v
s#'	■	\
RIMSKI
mini iiiiuniH)
KATOLIK
ŠESTI TEČAJ
IV. ZVEZEK
VREJUJE IN IZDAJA dr. ANTON MAHNIČ,
profesor bogoslovja
V GORICI
HILAKIJANSKA TISKARNA
:=	1894
_ 181
(iiiiiiišiiiiiiiiiiiTiiiiiiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiriiiififiiiiiifiiiiiiiii
Itthaja vsak tretji mesec. — Velja eol tečaj 3 gltf.
iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiii
.Na znanje.
»Rimski Katolik'1 bo kaker letos, tako tudi v bodoče izhajal vsak tretji mesec enkrat, in sicer koncem januarija, aprila, julija in oktobra.
Vsak zvezek bo obsegal s prilogo vred najmanj štiri pole t. j. 128 strani v dosedanji velikosti.
Naročnina za colo leto znaša dva goldinarja. Pošilja naj se vedno le vpravništvu, ne pa vredništvu.
Vpravništvo od novega leta naprej ne bo več v »Hilari-janski tiskarni11, ampak na T r a v n i k u (P i a z z a g ran-d e) št. 13. Sčin naj se naslavljajo tudi dopisi na vred-ništvo.
Je več gospodov naročnikov, kateri nam niso še plačali za 1. 1894, nekateri celo za 1893; prosimo jih vljudno, naj nam blagovolijo v kratkem poslati naročnino, ki je pač tako nizka, da moramo trpeti celo gmotno izgubo, ako se nam vestno ne odrajtava. Da bi pisali za denarni dobiček, na to niti mislili nismo nikdar. Treba le Vedeti, koliko knjig, koliko strokovnih in druzih listov je treba pri spisavanji in vrejevanji lista, kakeršeu je naš.
Naročnina za 1. 1893 in 1894 naj se še pošilja „Hi-larijanski tiskarniza 1. 1895 pa vpravništvu »Rimskega Katolika11 na Travniku št. 13.
»Danica.11
Kaker poročamo na drugem mestu, osnovalo se je na Du-naji dolgo zaželeno slovensko akadernično društvo »Danica.11 Mlado društyo toplo priporočamo naklonjenosti čestite duhovščine in vsega katoliškega razumništva. Potrebščine so posebno v začetku velike ; omisliti si je treba marsičesa : pohištva, listov, knjig; najemščina je visoka. Pokažimo z dejanjem, da znamo čislati mlade junake, kateri nevstrašno izpoznavajo načela naše sv. vere v krogih, ki so se vže zdavno izneverili Bogu in Kristusu. Da bi »Danica11 nikdar ne zašla slovenskim akademikom na Duuaji!
 _$.!*>,tete*.« -----------
Zanimiv govor,
kakeršen se vže zdavno ni slišal iz ust avstrijskega šolnika, imel je pl. vit. KlodiS Sabladoski, ces. kr. šolski nadzornik, meseca septembra, o priliki šolske razstave v Gorici. Temeljito in obširno je dokazal, kako nezmiselna in jalova je nravstvenost qrez vere. Govor je v vseh delih logiino sjjeljan in vsestransko dovršen. Predmet sam
Visoka pesem ljubezni in edinosti brez Boga.
Oznanjujejo in priporočajo edinost bratsko ljubezni . . . Pa kako je mogoče,	da bi popolna
ljubezen edinila duhove, ako jih	ni v eni misli
spojila vera V
Leon XIII v okrožnici do vseh vladarjev in narodov.
Doba	ljubezni. — Kaj mislimo	razpravljati.
Prešlo je	vže sto let, ko so se s	Francoskega	po	Ev-
ropi razlegale besede : svoboda, enakost, bratstvo ! Zapisala si jih je na zastavo ona revolucija, ki je zanetila sovraštvo mej	stanovi, ki	je žugala vse preyreči,	vse pomoriti.	Od	leta
3 785) je Evropa doživela britkih skušenj, katere bi	jo	bilo
pač	mogle podučiti, kako puhlo	je bratstvo,	lažnjiva	ljubezen.	ki jo oznanjajo bogokletna	usta.
Ali duhovi, ki so se vpijauili od krivih nazorov, se težko streznejo. Tako je tudi z rodom, ki ga je zaplodila revolucija. Izgubili smo smisel za Božjo moč krščanskih i-dej. Od britkih skušenj se spet in spet vračamo k puhlicam Bogu sovražnega sveta, kaker bi smeli od teh pričakovati zveličanja ! Živimo v omotici, in omotica nam je prijetna.
Ljubezen, edinost — to je	pač najviši	vzor, po	katerem	bi imelo težiti človeštvo na	tej zemlji! Vse narode, vse
ljudi imela bi oklepati vez bratske ljubezni !
Plemenitost bratovske ljubezni zna ceniti tudi naš vek. Ljubezen	se	oznanja, se priporoča v pismu in	v besedi. Za
njo	se	ogrevajo	pesniki; da bi njo vtemeljili,	izumevajo fi-
lozofi nove zisteme ; da bi njeno kraljestvo razširili do nižih, zatiranih stanov, trudijo se socijalisti; demokrati skušajo v političnem življenji v imenu ljubezni poenačiti vse ljudi; 110 zabimo tudi tistih nesrečnežev, katerim srce razjeda tako zvano svetobolje — žrtve ljubezni in bratstva !
Da, prerokuje se nam nova doba, to ima biti doba ljubezni ! Katoliška cerkev se svojimi dogmami se je preživela — nastopiti ima doba brez dogem, brez vere, doba same, čiste ljubezni; doslej je vladala cerkev Kristusova, odslej
410 VISOKA PESEM LJUBEZNI IN EDINOSTI BREZ BOGA bo vladala cerkev sv. Duha ! To cerkev je v duhu vže gledal Dollinger, to cerkev narodom zidat se čutijo poklicani — prostozidarji.
Pa glej, čudna prikazen ! Cim bolj se oznanja in priporoča ljubezen, tem bolj gine ljubezen, tem dalje se siri prepad mej raznimi stanovi, tem bolj mogočni zatira vbo-gcga, debeli se oderuštvo, tem bolj se narodi sovražijo mej seboj !
Ljubezen, edinost so našemu veku puhlica! Besede brez pojma! Zakaj? Odgovarja nam razsvitljeni Leon XIII: ljubezen ne more ediniti duhov, ako jih ni v eni misli spojila vera. Te besede nam podajejo ključ do velike skrivnosti. Narodi so se	po	veri	in nazorih razdvojili, zatorej ne-
morejo več priti	do	one	edinosti, do one ljubezni,	katera
jih je nekdaj spajala v eno krščansko družino. Oznanja,, priporoča se ljubezen, a zavrgava se od Boga razodeta resnica, zameta se vera, preganja se cerkev, nezmotljiva učiteljica vere — zatorej gredo duhovi narazen, in mej tem konjih preroki pevajo visoko	pesen ljubezni in edinosti,	se narodi oborožujejo,	da	bodo	eden čez drugega planili	in se-
raztrgali!
Ljubezen, edinost v življenji, brez edinosti v veri je — fraza. Zatorej opomina Leon XIII v omenjeni okrožnici narode, ki so se ločili od cerkve, naj se vrnejo k nji ter naj sprejmo sveto katoliško vero. Se le ko bodo vsi edini v veri, ko bo vseh ena misel, tedaj bo vseh tudi eno srce, tedaj se mej njimi vtrdi vez ljubezni in bratske edinosti, za katero je Jezus Kristus Očeta prosil pred trpljenjem.
Tudi pri nas Slovencih se je vže večkrat izrazila želja po spravi. Ta želja se pojavlja v poslednjem času tem sil-niše, čim bolj na nas pritiskajo narodnostni sovražniki. Mi ničesar bolj ne želimo, nego vse Slovence videti edine v bratski ljubezni. Nobena sila na svetu bi nas ne vkrotila, ko bi razumniki duhovskega in posvetnega stanu, sč združenimi, duševnimi in gmotnimi močmi, v sveti ljubezni in edinosti, delali za napredek in prostost svojega naroda.
Ali ta edinost, dasi je tako lepa, nam tako potrebna, se vendar ne da tako hitro dogotoviti, kaker se misli ali želi. Nas je razklal liberalizem, razločujejo nas načela. Ivdor
VISOKA PESEM LJUBEZNI IN EDINOSTI BREZ BOGA 411 prezrši ta načelnostni razkol, pozivlje k spravi in edinosti, zida svoje delo y zrak. V naravi, kaker v fizični, tako v duhovni, vladajo zakoni, kateri se ne dajo prezirati. Grorje mu, kdor bi to storil! Tudi pri nas se je vže poskusilo zgraditi lepo delo domače sloge in edinosti, pa razrušilo se je vsakrat. Zakaj? Preziral se je dušeslovni zakon: ni mogoča prava, trajna ljubezen in edinost mej ljudmi, ki niso trnih misli, ki niso — ene vere !
Da ne bomo torei še dalje prazne slame mlatili s poskusi, kako bi se slovenski katoličani spravili z domačimi liberalci v skupno delovanje za narod, da kdaj neha neplo-dovito prigovarjanje k reči, ki je nezmiselna in moralno nemogoča, zdi se nam umestno to vprašanje filozofično pojasniti. Naša srca ne morejo bratovski biti, naše volje se ne morejo skupno v isti smoter obračati, dokler nas ne veže isto načelo, ista vera.
