrej, mehanik pri Lloydu v Trsta; namestnik : Sadež Ivan, livar
v	Trstu.
Kategorija III. Člen: Škof Fran, |delovodja v c. kr. tobačni tovarni v Ljub Ij i: namestnik: Zavrinik Fran, delovodja v c. k. tobačni glavni tovarni v T j u hI i >m.
Kategorija IV. Člen : Koliu .n Friderik, uradnik kranjske *tavhinske družbe v Ljubljani; namefctuik: arhitekt Wolf Anton, uradnik kranjske stavbinske družbe v Ljubljane.
Kategerija V. Člen: Rttting Kari, faktor tiskarne Kleintnayr & Bamberg v Ljubljani; namestnik: GostinjUr Josip, paznik v predilnici v Ljubljani. |j
Kategorija VI. Člen: Novak Alojzij, ključavničar v velški papirnici; namestnik: Plevnik Josip, delavec v velški papirnici.
B.
Za razsodišče izmej podjetnikov:
Prisedui*: Hribar Ivan, žu^au ljubljanski. Namestniki; 1. Bamberg Otokar, t- varnar v Ljubljani: 2. Kn«z Ivhu, solastnik opekarne v Ljubljani; 3. Peterca Jauei, lastnik opekarne v Črnučah pri Ljubljani.
Za razsodišče izmej delavcev:
Prisednik: Zanon Jo-ip, khlhfat v Trstu. Namestniki: 1. Moravec Makso, u-kar v Trstu; 2. Rizzi Antoii-Cillo, kalaftt v Miljah; 3. Pock Anton, livar v Trstu. V predstojnik vo voli vsaka kategorija zase, v razsodišče volijo podjetniki vseh lest kategorij skupaj.
Glasovnice, p'»viIno podpisane, je najbolje pošiljati trgovski in obrtniški zbornici za Kranjsko
V	Ljubljani, ozirorsa v Del. podp. Iruštvu v Trstu.
Volitve v zavarovalnico za slučaj nezgod in ljubljanski socijalisti. V „Slovenskem listu« čitamo, da so minole nedelje imeli svoj shod tudi ljubljanski socijalisti, da .se pogovore o gori omenjenih volitvah. Pojavi na tem shodu so posebno zanimivi tudi,za|uas, ker so se sodrugi bavili tudi z nami in •našim političkim društvom in ker smo posneli iz vsega, da so slovenski socijalisti tržaški nerazmerno
— pametneji in razsodneji, nego pa njih ljubljanski tovariši.
Sosebno se je širokoustil v Tr>tu'iz minolih časov predobro znani Z a d /t i k. Mož je pokazal na kričeč način : ali da ne pozna razmer, ali pa je vedoma govoril drugače, nego stoje stvari v resnici. O .gotovi zmagi" je govoril mož! Seveda, ako meni, da bodeta dva socijalista mogla delati čudeZe proti vsemu nltrsitalijanskemu načelništva, potem „zmagajo" morda res socijalisti. Ali po n»šem menenju bode možno govoriti o zmagi le tedaj, ako se osebje v predsedništvu spremeni v toliko, da bode tet spremembi sledila tudi sprememba z i s t e m a, odprava odnošajev, na katerih trpi ^delavski stan brez razlike narodnosti. To bi bila res zmaga, velika zmaga. Taka zmaga pa ni g »tov«, murveć bi trebalo skupnega^ zložnega po» stopanja vseh nezadovoljnih, ako se hočemo nadejati zmage. V čast tržaškim socijalistom smemo zabeležiti, da oni veliko trezneje sodijo o stvari. Naše informacije vsaj se glase tako.
Ker je pripomnil jeden govornikov, da ne bi bilo prav, ako bi socijalisti samostojno postavljali kandidate, mesto da bi se združili s političnim društvom .Edinost", se je zadri Zadnik, da socijalni demokratje nočejo družbe s „Edinostjo*4, češ, da nima delavcev za seboj. Kdor pozna razmere, ta ve, v koliko da odgovarja resnici to zatrdilo Zadnikovo. A najbolji odgovor, ki priča, da sedanji voditelji tržaških socijalistov malce drugače sodijo o stvari, je dejstvo, da so isti voditelji faktično stopili v dogovore s političnim društvom ,Edinostu, Žal pa, da pogajanja niso dovela do zaželjenega vspeha, ker na naši strani nismo mogli v poln: meri ugoditi zahtevam socijalistov. To pa ne iz vzroka, da ne bi bili hoteli, ampak ker nismo mogli, ker so se pogajanja radi zavarovalnice začela prepozno in so v Ljubljani že storili ukrepov, katerih ni bilo možno več preklicati. Vzlic temu pa, <fa so socijalisti odbili kompromis in niso vezani na ničesar, smo mi obdržali njih kandidate v svoji listi -- seveda v toliko, v kolikor smo bili mogli privoliti v zahteve socijalistov — kakor je to razvidno iz liste kandidatov, ki jo priobčujemo na drugem mestu. Bfi dajemo torej, ne da bi hoteli sprejemati! To je pač dokaz o naši lojalnosti; dokaz, da mi ne iščemo o tej priliki nikakih postranskih ali strankarskih koristi, ampak da nam je le za stvar, da nam je le za to, da pride v zavarovalnici do zdravih, normalnih razmer in da bode mogla ista res služiti svojemu pravemu natnenu: biti dobrotoica delaven ob časa nesreče. Mi ne vprašujemo — in to dokazuje naša kandidatna lista —, ali je kdo liberalec, ali klerikalec, ali socijalist, ali je Nemec, ali Slovan, ali Italijan, ampak, kar zahtevamo od kandidata, je jedino to, da ima poštene namene. Zavarovalnica je humanitaren zavod in v vodstvu tega zavoda naj odločuje za vse jednaka pravica in pa dobra volja! To je naše stališče. In ako res pride v načelnistvo par socijalistov in ako nam dokažejo isti ^bodočnosti da jim je le za blaginjoiin pravice delavca, potem bodemo mi zadnji, ki bi jim hoteli zapirati pot do upliva v zavarovalnici.
Da-li bode to koristno za stvar, za katero se gre v tem slučaju, da socijalist Zadnik na toli oduren način odbija od sebe takega lojalnega sobojevnika, kakoršni bi bili vsakako mi, o tem prepuščamo sodbo delavcem samim.
Zadnik je vskliknil baje tudi, da take stvari razumejo le socijalni demokratje. No, tak vsklik je vr«den'človeka, katerega domišljavost prav lepo doseza višino pomanjkanja duševne zmožnosti. Kakor je tudi dostojno ljudi j Zadnikove vrste, ako slovenski socijalisti v središču slovenske domovine, in na javnih shodih pojo — nemške pesmi I
Sedaj še par besed o naših kandidatih. Iz bete je razvidno, da so rx delavske kategorije kandidatje sami pošteni delavc'. Dva zasebna uradnika sta pač me dnjimi, a to je opravičeno, ker zasehni uradniki spadajo v kategorijo delavcev. A še g!ed6 teh dveh se nam poroča, da sta se postavila kandidatoma te na izrečno željo mnogih delavcev.
Slovenski delavci imajo sedaj jasno pot pred seboj. Ker so razmere take — vzlic vsem zatrdilom Za nikovim — da se je nadejati znatnega vspeha I e po zložnem delovanja nas vseh, je nujno potrebno, da glasujemo zložno, akoj hočemo, da se odpravijo žalostne razmere v zavarovalnici. Ako
ne, pa ne — smejali se pa bodo oni, ki so se smejali do sedaj.
Konečno moramo opozoriti na neki men^ver. Čujemo, da se razpošiljajo tudi glasovnice brez pečata. Take glasovnice so neveljavne. Kdor je dobil tako glasovnico, naj zahteva takoj glasovnice, ki bo popolnoma odgovarjala predpisom.
Ženski podružnici sv. Cirila in Metoda daroval je g. Ivan Sabec 20 kron mesto venca pok. g. Ha-ckel, materi predsednice ž. podružnice, gč. E. Abram.
Korespondenčni biro pa primorske rszmere.
Kakor smo že poročali, se je o otvoritvi Železnične proge Červinjan-Nogaro čulo navdušenih govorov in ploskanja, ko so proslavljali irredento. Dr. Pa-jer, predsednik družbe, je napil italijanskemu kralju s vzklikom: .Evviva sua MaestA Umberto I., Re d' Italia! Evviva, evviva !• na kar so vsi navdn-ieno ploskali. Pozabili pa so n&pivati — avstrijskemu cesarja, kar pa je popravil zastopnik italijanske vlade s tem, da je on napil cesarju Fran Josipu I.