Prijateljska ljubezen. — Pravega prijateljstva ne sklepa čustvo, ampak prosta volja.
Ljubezni je več vrst. Mi govorimo o ljubezni prijateljski ali o prijateljstvu. Prijatelji se ljubijo povračno: jaz ljubim njega, a on ljubi mene. Prijateljstvo je tedaj mejseboj-na ljubezen. Razume se, da ta ljubezen obsega ob enem vse, kar je z njo naravno združeno : da se prijatelja eden ■drugega spoštujeta, da si dobro želita, da se, ako treba, tudi v dejanji podpirata.
Katera je torej vez, koja sklepa pravo prijateljstvo ?
Večkrat se prijateljstvo poraja iz mejsebojnega nagne-nja, ki izhaja iz simpatije ali sočutja. Pa taka prijateljstva ne morejo biti trajna; kajti čustvo je vtopljeno v čutnost in se po zakonih čutnosti preminja; čustvo je nestalno, zatorej tudi ljubezen, ki nima druge podlage kot sočutje, ne traja dolgo, ampak se ohladi, kaker brž je čustvo izkipelo ; in skušnja uči, da ljubezen, ki prikipeva le iz čustva, navadno prehaja v sovraštvo, katero je navadno tem hujše, •čim bolj vroča je bila ljubezen.
Prijateljstva ne smemo tedaj prepuščati čutnostni po-
412 VISOKA PESEM LJUBEZNI IN EDINOSTI BREZ BOGA hotnosti, ker to je nedostojno za nas. Človek jo namreč? prosto bitje; kar dela, delati mora s prosto voljo. Le po-tej se vzdiguje nad čutnost, -se odteguje njeni premenljivosti. Ona daje trajnost, vekovitost človeškim tvorbam.
Tako je tudi ljubezen tem plemenitejša, tem trajnišar čim manj jo določuje čutnost, čim duhovniša je. Zakonska ljubezen, ki se je porodila le iz čutnega mika, prerada o-mrzne ; od tod toliko nesrečnih zakonov, ker so brez ljubezni ; kjer se pa ljubezen ni spočela v telesni, ampak v duševni lepoti, kjer so izvolitev določile duhovne kreposti dotične osebe, tam tudi ljubezen ostaja zvesta, nepremen-Ijiva. Kar smo rekli o ljubezni sploh, velja tudi 0 prijateljstvu. Kič na svetu ni bolj nestalnega kot prijateljstvo, ki se je porodilo iz čutnostne simpatije, nikjer se ne nahaja veča brezčutnost nego mej onimi, ki so se nekdaj iz gole simpatije ljubili, da, ljubezen se jim neredkokrat toliko vgnjusir da jim srce prevzame nespravljiva nenavist do tistih, katere so nekdaj tako strastno ljubili.
Volja je slepa; luč ji prihaja od razuma.
Pokazali smo, da pravo prijateljstvo zamore sklepati le voha.
Volja, ako jo vzamemo samo na sebi, je slepa zmožnost t. j. ona ne more ob sebi ničesar poželeti, ako ji ni razum prej pokazal predmeta. Pred hotenjem mora vselej Liti spoznanje reči, ki se hoče. Kdor ni ničesar spoznal, ne more ničesar prosto poželeti ali hoteti.
Volja se toraj ravna po razumu, hotenje po spoznanji, llazum je voditelj volje.
Vže iz tega je razvidno, da voljo raznih ljudi se ne morejo zlagati v hotenji, torej tudi ne v delovanji, ako niso ljudje edini v spoznanji in misli. A ima o nekem zelišču misel, da je zdravilno, B pa je spoznal, da je strupeno spoznanji si nnsprotujeti, zatorej se križati tudi volji, po tem sc razlikuje tudi dejanje: A bo zelišče povžil, I> je bo vrgel od sebe; nikoli ne boš obeh pregovoril, da bi glede-zelišča isto hotela in delala — krivo je temu različno spoznanje.
Pravo spoznanje jo lo eno : tisto, kateri se zlaga z objektivnostjo reci. To spoznanje se zove resnica. Resnica je tedaj zlaganje spoznavajočega razama z rečjo. Nezlaganje-razuma z objektivnostjo je neresnica ali zmota. Ker je, vsaka reč na sebi ena, določena, more tudi zlaganje z njo vedno le eno biti. Resnica je torej ena. Neresnica je pa mnogotera, različna, ker razum more več ali manj in na raznotere načine ne zlagati se z rečjo. Kakor t-»rej resnica po svojem bistvu v spoznanji duhove z Iružuje, tako jih neresnica ravno tako po svojem bistvu razceplja.
Pravo spoznanje se, kakor smo rekli, naslanja na realnost zunaj razuma bivajočih reči. Idealni svet našega spoznanja se zida ob realnem svetu, ob njem se vzdiguje više in više. Realni svet ima svoj početek in vzrok v Bogu, ki ga je iz niča poklical v bivanje in ga v tem bivanji ohranjuje. Kar je konečno, biva le po neskončnem. Vzemimo Boga — in svet se povrne v svoj nič. Ne le to, ampak Bog ohranja rečeni tudi njih bistvo ; kajti stvaril je vse po svojih večnih mislili, a svojemu stvarjenju je namenil konečni smoter, ki ga morajo doseči; to se more pa le zgoditi, ako reči ostanejo po bistvu take, kaker jih je Bog stvaril, ker bistvo ravna se po smotru, in nasprotno; kjer se bistvo spreminja, je smoter nedoločen ; Bog pa, kot neskončno moder Stvarnik je moral stvarstvu določiti smoter. Potem pa morajo tudi stvari ostati po bistvu nespremenjene.
Od razuma vpoznano bistvo reči je pojem ali ideja.
Iz tega moremo sprevideti, kako tudi idealni svet, svet spoznanja vdobiva od Boga trdnost. Kar je v svetu objektivne realnosti naj viši, neskončni vzrok, to je v svetu idealnega spoznanja najviši, neskončni razlog. Isti Bog, kateri je realnemu svetu najviši vzrok, je spoznavajočemu razumu najviši razlog. Kaker neskončni vzrok, Bog, ohranja realni svet in daje stalnost bistvu reči, tako najviši razlog t. j.. isti Bog, spoznan od razuma, ohranja in vtrjuje človeško spoznanje in delanje.
In res, odstranimo v mislih Boga izza realnega sveta, prisiljeni smo potem vesolstvu pripisati samosvoje, večno,, neskončno bivanje.
Kaj sledi iz tega za naše spoznanje? Prvič moramo
zavreči temeljni zakon vsakega spoznanja — zakon preko-slpvja, kateri veli: nič ne more v istem oziru biti in ob e-nem ne biti. Ako je svet od sebe, tedaj bi moral biti večen, a skušnja uči, da svet je časen; moral bi biti neskončen, a •vemo, da je končen itd. Priznati bi morali, da svet je nekaj, kar ob enem ni! Zatajili bi stavek prekoslovja. Isto tako bi morali dosledno zavreči tudi zakon, „izključenega tretjega44, zakon * vzročnosti “ itd. To so pa, kaker znano, osnovni ali temeljni zakoni vsakega logičnega mišljenja; kdor jih zataji, zmaja temelj vsega spoznanja.
Zgodovina to potrjuje. Znan je moderni panteizem. Pregnal je Boga znad sveta, in v svet sam položil absolutnost, vesolstvo je bog. Operaje se na ta nauk panteisti povsem logično taje stavek prekoslovja, kar je Ilegel očitno in pred vsem svetom izpovedal. Kdor je pa zmajal ta stavek, mora priti do absolutnega skepticizma in dosledno do duševnega nihilizma. In res, do tega je v resnici tudi dospela novejša panteistična filozofija,
Kadal.e. Kdor ne priznava nad svetom neskončnega vzroka, zmaja tudi stalnost pojmov in idej. Ako ni Boga, potem ni tudi neskončnega razuma, ki bi bil od početka vse reči prevdaril, ki bi bil se svojo vsemogočno voljo reči po svojih mislih vstvaril ter vesolstvu določil konečni smoter.
j vdor odstrani iz vesolstva Boga in njegov preudarjajoči razum, ne more v rečeh iskati določenega bistva, katero je izraz tvarjajoee misli ; kajti kjer ni razuma, tam ni tudi misli, ni torej tudi bistva; kjer ni neskončnega stvarnika, mora se vse prepustiti slepemu slučaju, ki ne zna misliti niti prevdariti, ki tedaj tudi ne more določiti svojim tvorbam stalnega bistva. Ako vlada v vesolstvu svetovni fa-tum ali slučaj, potem se nahaja vse v vednem toku, kaker brez početka, tako brez konečnega smotra; potem ne moremo govoriti o določenih rečeh, ki bivajo, ampak vse se nahaja v postajanji (im Werden). Ilegel pa njegovi somisli-telji v resnici tudi zanikajo vsakatero bivanje (das Sein), trdeč, da vse v vesolstvu le postaja, prehajajoč iz oblike v obliko.
Kaj sledi iz tega za naše spoznanje ? Osnovna podlaga mišljenju in znanstvenemu razmo.trivanju so pojmi; pojem
je pa logični izraz bistva katere reci. Ako nobena reč ne biva, ampak vse le postaja, potem ne moremo govoriti o-bistvu reči, a dosledno si tudi ne moremo zasnovati pojma o nji. Vse pojmovanje, vse razmišljavanje je potemtakem golo poljubno, subjektivistično, brez vsakatere objektivne vrednosti. Kdor zruši objektivnost bivanja, spodnese tudi spoznanju tla, spoznanje se spremeni v domišljanje — znanstveni nihilizem je neizogiben.