No, to je vse prav — naravno v naših razmerah, saj „svoji" se najbolje počutijo med .svojimi" — ampak značilno je, da je goriški ,Cor-riere" posvetil le tri bore vrstice napitnici na našega cesarja še značilneje je to, da je ofici-jozni korespondenčni bir6 — hrabro zamolčal ves ta nevšečni dogodek
Celb „Plocolu" se zdi; ne, le dela se tako kakor bi se mu zdelo čudno sedanje guncaoje italijanskih poslancev. S oseb no tega se boji, da bi se kako krivo tolmačilo dejstvo, da so italijanski poslanci predvčerajšnjem bežali iz zbornice, včeraj pa da so glasovali z večino. »Piccolo" ne ve drugega, nego da navaja olajševalne okolščine za to nedoslednost, sklicuj^ se na okolnost, da se dogodki pode jeden za dragim in da si niso prav čisto nič podobni jeden drugemu. K4o bi mogel šteti v zlo nekoliko — nedoslednosti v taki zmešnjavi! Tako opravičuje današnji .Piccolo" in pravi, da se noče spuščati v stvarno razpravljanje, dokler mu ne bode znano, zakaj so italijanski poslanci danes bežali in jutri glasovali! Zakaj ? Guncaaje prijatelj, gnncanje! Danes tnkaj, jutri tam. Pa daoes jutri se lahko tako razmakueta stola, da bode prostor za Itali|aoe — na tleh.
Poitam v opomin. Z dežele nam pišejo: Nedavno temu je dr. Lueger v državnem zboru citiral ogqjusno vsebino brezimnih dopisnic, ki so dohajale v rodbiuo poslanca Gregoriga, in je vskliknil ogorčeno: .In kaj takega razpošilja pošta!"
V očigled temu vzkliku iu v interesu javne morale, zdi se mi umestno, da spregovorim nekoliko besedij v svarilo i našim poštam v tem pogledu. Kajti tudi v nas zlorabljajo brezvestni ljnd-je poštni urad v namene, ki so naravnost podli in nizki. Vem, da dotični krogi, katerim pride pred oči ta črtica, zadevajoča baš n j e, navihsjo nos v grde gube in si mislijo : ,betz" je pa let Toda ne pišem teh vrst zaradi njih, ker se jih itak ne prime resna beseda, marveč želim samo, da bi jih upoštevali naši poHni uradi, imejoči pred očmi resnost poštnega poklica.
Navada je in to posebno, odkar so se raztrosile po svetu slikane dopisnice z različnimi dov-tipi, da nekateri ljudje, ki niso odkritosrčni dovolj, da bi izrazili iz očesa v oko svoj črt nasproti svojemu obsovražljenemu nasprotniku, iščejo zavetja svojim podlostim na pošti t. j. v brezimnih dopisnicah. Da je tako počenjanje skrajno neolikano, tega niti ni treba povdarjati. Toda dolžnost je poštnim nradom, da zatrejo take pošiljatve na pošti. Kajti odgovornost za nasledke takih podlostij zadevlje jedino le pošto.
Pri tem pa ne veljaj načelo, da mora pošta odposlati vse, kar nosi pravilen naslov. To načelo veljaj ssveda za pošiljatve n e ž a 1 j i ve vsebine, vsebine, katera je vidna očem poštnega uradnika, nikdar pa za že imenovane dopisnice, ki so pisane namenom, da se javnost škandaliznje nad njimi. Kakor je znano piscu tega, je c. kr, poštno ravnateljstvo v Trstu pred par leti že izdalo sličen nkaz na podrejene poŠte in vendar ni hasnile. Ali, da bi se posluževali tega podlega sredstva le nizki sloji, bi še ne bilo tako čudno, a poslužujejo se ga celd ljudje, ki zastopaj« neko odlično socijalno mesto. Tako mi je znan gospod iz javnih krogov, ki je imel doma pravcato fabriko anonim-nega dopisovanja skrajno žaljive vsebine.
To črtico sem napisal izkljačno le na adreso poštne uprave v rasno svarilo, naj ukrene potrebno v preprečenja take zlorabe poštne svobode.