S tem smo hoteli pojasniti, kako je od Boga odvisen ne le realni, ampak tudi idealni svet, svet misli in spoznanja.
Ali ima potemtakem vera kak pomen za spoznanje in življenje človekovo ?
S tem smo pa tudi vže pokazali, kolikega pomena za mišljenje človekovo je vera. Vera je namreč po svojem bistvu spoznanje, katerega glavni predmet je Bog; vera določuje razmerje mej Bogom in človekom. Ako v Boga ne verujemo, se nam, kaker smo videli, zmajejo stebri vsakega spoznanja in moramo dosledno dospeti do intelektualnega nihilizma. Le kdor pripoznava bivanje nadsvetnega Boga,, vtrdi spoznanju izvestnost in objektivno veljavo.
Pa še pomenljivejša je vera v Boga za življenje in delovanje človekovo. Vera človekovo življenje določuje in giblje, vera mu daje smer, vera ga vodi v izbiranji sredstev, ki peljejo k smotru ; in nemogoče je, da bi se ljudje raznih ver, ali ljudje, ki imajo vero, z onimi, ki vere nimajo, zlagali v svojih dejanjih ali v teženji po zadnjem smotru ; in celo tisti, ki se hočejo Boga in, kaker pravijo, verskih predsodkov popolnoma znebiti, se dajo vender konečno določevati od verske (ali protiverske) misli — nasproti Bogu je človeku absolutno nemogoče ostati indiferentnemu ; ako ga neljubi, ga bo sovražil, ako ne bo ž njim, bo proti njemu. Zatorej je mej ljudmi popolna edinost mogoča le po verski ideji, v kateri se izraža absolutna resnica. Brez edinosti v verskem naziranji ni edinosti v dejanji in življenji. Poglejmo !
Prvič. Volji daje luč razum; prva se ravna po posled-
41« VISOKA PESEM LJUBEZNI IN EDINOSTI BREZ BOGA njem. Tedaj je yse odvisno od tega, kam razum volji sveti — - tje mu bo sledila. Razum |>a teži vsled naravnega nagona po zadnjem razlogu, kateri je, ako ga vzamemo objektivno, človeku naj viši vzrok, tedaj ono, kar se imenuje „bog“ ! V tem smislu verujeta v boga tudi materijalist in a-teist, ker vsak si mora vzeti kateri pravzrok, iz katerega si more razlagati vse drugo : bodisi slučaj, bodisi „logični pojem" Hegelov, bodisi „pravoljo“ Schopenhauerjevo. Pravzrok določuje pa človeku tudi zadnji smoter, od koder izhaja, tje teži vsled nagona svoje narave: kar je iz zemlje, teži proti zemlji, kar je iz Roga, se vrača k Bogu ; logični individuum se želi oprostiti omejenosti, da bi se, kaker modruje Hegel, vrnil k svojemu izvoru, k logičnemu pojmu ; individualna volja, uči Schopenhauer, se mora vničiti, da se potopi v svetovni prayolji, iz katere se je zvrgla.
Dalje. Predmet volje je dobro, v katerega dosegi išče razumna stvar svoje sreče. Kaker je človeku naravno težiti po sreči, tako tudi volja ničesar ne poželi, nego jkoliker je kaj dobro (akoprav večkrat navidezno dobro). Kaj je pa “dobro, kaj ni dobro, določuje zadnji smoter, v katerega dosegi misli človek dospeti do svoje prave sreče. Kar človeka približuje temu smotru, je dobro, kar ga oddaljuje,	je	slabo.	Vpraša sc torej, kam si je človek postavil svoj	smoter.	Vsakdo si ga
postavi tje, kjer je razum našel zadnji razlog vseh reči: kdor je spoznal osobnega, večnega Boga za početnika vseli stvari, postavi zadnji smoter v dosego tega Boga; komur razum kaže snov kot edini pravzrok vseli stvari, ne more smotra iskati nego v snovi itd.
Konečno tedaj je vse odvisno	od	tega,	kdo in kak je
„bog“, ki ga človek časti, ali kaka	je	vera,	ki jo izpoznava.
Kdor moli pravega Boga, mu bo dobro in sveto le, kar ga pelje k temu Bogu. In ako je ta Bog razodel svojo voljo, po kateri hoče, da človek živi in dela, da pride k njemu, mu bo dobro le to, kar se zlaga z Božjo voljo.
Kdor pa ne veruje v nadsvetnega Boga, komur je materija „bog“, bo iskal smotra in sreče le v vživanji materije, in dobro mn bo, le kar to vživanje zmnoži in podaljša.
Dalje. Človek, ki hoče nravstveno delati in živeti, mora imeti za to vodilo. Pred vsem je treba razločevati mej dobrim
VISOKA PESEM LJUBEZNI IN EDINOSTI BREZ BOGA 41T in slabim. Dobro je treba vselej želeti, slabo zavračati. Razloček mej dobrim in slabim mora biti stalen, nespremenljiv, torej objektiven. Kako je pa sploh mogoče govoriti o takem razločku, ako ne verujem v nadsvetnega, osobnega, nespremenljivega Boga? V vesolstvu se vse spreminja, nič ni stalno ; od tod ne moremo tedaj razločku mej dobrim in slabim vtrditi stalnosti in objektivnosti. Zato moramo vzeti nad ve-solstvom bitje, ki je od veka in nespremenljivo postavilo ono razliko, čegar volja je razlog razločka mej dobrim in slabim. Kdor Boga taji, ne bo mogel nikdar najti zadostnega razloga, s katerim bi se dalo objektivno, nespremenljivo določiti, kaj je dobro, kaj slabo ; ampak dobro in slabo se bo menjavalo ali po javnem mnenji ali po začasnih šegah sveta ali po poželenji človekovem.
Kje si je tedaj človek izbral zadnji smoter, kje išče sreče, kako dela in živi, je koneJno odvisno od njegovega verskega ali brezverskega spoznanja. Po različnosti tega spoznanja se enemu zdi neumno, slabo, kar je drugemu pametno, dobro, in nasprotno. Lehkoživcu, ki mu je trebuh bog, se zdijo posti, bičanje, molitev, spokorna dela puščav-nikova nezmisel, kaker poslednji dejanja prvega obsoja kot pregrešna in ga ima za največega neumneža in nesrečneža l Nihče ne bo mogel prvega pregovoriti, da bi s puščavnikom skupno delal in živel, kaker bi tudi puščavnik raji vmrl nego prijateljstvo sklenil z razpašnim lehkoživcem. O prijateljstvu, o edinosti se tu ne da misliti. Zakaj ne ? Ločijo ju verski nazori; prvi veruje v Boga in išče v njem svoje sreče, drugi veruje v materijo in išče ravno tako v njenem vži-vanji svojih nebes. Pretrgala se je mej njima vez, ki sama more ljudi vezati v eno misel in v eno voljo — vez vere. Bog je, ki duhove druži in razdružuje. Kjer ni te vezi, ne iščimo niti pravega prijateljstva, niti edinosti za složno delovanje.
Važen vgovor.
Pa reklo se bo : Res, da nismo več edini v verskih nazorih. Prav — ostani vsak pri svojem prepričanji ! Navzlic temu se veuder moremo vsi zediniti v skupni ljubezni,
418 VISOKA PESEM LJUBEZNI IN EDINOSTI BREZ BOGA k skupnemu delu za narod. Za zdaj z vero na stran, in ha j d — na narodno delo! Narod nam je vendar mogoče vsem ljubiti in zanj se žrtvovati.
Mi pa menimo, da tak vgovor ne more veljati. Edinost v verskih nazorih je neobhodno potrebna, tudi ako hočemo narod skupno ljubiti in zanj delovati.
Ljubiti narod — prav: ljubiti ga z besedo, a pred vsem z dejanjem. Narod mora hiti skupni predmet, ki ga vsi obdelujemo. lv temu je pa pred vsem potrebno, da smo ■edini v tem, kaj je narod, ker drugače bi nase delovanje bilo slepo, brezsmotreno. Po tem, kako odgovorimo na to vprašanje, se bo vravnalo naše skupno delovanje. Kaj je pa narod, k čemu je poklican, nam zamore spet pojasniti le — vera. Adi recimo: vse drugače bo odgovoril na to vprašanje, kdor veruje v Boga, kakor oni, ki ne veruje, drugače bo o tem mislil liberalec, a drugače verni katoličan. Po naših, krščanskih pojmih, je narod, kakcr vsak posamezen človek, vstvarjen od Boga, poklican Bogu služit in kot 11 a-rod ga izpoznavat. V luči razodenja imajo narodi svojo angelje varuhe, kakor posamni ljudje. Narode obvezavajo desetere zapovedi ravno tako kaker vsakega človeka po-sebe.
Drugače misli brezverec. Narod je (po Hegelu) nekak prehodni pojav svetovnega logičnega pojma, njegova volja je najviša, absolutna ; zato ni narod podvržen nobenemu vi-šemu zakonu ; zakon je, kar narod hoče, prav je, kar počenja in srečno dovrši. Zatorej je revolucija božji čin. In tako dalje.
Slišali smo svoje dni iz ust profesorja racijonalista: Vsoda v zgodovini je nevkroten konj, ki se ne da nikomur brzdati, ampak lomasti, brez smotra naprej, in potepta vsakega, ki mu pride pod noge !
Pri toliko navskrižnih nazorih kako naj bi se mogli zediniti k skupnemu delu za narod! Hočemo narodu zidati šole ? Mi kot katoličani bomo zahtevali, da se v šoli na prvo mesto postavi ime Božje in Jezusa Kristusa, da se vrši cela vzgoja v smisli krščanske vere, da so predava ona filozofija, ki jo odobruje cerkev, sploh da se mladina vzgaja v prvi vrsti za večni smoter, za nebesa, a v drugi vrsti
za zemljo. Krščanska vzgoja si stavlja glavno nalogo v to, da spopolni ^ mladini podobo Božjo, ki jo je vanjo vtisnil Stvarnik in jo Kristusova milost čeznaravnc povzdignila. Taka je in mora biti krščanska vzgoja. Bo li po teli pravilih hotel vzgajati tudi Stritar?!
Isti Stritar je svoje dni zapisal si kot geslo : sveto služimo sveti domovini. In služil ji je res z besedo in s pismom. Nečenio vporekati, da je imel blag namen, da bi povzdignil, osrečil narod. Prav. A kako je hotel rešiti svoja nalogo? Zasejal je slovensko njivo s schopenhauerjanstvom in drugimi brezverskimi nauki; menil je, da sme Slovencem smešiti verske dogme, poveličevati samovmor itd.
Kasneje smo vstali mi* in — Bog nam priča— z naj-blažim namenom zastavili pero za blagor naroda. Prisegli smo tudi mi : sveto služiti sveti domovini. Pa glejte, bil je ravno Stritar, nad katerim smo se največ spotikali. Dela njegovo zdelo se nam je pogubno za narod, da naroda ne more povzdigniti, ampak le onesrečiti. Stritarjevim naukom smo mi postavili nasproti svoje nauke, zavrgši jih enega za družim. Kar je on trdil, smo mi tajili, kar je on tajil, smo mi trdili. Pri tem ostanemo še dandanes. Od kod to? Narod slovenski je ostal tu in tam i ti, domovina ista, tu in tam resna volja sveto ji služiti! Skrivnost je ta, da Stritar ima drugačen nazor o naravi in konečnem smotru človekovem nego ga imamo mi; ker pa narod obstoja iz ljudi, morajo nazori, ki jih imamo o posamezniku, več ali manj veljati tudi o celem narodu. Te nazore pa spet kouečno določuje naj viši nazor, nazor o Bogu, ki se izraža v veri. Vera nas loči. Gotovo, ko bi Stritar z nami veroval v Boga 0-četa, Stvarnika nebes in zemlje, in v Jezusa Kristusa itd., kaker uči apostolska vera, zedinili bi se koj ž njim, da bi složno služili sveti domovini!
Spet je tedaj vera, ki nas edina more združiti v ljubezni do naroda ; dokler se križajo naši verski nazori, bomo svoje moči razdvajali in narod razvlekavali vsak na svojo stran.
Poglavje o krščanski ljubezni brez krščanske vere.
Pa kaj — nismo li vsi edini v krščanski veri! Res nemalo je na Slovenskem takih, ki o tem uiti ne dvomijo. Sem spadajo pred vsem oni, ki krščansko vero identifikuje-jo s krščansko ljubeznijo, češ, bistvo onega krščanstva je ljubezen. Ta nazor je prvi na Slovenskem jasno izrekel naš Stritar, češ, vsmiljenjc (do človeka in	živali)	—■	to je edina
prava vera, tako da druge nam ni potreba.	(Stritar VI. 209.)
Evangeljski : Ljubite se mej seboj, in	kar	se	še	drugega v
sv. pismu nahaja o bratovski ljubezni	—	sc	je	poslednjih
let brezštevilnokrat bralo v „Sloy. Narodu11 in družili liberalnih listih. Znana je visoka pesen o krščanski ljubezni, katero naši liberalci tako ginljivo z angeli pevajo posebno za božične praznike !
Dovolj tedaj, da se ljubimo, da si prizanašamo, da si razžaljenja mej seboj odpuščamo — potem smo vže kri-stijani!
Ne malo resno mislečih, vernih katoličanov se da s liberalno frazo o krščanki ljubezni preslepiti, da se z liberalci zavezujejo proti onim, ki branijo proti liberalizmu čistost krščanskih načel.
Mi trdimo: krščanska ljubezen v ustih liberalcev je gola fraza.
Prvič je napačno, kakor bi ljubezen bistveno bila identična s krščanstvom. Krščanska ljubezen je le eden izmej več plodov, ki jih je pognalo krščanstvo. Kalcer se sad ne sme identifikovati z drevesom, tako se tudi krščanska ljubezen ne sme jemati za krščanstvo. Nazor, kaker bi krščanstvo in ljubezen krščanska bila isto, izhaja od onih, ki so zatajili krščansko vero, vero v skrivnosti in v čeznaravno razodenje, od racijonalistov.
Drugič. Krščanska ljubezen se niti ne da misliti brez krščanske vere, kaker ne sad brez drevesa. Kajti krščanska ljubezen je ona, katera izvira iz krščanske vere. Brez vere ljubezen obvisi v zraku in v kratkem izgine. Kako bo pač človek trajno ljubil bližnjega, kako bo zanj žrtvoval imetje in življenje, ako nima vere v prihodnje življenje, ako ne
VISOKA PESEM LJUBEZNI IN EDINOSTI BREZ BOGA 421 upa povračila po smrti ? Kdor ni preši njen od vzvišenih resnic krščanske vere, naj ne govori o krščanski ljubezni! Predno morem bližnjega ljubiti krščansko, kot brata, moram verovati v Jezusa Kristusa, Boga-človeka, ker 011 še le nas je sfe svojim včlovečenjem pobratil; moram prej v srce si vtisniti apostolov nauk, da smo vsi eno telo, kateri se redimo od enega kruha ; moram prej vedeti, da v Kristusu ni razlike mej Judom in Grkom, da nas je vse rodila ena in ista mati — milost, da smo vsi poklicani k istemu smotru itd. Yzemi ljudem iz srca te in enake resnice, zatri krščansko vero — in od krščanske ljubezni ti ostane na zemlji kolikor je je bilo pred Kristusom — nič.
Sijajno nam to resnico potrjuje francoska revolucija, katera je, oznanjajoč enakost, bratstvo in ljubezen, povsod zanetila le sovraštvo, vmor, vojsko. Zakaj ? Pridigala je ljubezen in bratstvo — brez Kristusa in njegove vere, da, javno je zavrgla krščanstvo oklieavši kult čiste pameti.
Ke dajmo se slepiti: Kdor nam oznanjuje krščansko ljubezen brez krščanske vere — kriv prerok je ! In segajmo si še toliko v roke, poljubljajmo se, napijajmo si — dokler nismo edini v verskih načelih, trajnega, pravega prijateljstva in edinosti mej nami ne bo, in od take sprave si nima narod drugega obetati, nego nadaljne razdvojenosti in novih prevar.
Kako me bo pač spoštoval, kako sč srcem ljubil, kdor z mano ne veruje v božanstvo Kristusovo, v navzočnost Božjo v zakramentu, kdor ne priznava z menoj, da je katoliška cerkev edino zveličavna? Hliniti bo znal sicer ljubezen na zunaj — a v srci me bo pomiloval, me bo črtil; vsaj spoštovati in ceniti me ne bo mogel nikdar, kajti raci-jonalistu in materijalistu so taki nazori — neumnost, duhovni, ki jih zagovarjajo, so mu slepi fanatiki, katerih tudi .slovenski brezverec ne more v srcu nič bolj spoštovati nego turške d er vi še !
Brez vere v Ivristusa-Boga krščanske ljubezni ni!
Pred vsem je tedaj potrebno, da molimo „vero“!
Spominjamo se nekega poglavja iz slovenske zgodovine-Bilo je 1. 1878, ko se je spet na Slovenskem enkrat z velikim navdušenjem zapela pesem miru in sprave. In Stritarje takrat smel pisati v svojem ,,Zvonu" : „Po viharji je mir nastal v slovenski domovini, sprava in zloga po prepiru in boji mej brati, mir in edinost sta se nam vrnila v javno-in slovstveno življenje . . . Povsod mir.“ Seveda se je bila sklenila edinost — brez načel. Pa to se sploh ni zdelo potrebno : mir, menilo se je, ho obstal brez verskega izpovedan ja. „Ivar se tiče pozitivne vere — tako tedanji „Zvon“ — vse to je nevtralno polje11. In: „Kaj je idealizem in kaj m a t e r i j al i z e m, kaj je moralno, kaj nemoralno — o tem bi se „ Zgodn j a Danica“ in „Zvon“ težko kdaj do dobrega sporazumela. Nam se tudi ne zdi. da bi bilo tako sporazumevanje „Zvonova11 naloga. Torej pustimo to pravdo, ki bi ne imela ne konca ne kraja “.
Ponatisnili smo Stritarjeve besede, ker tako točno označujejo spravljivo politiko onih, ki bi hoteli vklubu različnosti načel, ki razdvajajo slovenske duhove, vklubu žalostnemu dejstvu, da na Slovenskem poleg vernih katoličanov bivajo-liberalci, vse Slovence zediniti v eno stranko ter njih volje spojiti v eno veliko narodno moč. — Brezvspešen trud !