Blagoslov ljenje nove cerkve. V Vodicah na Gorenjskem, to je v onem krajo, kjer je leta 1895 .strašni potres imel takorekoB svoje ognjišče in je razrnšil hiše in cerkev tako, da so bile nerabne s malimi izjemami, se je župna cerkev dozidala znova in bode blagoslovljena dne 7. novembra t. 1. Orkvenoslavnostni govor bode ob tej priliki iz prijaznosti imel obče priljubljeni P. Konštantin Lnzer, bivajoči sedaj v Kamniku.
Staro židovsko pokopališče v Pragi. Znana zanimivost zlat" Prage je staro židovsko pokopališče. Na to te opozazija vsaka potopisna knjiga, ia zato si je tndi redno ogleda tnjec.
Naravno, da tega nisem zamudil o svojedobnom obisku pražkega mesta. Vsled tega me je tudi napotila uprav te dni izišla knjižica, da o nji nekoliko sporočim Slovencem. V Pragi izhaja namreč od letos, po uzoru Reclamive, .Židovska univerzalna knjižica", ki, namenjena služiti le židovskim interesom, prinaša zgolj spise židovskih avtorjev in o židovskih snoveh. Nje najnoveji snopič nam podaje zgodovino in >>pij židovskega grobišča v Pragi, in je v istini toliko zaniaiv, da se mi oprosti to kratko poročilo.
Kako star da je ta mirodvor, to se ne da dokazati povsem. Ker so b li židje naseljeni v Pragi že v 10 veku, je mogoče, da so že takrat imeli tam svoje lastno pokopališče. Dasi ao bili židje v prošlih Časih izpostavljeni raznim nasilstvoa, so vendar papeži in cesarji opetovano prepovedo* vali vsako onečaščenje in pustošeoje židovskih pokopališč. Tako se je pokopališče v Pragi skrbno obranilo do danes, dasi od cesarja Jožefa II. sem ne pokopavajo več na njem.
To pokopališče v nekdanjem židovskem, zdaj Jožefovem predmestji, so obiskali mnogi dostojanstveniki in znamenitniki. Naš cesar ter skoro vii členi vladarske hiše, mnogi drugi evropski vladarji, veliko število visokih dos'oj»n*tvenikov in slavnih pesnikov se je ob tej priliki upisalo v ondotno spominsko knjigo; a nagrobni napisi služili so raznim učenjakom v raziskavanja.
Na tem mirodvorn so pokopani n. pr. slavni rabinec Jehuda Lowe, umrl 22. avg. 1600; znan kakor izboren talmudist in astrolog, ter je kakor tak občeval s slavljenim Tyeho de Brahe, dvornim astronomom cesarja Rudolfa II. Nagrobni napis ga slavi za največega in najslavnejšega žida svoje dobe. — Mordehai Meisl je bil velezaslužen za pražko židovsko mesto, kakor ustanovitelj mnogih cerkvenih in ^judomilih naprav. — (umrl 1601). — David ftans (umrl 1613) pisatelj raznih znanstvenih del v hebrejskem jeziku. — David Oppenheim, ki je bil pol stoletja višji rabinec češke dežele (umrl 1736).
Na grobišču vidiš na tisoče nagrobnih spo-menikov, deloma v vrstah, deloma med njimi brez vsakega reda, deloma ugrezajoči se že globoko v zemljo; sem ter t je med njimi kako drevo ali grmičevje. In na teh kamenih hebrejski napisi, nekateri dobro ndolbeni, drugi komaj razločljivi, in znamenja rodov. A nobene cvetice ni na teh gro-beh — to je strogo zabranjeno v ortodoksnih iidih, pač pa je na nekaterih kamenčkov in črepinj v znamenje spoštovanja.
Kakor pokopališče, je zanimiva tudi bližnja sinagoga. Pod stropom vije se v vsi dolžini stara zastava, katero so imeli židje baje v bitki proti Švedom I. 1648, ko so ti oblegali Prago.
Omenjena knjižicu je donesek h kulturni zgodovini židovstva med Čehi in je zanimiva vsled tega, da-si je pisana z vcco navdušenostjo iu samohvalo za židovstvo, n-igo bi to bilo na mestu v jeduakem slučaiu. No, u« zabitno na prvi in »lavni namen vse zoirke, in opravičimo s tem ta nedostatek.
x. y.