Razkosanih razumnikov slovenskih trajno združiti, da. bi sč skupnimi močmi delali za napredek in slavno bodočnost narodovo, ne more nego le — apostolska vera.
Mi katoličani smo od svoje strani dovolj dosledni, da, kar v srcu verujemo, hočemo vpotrebiti tudi na javno življenje, na slovstvo, na politiko, na vzgojo — vera nam ni le notranja, niti golo privatna zadeva . . . Menimo pa, da ravno tako hočejo tudi liberalci svojim liberalnim načelom izobraziti lice v javnosti, v slovstvu, v odgoji. Ako se hočemo torej zediniti, odstopiti moramo od svoje tirjatve ali mi ali oni. Ako odstopimo mi, bomo hinavci mi, ker bomo drugo vero, druga načela izpovedali v javnem dejanji nego jilti hranimo v srcu ; popustijo liberalci, potem so breznačajneži,.
VISOKA PESEM LJUBEZNI IN EDINOSTI BREZ BOGA 423 hinavci oni, izpovcdajoč vero v javnosti, katere v srcu nimajo. Da ne bomo imeli tedaj pol Slovenije hinavske — • ostanimo vsak pri svojem!
Sč samim klicanjem po spravi in edinosti — pri banketih, ob kozarcu rajnega vina se sicer srca lehko vžgo ; a po ti poti ne pridemo nikdar do edinosti. Nastopiti moramo drugo pot. Mi smo jo vže nastopili. Zapisali smo si na zastavo katoliško načelo, celo, čisto, nedeljivo. Zastavo to braniti smo začeli z besedo in peresom. Slovesno smo oklicali 7.a javnost katoliško načelo na katoliškem shodu. In p.od našo zastavo, pod zastavo katoliškega načela, zbira se narod, zbira se tudi njegovo razumništvo. Sč zavestjo, da Je tako .sveto služimo narodu, držimo visoko to zastavo, in ne bomo dopustili, da bi jo kdo onečestil. Naš narod je skoz in skoz katoliški, in le tisto razumništvo mu služi, ki je katoliško. Liberalizem v katoliškem narodu nima pravice do obstoja.
Mi vemo, zakaj verujemo, in smo vstani sleharnemu navesti razloge za svojo vero. Mi smo razumništvo pozvali na časten boj, povabili nasprotnike, naj nam li odkrito naznanjajo svoje pomislike, svoje vgovore proti veri — mi jim hočemo dostojno odgovarjati. Odprli smo s tem namenom v svojem listu posebno poglavje.
Naša vera ni vera Mohamedova ali Lutrova, da bi se imela bati napredujoče vede, da bi se morala skrivati pred napredkom devetnajstega veka. Najnapredniši narodi se ravno v naši dobi vračajo h katoliški veri. V kratkem pride v modo, da se poreče : kdor ne veruje, je nazadnjak !
Da, to vero hočemo braniti, od nje načel nočemo odstopiti niti za eno samo črtico! Tej veri se vže klanja tudi posvetno razumništvo. Ponosno gledamo na učenjaško družbo Leonovo, kjer bodo lajiki z duhovniki gojili visoke vede in zglašali vero z razumom. Ponosno zremo na mlado „Da-ni'co“, kjer se mladi akademiki, polni ognja za sveto stvar, zbirajo pod sv. križem na boj z brezverstvom.
Kdor se bojuje za krščanske ideje, ne potrebuje zaveznikov, niti mu treba iskati prijateljstva liberalcev. Sv. .»postelj piše, da evangelij je moč Božja. Krščanske ideje so odsev večnega Boga, so torej kaker Bog vsemogočne. Ivdor gre zanje v boj, ga pripeljejo do zmage, in če je v
4£4 VISOKA PESEM LJUBEZNI IN EDINOSTI BREZ BOGA boji padel, tretji dan bo od smrti vstal, kaker je iz groba vstal križani Pooetnik krščanskih idej, Jezus Kristus.
Pride čas, ko bo tudi na Slovenskem krščanska ideja vpokorila si sovražne sile, tedaj še le bomo obhajali dan miru, dan sprave in edinosti.
Kdor pa hoče družiti in spajati moči, katere je Bog sam razdražil: luč in temo, resnico in laž — ter na tej podlagi staviti temelj slovenski bodočnosti, prepuščamo ga žalostni vsodi. Mi pa ne bomo na veke stavili drugega temelja nego onega, ki je Slovencem vže nad tisoč let postavljen, kateri temelj je Jezus Kristus. On je naša sprava,., naša edinost — Kristus naš zaupni m o ž !
Dr. Mahnič.
Svoboda in oblast ljudstva.
(Midi o krščanski demokraciji.)
Svobodna volja je najdraži dar od vseh, kar jih je človek prijel iz božje roke. Ni čudo torej, da ceni človek svobodo nad zdravje in življenje, kaker pesnik govori iz srca celemu rodu:
Menj strašna noč je v črne zemlje krili,
Ko so pod svitlim solncem sužni dnovi.
Ali svoboda osebna je od Boga navezana na zapovedi božje, svobodo občno in politično pa nadzoruje in vodi oblast, od Boga postavljena, da kroti samovoljo in strast. Kaker pa ima svobodna volja pokoriti se zapovedi, tako se ima tudi občna svoboda pokoriti oblasti. Toda le malo kedaj najdeš pravo soglasje mej svobodo in oblastjo ; po navadi je svoboda v borbi z oblastjo, ker podložniki prav ne razumejo svobode, oblastniki pa ne oblasti. Zgodi se namreč rado, da	oblast	davi	človeško	svobodo, o koji je le stvarnik gospodar;	zgodi	se pa	tudi, da	pod-
ložniki zahtevajo svobodo brez zakona. — Ko je naš Zveličar proglasil svobodo v imenu resnice, je	bila svoboda	narodov	tako-
vpognena in potrta, da niso ljudje niti več	vedeli, kaj je	svo-
boda, ki pristoji človeku. Izgubili so namreč prave pojme o Boga, o človeku in zagazili v zmote in pregrehe, ki so voljo oslabile. Zato je Zveličar rekel: Resnica Vas bo osvobo-
(lila.1) Niso ga razumeli, ker sicer bi se ue bili pobahali z narodno svobodo2), to ,je svobodo, ki izvira iz krvi, ne iz duha. ki je res prost. Gospod pa ni imel v mislih ni narodne ni politične svobode, ampak občno človeško svobodo, kojo je človek zgubljal in zgubil z grehom in strastjo.') Človeštvo si je samo skovalo okove, v kojili je zdihovalo. Te okove je prišel nam snet ali zagotovil nas je, da 011 sam nas more resnično osvoboditi.*)
Zveličar nas je poučil, da resnična svoboda je obče človeška svoboda duha, čast in dostojanstvo osebe, brez koje je zgolj politična ali narodna svoboda brez pomena. V resnici je človeštva ogromna večina s človeško svobodo zgubila tudi politično svobodo. Tako je bilo pred 1860 leti. A zdaj ? —
Jezus Kristus je resnica, ki ostane vekomaj, kaker včeraj, tudi danes. Da, tudi danes, ko se je vnel hud boj za občno človeško svobodo in za politično pravico množice, ki do zdaj ni imela politične oblasti. Tudi danes moramo glasno klicati vojskujočim se strankam besede Gospodove : Če Vas bo Sin božji osvobodil, boste zares svobodni. Ne iščite svobode v znamenju liberalizma, ne v znamenju socijalizma. ampak v znamenju Sinu človekoga !
Ta namen ima tudi moja razprava, v k o j i hočem pojasniti katoliška načela svobode in oblasti. To je dan danes potrebno, ker se nas duhovnike pozivlje na vse strani: zdaj v tabor plemstva in bogatineev, zdaj v tabor siromašnega ljudstva. Razpravljal bom torej :
I.	načela občne človeške svobode in o b I a s t L IT. n a č e 1 a politične svobode in oblasti.
III. nalogo našo v XX. stoletju.
I.
Načela občne svobode in oblasti.
Občno človeško svobodo imenujemo svobodo, ki gre vsake- j mu človeku, ker je človek. Načelo svobode je pravni razlog svobode, pričina neodvisnosti in osebne vrednosti. Naravno je pojem in pomen občne človeške svobode zavisen od pojma, kateri imamo o človeku. Znani so nam o človeku raznolični nauki, katerih pa ne smemo po enem razbirati. —
1.	Nauki, ki niso Kristusovi, se glasijo vsi v en glas: da je človek stvar narave, rojen ko ptica na veji,.
') lv. 8. 32
a) Iv. 8. 33. Abrahamovi otroci smo itd. Drugi narodi bi bili Gospodu podobno odgovorili.
“) Iv 8. 34.
‘) Iv. 8. 36.
k o z v e r na p o 1 j u, k i n i m a drugega namena ali poklica, ko srečo na svetu. Če prav se vsi ne zlagajo v opredelbi človeškega namena, proglašajo vendar vsi svobodo in ravnopravnost bodisi vže v imenu enake krvi (materijalisti) bodisi v imenu vseobčne pameti (racijonalisti). — Ali vže prvemu glasu o svobodi ne moremo prav verovati, ker vsi ti preroki občne svobode in ravnopravnosti tajijo svobodo človeške volje, torej tudi pravo svobodo osebe. Kaj naj mi pomeni svoboda, ako ni osebna volja niti zmožna svobode? Ako nisem jaz — oseba — svoboden, kako naj verujem prorokavanju občne svobode ?!