Največjo kuhinjo na svetu ima dosedaj pa-rižka restavr ičija Bon Marclić. Ondi je v službi 4000 oseb Mej temi je 60 kuharjev in 100 pomočnikov, ki delajo neprestano. V tej kuhinji morejo prired ti hkrati 1500 zrezkov, in kadar delajo muonaie ali jajčne jedi, pobijejo do 8000 jajc.
Loterijske Številke, izžrebane dne 23. t. m.: Piaga	35, 24, 72, 88, 80.
Lvuv	1, 43, 64, 55, 70.
Kajnovejše vesti.
Dunaj 27. (Zbornica posLncev ) Seja ie pričela ob 12. uri 50 m. Podpreiseiduik Kramaf se je toplimi besedami spominjal unulegi poslanca greta Ferdinanda Houpeša. Na predlog manjšine se je glasovalo po imenih 4 k?at. Poteia se je seja pretrgala in se bode nadaljevala danes zvečer ob 7 uri. Na dnevnem redu bode prvo čitanje n a g o d-benega provizorija
Dunaj 28. Danes pr dpoiudne se je poročila hči miinsterskega predsednika grofi Badt*nija konična Vaida Badeni, z Adamom grof »m Krajinskim.
Dunaj 28. Njpgovo Veličanstvo je imenovalo deJtelnega »la^rja dr. Matevža CaupiMljs predsednikom deželnega Šolskega sveta za Istro.
TK>f(ovill«k« braojnvk« in ir util.
Bttttimpeita. pšenic* i* jesen —.---- Pšenioa /.»
spomlad 1898 11.87 do 11.88 Ovea se spomlad 6.34 6.36. — Riza jesen 8.75 8.77. Koruza raaj-|nni 18»?. 5.17' S. 18 Pšenica nova od 78 kil. f. 12 80—12.90 »1 7» <<ilo 12-95 18 — od 80 kil f. 13.05—1310 , od SI. W. f. 18.15 18-20, m' H V kil. te,'. —.— —.—. l*«Snnu 6*30 9.— prosi. 615- 6*4»
Plenica: srodne ponudbe, povpraševanje bolje. Prodaja 30000 mt. Bt. V 5'/, gld. dražje. Vrenm : lepo.
Pran*. Ner«';T>tr«ni ilmlt t ior. 11.45 do 1147. Za notranji trgovini i Centrifuga! f 36.50 Conoasse f. 37— Cetvomi f. 37.75 v glavsh f. 38 25 ——
Harr*. Kn-n na-ito« »<•'! »»»TH«.. -it oktr. 39.50 •t« februar 40,—
,( i»i1 . -r«*.. /n oktober —.— sa december 31.50 aa mar« 32.— za maj 32 75 mirno.
Duni^al«« barut SS. oktobra 1S97
Driavai i1o>j/j v pj*;.irju „ „ t »v-jbra 4»<ttrij«ka rnn(n v ilrtlti
„ „	♦ k'vii'Kh
Kreditne a U o ij >« .
Iictsdon 30 1-3» Napoleot-'20 tnark
100 !t*ll
danes
102.15 102.20 123 10 101 45 353 — 119.85 ft.52'/, 11.76'/, 48.10
včeraj 102.10 102.35 122.90 101.45 362.-119.65 9.68V 11.75 45.10
ZELEZN1ŠKI VOZNI RED.
(JuAna ftelaanio« (Postaja južno želesnice.) Od dni 1. maja 1897. ODHOD:
7.45	predp. brzovlak na Dunaj, zveza z Reko. 8.25 „ brzovlak v Nabrežino, Benetke, Ritn.
9-— . omnibus v Nabrežino, Videm, Benetke in Verono. 9.55 „ poštni vlak na Dunaj, sveza s Pešto in Zajrebom 12.50 popol. omnibus v Kormin. 4.40 „ omnibus v Nabrežino, Videm, Rim. 6.25 „ poštni vlak na Dunaj, sveza i Reko. 8.05 „ brzovlak na Dunaj, zveza > Pešte, Reko 8-05 „ brzovlak v Kormin.
8.46	„ mešani vlak v Nabrežino, Videm, Rim. 10.— „ mešani vlak do Miirzzuschlaga.
Lokalna vlaka ob praznikih. 2.— „ v Gorico, Kormin, Červinjan. 4.95 „ v Nabreiino.
Tedenski vlak' 7.50 popol. (sredaj ekBpros v Ostende*
DOHOD:
6.55 predp. mešani vlak iz Miirzzuschlaga, Beljaka, Itd. 7.30 „ mešani vlak iz Milana, Vidma, Nabrekne. 8.86 „ brzovlak ii Kermina, 9.25 „ brzovlak s Duuaja. 10.25 ^ poštni vlak z Dunaja, zveza z Reko. 10.37 „ brzovlak ia Rima, Benetk. 11 „ «mn'b'!8 h H'ma, Benetk, Nabrešin«, 5.40 popol. poštni vlak z Dunaja. 7.45 „ omnibus iz Verone, Kormina, Nabrežine. 8.30 „ brzovlak iz Milana, Benetk, Vidma, N&brsiiti «» 8.5S „ brzovlak z Dunaja zveza z Reko.
I Spi
Spiritus sinspis compos Hui
ALGOFON.
Jedino sredstvo proti zobobolu, revmatičnemu glavobolu, migreni itd.
Steklenica z navodilom stane le 20 n6.
ter se dobiva jedino le v lekarni Praxmarer (Ai dum Mori.)
TRST - Piazza grande — TRST.
Paziti na ponarejanje.
SLAVNOST ODKRITJA NAGROBNEGA
pokojnemu
Dragotinu Martelancu.
I. Del.
V	soboto dne 30. oktobra 1897.:
Ob 8. nri zjutraj sv. maša zadušnica za pok. Drag. Martelanca v župni cerkvi hv. Jerneja v Barkovljah. Sv. mašo bodo daroval velečastiti gospod župnik barkovljanslrf Ivan Čeme; pel pa bode mošan zbor pev. društva „Adrija* Angalik Hrib-irjevo „Missa do profundis" in L. Riccijev „Misororo". Mašo kakor tudi „Miserere" je nalašč za to slavnost poslovenil društveni pevovodja g. Hr. Raženi.
n. Del.
V	nedeljo, dne 31. oktobra 1897.:
Skupni obed v „Narodnem domu" v Barkovljab ob 1. uri po}»oI. Kuvert bode stal l gl1. Kdor so želi udeležiti obeda, prijavi naj to vnaj do 29. t. m. v „Narodnem domu* v Barkovljah.
III.	Del.
V	nedeljo, dne 31. oktobra 1897.:
Odkritje spomenika na pokopališču v Barkovljah.
Ta slovesnost se bode vršila popoludne po bla* goslovu ob 4. uri. Takoj po blagoslovu vodil bode vele-častiti gospod župnik Ivan Cer ne sprevod iz eorkvo na pokopališče. Isti gospod duhovnik iavrfti blagoslovlje-nie spomenika ; predsednik slavnostega odbora, gonp. Mat ko Mandić, pa izuBti primaren nagovor Ta del slavnosti «e zaključi s skupnim petjem pevskih druSlev it Goriške, Istrske in okolice tržaške, in to:
„Nabrožina" iz Nabrežine. „Slavec" iz Ricmanj* „Adrija" iz Barkovelj, -Slovansko pevsko društvo" in „Kolo" is Trsta, „Danica" s Kontovelja, „Hajdrih" s Prošeka, „Bralno in pevsko društvo" na Opimab, „Skala" is Sv. Križa, „Slava" od Sv. Mar. Magdalene spodnjo, „Velesila" iz Škednj a in „Zarja" iz Rojana s sledečim programom r
1. „Blagor mu". U. „Molitev". 3. „Nad zvezdami".
IV.	Del
V	nedeljo, dne 31. oktobra 1897.: VESELICA
v prostorih
„Narodnega doma" v Barkovljah.
na katari bodo blagohotno sodelovala pevska društva: „Nabreilna* iz Nabrežine, „Slavec" iz Ricmanj „Adrija" iz Barkovelj in tambnrafiki zbor „Čitalnice" iz Skednja.