Pa še nekaj je, kar nam brani prav zaupati. Pravijo, da je človeška svoboda zgolj človeška pravica brez vsakega p o r o š t v a o d z g o r a j. ker je celi človek le stvar narave. Kar je čisto človeško, človek lahko podere, ako se mu zljubi. Vtegne se zgoditi torej, da človek človeku svobodo vzame in potare. Kadi bomo vvaževali sredstva, ki imajo zabraniti tako zlo, prosimo pa vže naprej, naj nam priznajo, da po takih nazorih o človeku je s u ž n o s t mogoč a.
Če je svoboda občna, če so vsi ljudje po oblasti ravnoprav-ni. je vprašanje, kako naj pravo vršijo, kako naj svobodo vži-vajo ? Na to vprašanje imamo do zdaj dva odgovora. Eni trdijo: ..Svoboda je svoja volja, vsaki delaj torej, kar mu drago. Proč s postavo!“ Skrajna svoboda zares, kakeršno vživa zver na polju. ali za človeka, ki je rojen v družbi, bi pomenila taka svoboda nered in razpor Nikedo bi ne bil več varen ni življenja ni imetja, zavladal bi strah, nastala bi sužnost hujša od sužnosti. Take svobode toraj nikar! — Drugi odgovor se glasi: „Od kar je človek v družbi, nima več svoje volje, neodvisne in svobodne. Človek velja toliko, koliker ga ceni občestvo ; ima toliko oblasti in svobode, koliker mu je podeli občina." — Očitno je človek po tem načelu brezpraven in sužen, ako ga občina ne obdari. Svoboda je kaker obleka na njem, katere nima sam od sebe, ker je človek, ampak so mu jo nadeli ljudje, ki mu jo lahko zopet snamejo.
Sname se torej lahko človeku vsako pravico, tudi dušo, čast in osebnost, da ostane le životno bitje. — To resnico nam potrjujejo načela, po kojili bi se imela deliti oblast in svoboda po-edinim ljudem-občinarjem. Nekateri učijo : oblast in svoboda gre pameti in razumu, drugi zopet: oblast in svoboda se razdeli y prid narodnega gospodarstva, a še drugi pravijo : volja množice deli oblast in svobodo. Smelo imenujemo ta načela svobode načela občne sužnosti.
Pameti in razumu oblast! Star nauk, ki ni bil izmišljen v imenu svobode, ampak v imenu sužnosti. Platonova socijalna filozofija je neko učeno opravičenje suženstva. Kjer ni visokega, uma, tam ni pravice, ni človeštva. — Velika državna pamet, koje
svečeniki so filozofi, je neomejena gospodarica, boginja svobode in oblasti. Tej boginji na altan je položil Plato polovico človeštva : vsečiherno ženstvo, katero mu ni pravi človek. Ista vsoda je zadela večino moštva, Sužni niso ljudje, ker niso zmožni razumnosti, a tudi kmetje, rokodelci in trgovci so komaj ljudje, ker jim delo brani do učenosti. Bistvo tega nauka so sprejeli vsi racijonalisti, tudi Kant in Hegel, ker tudi njima je oseba brez pravice. V imenu teh načel, ki so načela sužnosti, se teptajo pravice katoliške cerkve, pravice družine in osebe. —
Še slabše je načelo, da ima biti merilo človeške svobode narodno gospodarstvo. Po tem načelu mora zavladati denar in blago črez pravico in svobodo.
Kaj pa volja množice ? To je tudi nezanesljivo poroštvo občne človeške svobode. Množica ali ljudstvo je večina, ali poleg večine je vedno tudi manjšina, katera je odvisna od samovolje nemile večine. Pomisliti je tudi, da je množica vihrasta in nezanesljiva. često slepa, ki se kaj rada poda svojti predrznih voditeljev. Oblast množice toraj ni poroštvo človeške svobode in o-sebne časti.
To pa ni morebiti samo moje filozofijsko umovanje, to je ■ krvavo zgodovinsko dejanje. Kjerkoli se je postavila človeška vrednost za toliko, koliker velja na tem svetu, kjerkoli so proglasili človeštvu čisto posvetne namene, prišli so do sužnosti. Na celem vsliodu je premagalo načelo o državni vsemogočni pameti, koji se ima pokoriti in žrtvovati vsaka pravica, a kaker daleč je segalo to načelo, tako daleč sega tudi sužnost ženstva in večine trpečega ljudstva. Morda je bilo nekoliko bolje na Grškem in v Rimu, ali večina ljudstva ni imela socijalne svobode, ni obitelji, ni osebnosti, ni imetja. Rimljanu je človek, ki ni sam svoj — ženska in rob — v pravem pomenu besede : blago (res). . Ob osvoboditvi sužnov ni nikedo mislil, kdor ni morebiti namer-javal vporabiti je za politične namene. Grku pa sploh ni nikedo človek ko Helen. — Taka je bila svoboda v deželah klasično o-mikanih narodov, ki so bili „zgolj ljudje* (reiue Menschen). Po dolgem prestanku je francoska revolucija proglasila zopet načela človeške znanosti in imenitne „človeške pravice4 — mesto božjih. Nastopili so z zastavo svobode, ravnopravnosti in bratstva. Toda še ni prav preteklo eno stoletje in vže je obledela zastavi barva. Danes, po sto letih „človeških pravic44, je vže velik del človeštva brez imetja, brez nravstveuosti, ženstvo ponižano in zasmehovano! Množica je na poti v sužnost. Niso jej še rekli : kdor nič nima ali kedor ni izobražen, je blago, ali rekli bi bili vže, da niso našli odpora — v pomlajajočim se krščanstvu.
2.	Temu barbarstvu, ki se skriva za razna lepa imena, stoji nasproti — Jezus Kristus, sin človekov, odrešenik človeštva, prorok in porok občne človeške svobode in oblasti.. Vže nastop Kristusov nasproti oblastnikom je svobodoljuben.
Politike se ni doteknil, če prav se je govorilo povsod v Palestini o politični svobodi in neodvisnosti izraelskega naroda. Ali tudi drugod — osobito v Rimu — so se borili ravno takrat stari republikanci z mladimi absolutisti, kateri so pa vže premagavali. Sin človekov se je modro izognil vsakemu narodnemu in političnemu vprašanju. Pokoril seje državnim in cerkvenim zapovedim; ali ko jame oznanjati človeštvu večne resnice in pravice, svobodo in ravnopravnost vsega človeštva, svetost osebe in vesti, je nastopil brez dovoljenja cesarjevega, ker je nastopil s prepričanjem, da je socijalna svoboda dana človeštvu od Boga, ne od države. — Prva beseda Zveličarjeva je veljala ljudem brez so-cijalne svobode, sužnim, ljudstvu, ki je bilo brez časti in osebnosti, brez vsake pravice in svobode. Prva, zlata, odrešilna beseda, ki je od tedaj začela odmevati od dežele do dežele, od naroda do naroda, je bila :	„B 1 a g o r v bog i m (v d u h u),
ker n j i h j e nebeško k r a 1 j e s t v o.‘“i V teli besedah je socijalni program Našega Gospodu Jezusa Kristusa — svoboda narodov. Blagor vbogim ! Kdo so ti vbogi? Razlagaj se to besedo (nTboioi) kakerkoli: vbogi so vbogi r. j ona množica, koji je Gospod govoril, množica siromakov, koje je gospoda zatirala in izkoriščala, ona množica trpinov, ki so se vbivali od nemilega do nedrazega brez namena, brez časti ali spoštovanja, brez planila in tolažbe. Vbogo je ženstvo, ki je veljalo za blago brez človeške časti, rojeno le nasladi moštva in zaplodi; vbogi so sužni in ž njimi vse delavsko ljudstvo vesoljnega sveta. Te imenuje Zveličar srečne, častitljive, dostojne vsake milosti in pravice, tudi božje. A na kaj se naslanja njih dostojanstvo in sreča V ,,Ker njih je nebeško kraljestvo t. j. od Boga imajo postavljen namen, določen, svet, angeljski, ne posveten, ne naroden ali državen, ne človeški, ampak nebeški, večen. Temu namenu je po večni zapovedi božji dolžan živeti sleherni človek. Te dolžnosti se ne more nikedo odreči, ni ga more kedo oprostiti: noben oblastnik na svetu. Zato mu pa tudi nobena oblast ne more vzeti pravice do vzvišenega namena, niti do onih sredstev, ki so za taki namen potrebna. Zato blagor vbogim, ker od zdaj naprej bo veljalo novo načelo •• človek, vsaki človek — cesar v Rimu in težak v Galileji — ni le tvor narave, ampak delo božje roke, vstvarjen po božji podobi. Vsemogočni in modri stvarnik mu je postavil namen dostojen božje podobe : spoznanje resnice in sveto življenje na svetu, v nebesih pa gledanje in vživanje resnice, ki je Bog sam S tem namenom in s to dolžnostjo se človek rodi — torej se rodi tudi s pravico, rodi se svoboden nasproti katerikoli oblasti. —
Državi ostane zakonita oblast, ki pa nima pra-
') Mat. V.
vice, da krši človeku socijalne ali občečloveške svobode. Tudi go-:s p o d a r j i ohranijo o b 1 a s t, katera jim gre, ali sužni niso več njih blago, ker jili je Kristus otel iz njih krutih rok. Gospodarjem gre delo sužnili rok, nikar pa njih osebnost, duša in telo. Ravno tako je pustil Gospod ženo pod moževo oblastjo. ali ne več kot blago, ampak kot ravnopravno in svobodno družico, ker pravilo in načelo svobode in pravice ni spol ali moč ali razum ali korist, mariveč oseba vstvarjena po božji podobi in dolžnost naložena osebi od Roga: moški in ženski. V tej pravici smo vsi enaki, vsi smo ljudstvo.—
Suženstva ni več !—
Se ve, da je s tem načelom le v obče določena mera svobode in neodvisnosti, ali vendar so nekatere svoboščine človeku neobhodno potrebne za namen, kateri ima od Boga. Prva mej vsemi je svoboda osebe, ker sicer je človek blago, kar nikoli biti ne more, ker ima. svobodno voljo. Res je, da sme človek prodati ali zastaviti roke ali bolje delo rok tudi za celo življenje, toda osebe ne more zastaviti. Sicer pa je vsaka suž-nost — bodisi vže rok ali nog nepopolnost in torej zlo. —
Z osebno svobodo je vstvarjena svoboda družine. Človeštvo je naučeno od Boga, ') naj se mož in žena združita v neločljiv zakon in naj vtemeljita družino, koji je oče gospodar, mati gospodinja. Z a k o n je torej socijalua pravica ljudstva, d r u ž i n a je svetišče, v koje ne sme nobena oblast segati, dokler se tam ni zgodilo, kar bi bilo naperjeno proti občni blaginji naroda. —
Z osebno in družinsko svobodo se zlaga lepo narodna svoboda, da se leliko in prosto družijo bratje po krvi in govorici, dokler ne trpi nobene škode cerkev ali država.
Z osebno svobodo je združena s v o b o d a v e s t i in misli. Vesti in misli ne more nikedo vezati, dokler ostanejo misli na dnu srca Toda človek mora imeti svobodo, da po vesti ravna, da glasno govori, kar misli. Vera in služba božja po veri je občna človeška pravica, ravno tako svoboda misli in govora. Država ima to pravo braniti in čuvati, da se ne vpotreblja proti državi Ali cerkvi. —
Se svobodo vesti in misli je spojena svoboda izobražen j a i n o d g o j e samega sebe in otrok. Kjer ni šola prosta, tam se davi svoboda vesti in misli.
Velika pomoč, ki je človeku potrebna za namen, je človeku : človek in blago Človek je družaben, od Boga namenjeni, da prebiva z ljudmi, da si pomagajo pri delu, da se branijo škode in nesreče, da se tolažijo in bodrijo, da z združenimi močmi delajo za ideje. Človek mora tedaj imeti od Boga
‘) I. Mojz. 2.
pravico družnosti in zborovanj a. Država vtegne-zabraniti to ali ono društvo, ako to zahteva občna blaginja ; toda vzeti človeku pravo in prepovedati vsa društva in zadruge-(kaker je to storila francoska revolucija z zadrugami), je proti naravi in vodi v državno sužnost (kar hočejo socijalisti) ali pa y sužnost bistroumnih špekulantov (kar so dovolili iiberalci). — Velika pomoč je človeku blago, ker brez blaga je človek brez moči,, da bi mirno živel sam in preživljal svoje. Ako pa tega ne more, tedaj mu ni mogoče živeti človeški in doseči namen, kaieri mu je postavil stvarnik Svoboda imetja je torej neodjem-ljiya socijalna pravica, kar se pravi, da je svojina sveta. —
Te so osnovne človeške svobode in pravice, iz katerih izvirajo vse druge. Te so res človeške, ker so osebne, katerih ne more človeku-osebi nikedo dati in katerih mu ne sme nike-do vzeti. Državi mora biti skrb, da hrani podložnikom te pravi ce. Včasih je prav, da se te temeljne pravice zapišejo v državni zakonik, ali ne kot čisto državne postave Socijalne svobode morajo veljati mej narodom brez zakonika in dobro znamenje ni, če se morajo še le proglašati in zapisavati. Ker so se bile v novejšem času poizgubile s pojemajočim katoliškim življenjem, morale so se res zapisati na papir in proglasiti, žal! da ne brez. vsake zmote, ‘j
3.	Poroštvo socijalne svobode.
Kristus torej in Kristus sam je podaril človeštvu občno so-cijalno svobodo, drugi so jo obetali, a često so mu nakopali za svobodo sužnost. Posebno velja to o pmrokih politične svobode in ravnopravnosti. Ne tajimo sicer, da je še marsikdo človeštvu dobro hotel in tudi delal za svobodo ljudstva, če prav ne s Kristusom, ali nečesa ni mogel dati človeštvu brez Kristusa : p o r o š t v a socijalne svobod e. Iu vendar treba poroštva, ker sicer se izkoristijo tudi najbolj svobodoljubne postave za sebične namene. Poroštva je treba proti nasilstvu od zgoraj, in proti nasilstvu od množice.
Državniki brez vere so iskali poroštva v osnovnih zakonih, na papirju, ki nima duha in moči. Kristus pa je postavil soci-jalni svobodi narodov živega poroka. Ker so človeške pravice od Boga in zatorej vzvišene nad vsako človeško oblast, državno ali kakeršno koli, zato je postavil posebno, nadčloveško oblast na svetu kot varovalko obče človeških pravic in svobod. Tej oblasti je naročil, naj oznanja socijalno osvobojenje narodov, naj brani socijalno svobodo proti nasilstvu in grabežljivosti, naj z odgojo in posvečenjem src vblaži razdivjane ljudi,, da bodo drug drugemu pravični in ljubeznjivi, naj nauči mogotce straha božjega, podložnike pa pokorščine. To socijalno (resnično
‘) Primeri naše osnovne zakone (Staatsgrundgesetz iiber ilie allge-meiuen Redite der Stanisbiirger) 21. dec. 1867.
csocijalno-demo-kratično) delo je prevzela od svojega božjega vstan ovnika : katoliška cerkev. Kaker Kristus so nastopili aposteljni naravnost pred ljudstvo oznanjajoč mu svobodo, kojo nam ie Kristus podaril. Nobene oblasti niso vprašali dovoljenja, ker so proglašali svobodo neodvisno od človeške oblasti. — Polagoma je izginilo suženstvo, vrnila se je čast ženstvu in s častjo tudi socijalno delo, posvetil se je zakon in ž njim družina, odprla se je šola ljudstvu,') vkrotila se je grabežljivost in s tem so se razdrobila po zaslužku prevelika posestva (latifundia.) Kedarkoli je po prvi osvoboditvi državna o-blast stegnila železno roko na človeške prav ce podložnega ljudstva, vselej se je cerkev oglasila in zastavila vso avktoriteto za svobodo in pravico ljudstva. Rajše je krvavela, raj še je izgubila cela kraljestva, nego bi bila žrtvovala državni samovolji eno samo obče človeško svobodo.') Zvesta poklicu in povelju svojega vstanovnika bori se cerkev vže več ko 1800 za svobodo narodov, za socijalno ravnopravnost ljudstva: od začetka proti Herodu in proti rimskim cesarjem; v srednjem veku proti legistom in mogotcem, ki so hoteli vsiliti krščanstvu staro rimsko pravo; uan danes pa proti liberalcem in socijalistom, ki hote podržaviti temeljne človeške pravice in svobode: osebo, vest, zakon, družino, šolo, imetje. — Edina cerkev vstraja vspešno v tem boju, ker ima oblast od Jezusa Kristusa, oblast presveto, ki jfe črez vse oblasti, da je peklenske sile ne morejo premagati. — Katoliške cerkve trud za sv. pravice ljudstva je vspešen, ker jej je Kristus podelil milost božjo, ki krepi in prenavlja oslabljeno človeštvo, blaži trda srca, kroti grabežljivost in pohotnost, brzda strasti, leči nevoščljivost in pohlep. Kristus v katoliški cerkvi je narodom resnica in moč. ki je narode resnično osvobodila, Le v onih deželah, kjer je cerkev postavila mej narod zastavo svobode	in ravnopravnosti, se	je v	resnici
vse ljudstvo počlovečilo in	duhovno	izobrazilo, pobratilo se in
včvrstilo na vzajemno kulturno delo v zlati svobodi in ravnopravnosti. Kjer pa cerkev še ni vspela z naukom krščanske pravice, tam je ljudstvo vedno še nema in slepa množica.
II.
Načela politične svobode in oblasti.
Nasprotniki radi priznavajo cerkvi nekaj zaslug za občno ■človeško svobodo in neodvisnost, ali nobene zasluge za politično ravnopravnost in svobodo narodov. „Ravno nasprotno4, pravijo,
') Paganstvu je ljudska šola čisto neznan pojem. Prva šola za vse ljudstvo je bila v cerkvi.
2) Tako je cerkev v borbi	za svetost	zakona vtrpela	veliko	angleško
■državo.