Ustopnina......30 nč. za osebo
Sedeži I. vi ste .... 30 „ „ ,, n II. „ ..... 20 „ „ „ * I«- B .....10 „ „
Ker je čiati dohedek namenjen v poplačanj" dolga za izdelanje spomenika in ker je odb >r imel stroškov s pritožbami proti odredbam magistratu, s* bodo hvaležno vspr»)-jemala tudi preplačila.
SlavnoBt se bode vršila v vsakem vremenn.
Program veselice :
1.	Nastop tamburašev far Šk trtlnja
2.	I. pl. Zaje ? „Himna Z v o n i m i r h", izvaja pevsko društvo „Slavec" iz Riomanj.
3.	Nastop tamburašev iz Skednja.
4.	Fr. M — C: „Dragotinu Martelancu", deklamacija, deklamuje g.čna M&riea Čok.
5.	Ignac Hladirik: „Vesela pevka", dvoglason ženski zbor h spremljevanjem glasevirja, izvaja pevske društvo „Adrija" iz Barkovelj.
6.	Nastop tamburašev iz Skednja.
7.	J. Aljaš : „O bč u t k i", moški zbor s samospevom tenorja in baritona, izvaja pevsko društvo „Nabrožina" is Nabrežine.
8.	G. dr. Ipavec : „Pozdrav", mešan zbor s& samospevom tenorja, izvaja pevsko društvo T Adrija" i/. Barkovelj.
9.	Nastop tamburašev i: Skednja.
10.	F. 8. Vilhar. „Slbvenec i Hrvat", skupen moški zbor; poj6 vsa tri društva skupaj.
11.	Svobodna zabava.
Ob zvršetku deklamacije odkrije 9v spominska slika pokojnega Dragutina Martelanca, katero je iz hvaležnosti do pokojnika dalo napraviti pevsko društvo „Adrija1.
SLAVNOSTNI ODBOR: Matko Matuiu', predsednik ; di\ Gustav 6yegori»y dr. Oto• kar Rijbtir, Mak*o CotiČ, Ivan Martelaoe in Fran Godnih, odborniki.
Trst, meseoa oktobra 1897.
pf* Za slabotne ^
bolebavo vslnd pomanjkanju krvi na iivuih, blodo in sla-slabotne otroke; izvrBrnega okusa in preiskušene^a učinka je
železnalo vino lekarja Piocolija v Ljubljani.
(Dunajska cesta) priporočeno od mnogih zdravnikov.— Pnllitorska stukleniea ve'ja 1 gld., pet pollitorskih steklenic 4 gld. 50 kr.
|oooocpoooooooo<x>ooooodppopooooDooooooocoopopcj ooocooooooooooooooooooooooooopo^opppppočoooor.,
flljjnlka ces. krnlj. univerzitetne tiMknrno „^t^rJi*44
13 Sackstrasse — Gri-*JLr>EC — Sackstrasse 13
TOVAKNA ZA OBRTNE IN CO\TO - KNJIGE
zistem „Patent Wo*kmann Obica^o" Rastrlvnl mvod — Knjigovezatvo.
priporočuje se za prijazne naročbe se zatrdilom primernih cen in točne postrežbe. Izdelovanje vsakovrstnih tiskovin kakor: časnikov« rokotvorov v vsakem obsežju, brošur, plakatov cenikov, računov, memorandov, okrožnic, papirja za liste In zavitkov z napisom, naslovnih listkov
tedilnih list, pavabil itd. itd. — Bogata zaloga glavnih-, Conto-Corrent-kajig, Saldi-Conti, Fakture )ebitoren, Creditoren, Ca8sa-knllg; Strazza, Memorlale, Journalov, Prlma-note, odpravnih, menllfinih iaso-zapudlih In knjig za kopiranj«, kan«»r tudi vseh pomožnih knjig, potem raztrirnege (črtanega naniria. Conto-Corrent, svilenega papirja za kopiranje, listov iz kavčeka za kopiranje, sklsdic Iz
cinka za kopiranjo itd. Za naročbe in nadaljnja pojasnila obrniti se je do glavnega zastopnika
Trst, Yia delle Acque 5 — ARNOLDO COEN - Via delle Acque 5 Trst
A.
O
loifP'1
looooooooooooooooooooooppj

Lastnik kenaorcij usta .Edinost''. Izdavatelj in odgovorni ui-eduilc : Frau Godsiik. — Tiskarn* Dolenc v Trstu