„cerkev je podpirala samodržce in plemstvo, da „ljudstvo:< ni moglo do politične oblasti in svobode11. — Tudi mi radi priznavamo,, da cerkev v obče ni segala v politične razmere narodov, ker tako delo ni nje poklic. Cerkev je pa vendar le — neposredno — več storila za politično svobodo narodov, nego kateri koli tribuni plebis od Grahov do socijalistov. Neposredno pravim, ker je ljudstvo osvobodila iz sužnosti in branila njegove občne človeške pravice ne samo proti bogatincem in plemičem, ampak tudi proti državi, proti vladi in vladarju. Brez človeške svobode pa je politična svoboda le prazno ime. Zato pa tudi nikjer na svetu ni bilo govora o politični oblasti ljudstva (sužnov in delavcev), dokler mu ni cerkev priborila socijalne svobode. Zgodovina nam je zapisala še en razlog, zakaj se cerkev ne vnema posebno za politično oblast ljudstva, ker se namreč tudi ljudstvo ne trže prida zanjo, dokler se mu dobro godi. Politični prepiri nastanejo tedaj, ko zgubi ljudstvo socijaluo svobodo. Ljudstvo ima namreč prepričanje in to po pravici — da je politični oblasti poglavitna dolžnost da spopolni, čuva in brani občno človeško svobodo, politična oblast je vprav v ta namen postavljena od Boga. Ko te naloge več ne vrši, marveč pomaga ali vsaj dopusti, da en ali drugi stan izkorišča druge ljudi, tedaj se „ljudstvo" oglaša in zahteva najprej, naj poklicani oblastniki spregledajo svojo nemarnost in naj vršijo svojo poglavitno dolžnost v občno korist in blaginjo. Ako se politična oblast brani te dolžnosti, tedaj spozna ljudstvo, da so vladajoči gospodje zatajili občno blaginjo in da so vsled tega izgubili izključno pravico do vlade. Tedaj še le zahteva ljudstvo toliko politične oblasti, koliker mu je je treba za obrambo človeške svobode. To je tako očitno, da ne bi ni socijalni demokratje mogli nam oporekati v pričo ljudstva. Ako bi kedo rekel, da je ljudstvo nezadovoljno in nesrečno, ker nima občne volilne pravice, odgovorilo bi mu pač ljudstvo : občna volilna pravica nam je sredstvo, ne namen. Mi je prav za prav nič ne bi pogrešali, ako ne bi bili lačni in žejni, nagi in brez strehe, brez spoštovanja in časti v nevsmiljenih rokah gospodujočega denarja. Ako je torej katoliška cerkev vplivala na vladajoče, da so spopolnjevali in branili občno človeško svobodo in blaginjo, delala je prav po želji cbožnega ljudstva, kateremu politična svoboda in oblast ni namen ali potreba.
L S tein mnenjem pa, da je politična oblast le pogojno potrebna ljudstvu, da pa ni obče človeška, kaker socijalna svoboda, zadeli smo ob tabor naših nasprotnikov. Njim je politična pravica občna človeška pravica, katero ima vsaki človek, ker je človek. Boga ne priznavajo ne božje previdnosti, zatorej tudi nobene oblasti od Boga. Tudi politična oblast je njim le človeška moč, človeška volja. Oblast absolutna in edina na tem svetu je občna človeška volja. Te občne volje ne mislijo svobodne,.
ker tajijo osebno prostost volje, ampak mislijo si jo kot moč, ki po sili deluje v neko od narave določeno smer. Občna volja je nastala	iz osebne	volje celega naroda, kaker	nastane	iz več
elementov	električne	baterije en sam	električni	tok. Če	tudi je
tedaj občna volja po svojem načelu in viru splošna, je po svoji •eksistenciji enotna. Tej volji je vsaka volja sužna, ker občna volja je vsemogočna, vsemodra. občna volja je bog (Hegel).
Ta občna volja pa ni od narave, ampak je le. produkt človeške samovolje. Narava namreč vstvarja osebe, ne občine ; oseba pa išče le svoje koristi, ne občne koristi; oseba je sebična. Ta sebičnost je vir dednemu vladarstvu in p 1 e m s t v u, ki iz zgolj sebičnosti noče pokoriti se občni volji, ampak hoče za se posebnih koristi in svobčščin. Sebičnost nasprotna občni volji je tudi družina, in je torej treba omejiti nje oblast in moč. Iz sebičnosti nasprotni občni volji so porojeni tudi stanovi, ker vsaki išče le svojo voljo in svojo korist, ne pa občne koristi. Zatorej je nauk te šole, da se morajo odpraviti ali vsaj o-mejiti vse	posebnosti	v državi: oseb.	plemstva,	družine,	stanov.
Človek je	rob občne	volje. Od narave	smo vsi enaki, vsi	sebični,
v državi pa gospodari edina občna volja.
Ako vprašamo, kaj je nagnilo človeško samovoljo, da so se ljudje združili in pokorili občni volji, nam odgovarjajo, da ni tega storila ljubezen, ampak zopet le sebičnost. Ljudje so spoznali, da, ako se odrečejo osebni volji in svobodi, vdobe od občne volje več in boljega.
Ostane še važno vprašanje, kako najti to občno voljo, ker ni osebna. Pri tem iskanju občne velesile so pa naši nasprotniki zelo needini mej seboj. O i začetka in načelno učijo pač, da občna volja je volja ljudstva, katera je baje vir in gospodar vsake oblasti na svetu. S tem geslom so stari liberalci začeli boj proti cerkvi, proti družini in stanovom in zadrugam, proti plemstvu in vladarju. Ko so pa staro gospodstvo strmoglavili, vseli so se sami na prestol in kmalu so se izneverili načelu občne volje. Začeli so povdai jati r a z-u m n i š t v o in (lena r. Ker pa je denar močnejši od razuma, končal je liberalizem svoje delo s tem, da je izročil imetje in oblast v roke bogatincev. Ljudstvu je ostalo lepo ime politične ravnopravnosti.
Ali vže so se oglasili novi preroki — socijalisti — ki imenujejo liberalce lažnjivce in sleparje. Njim je občna volja volja večine ljudstva. Zahtevajo toraj, naj „ljudstvo“ sede na vladni stol z občno volilno pravico^ in o vsaki važni stvari naj se popiaša naravnost ljudstvo itd. Število je moč, koji se mora vkloniti vsaka pravica, vsaka svoboda, vsaka oblast na svetu. —
Evo načela politične svobode naših nasprotnikov! Kaj naj rečemo ?
l)a bi se ta nauk oznanjal v imenu občne blaginje, ne bi
bil brez zmisla, ali da se oznanja v imenu svobode, je čisto ne-doumno. Bistvo te teorije ravno je, da občna volja popije-osebam svobodo, da se vse a 1 i v s a j prav m n o g o podržavi. Kje ostane torej napovedana svoboda? — Ako je občna volja vse — tedaj bo vladno osobje preobilno, da bode lavno „ljudstvu“ nemogoče nadzorovati izkoriščanje oblasti v sebične namene. Tega se je toliko več bati. ker je osebna volja „od narave4 sebična in samopridna. Večinoin i si bode ena stranka prisvojila vlado in bo brezobzirno gospodarila drugim,, ki so v manjšini ali ki niso organizovane! Pomagala bodo-obče znana in politikom priljubljena sredstva: laž. obrekovanje, strahovanje, kovarstvo i. t. d. Zinagajoči^ stranki nasproti bodo vsi državljani eden po enem in tudi cele skupine brez vsakega prava. l:i take svobode naj si želimo ? — Vsako obetanje svobode brez poroštva svobode, je prazno obetanje. Kdor pa Boga taji, komer je avktoriteta le človeška moč, njemu ne moremo zaupati, da ne bo zlorabil politične moči v sebične-namene. Oe se je to godilo tudi, ko je strah božji krotil strasti,, ko je cerkev opominjala vlade in grozila vladarjem, kdo bo za-btauil toliko zlo od zdaj naprej? Socijalistična modrost je podobna spretnosti onega zdravnika, ki je imel izlečiti rano na roki in zabraniti, da ne bi raslo divje meso, pa je bolniku odrezal roko. Trebalo je zabraniti zatiranje svobode od zgoraj, a hoče se vni-čiti vso svobodo in pravico. Trebalo je braniti n. pr. mala posestva in zabraniti siromaštvo množice, in reklo se je le: svojina je vkradena, vzemimo vsem vse, ker če bodo vsi osebno sužni in nemaniči, ne bo več tožbe o zatiranju in siromaštvu.
2.	Tem naukom nasproti postavimo nauk katoliški, da država ni delo človeške volje, ker je naravna potreba in torej delo previdnosti božje. Država je stvar, ni stvarnik. Stvarnik je Bog, čegar sv. volja je vir oblasti in pravice. Državi je Bog dal oblasf, da brani pravico in svobodo.. To oblast je Bog dal celi družbi, celemu narodu. Ali narod ni zgolj število, resničen narod je or ga nič n a celota, ki se deli vže pred vsako državo, na družine, stanove, društva. Krivo je torej načelo, da oblast izvira iz števila, ke' izvira iz naroda
Oblast je iz naroda, kakeršen je v resnici, in narod jo ima vršiti v imenu božjem, ne v svojem imenu.
N a m e n politične oblasti je obramba obče človeških pravic in svobode v občno blaginjo državljanov. Ni res, da država vstvaija pravico ali daruje svobodo, marveč ima država le varovati pravo in blagonravje, svobodo in imetje naroda v občno blaginjo. Občna blaginja ljudi, ki so po božji podobi vstvarjeni, ni morebiti le naroduo bogastvo ali le znanstvo, ali le narodnost, ampak cel namen postavljen člove -ku od stvarnika na svetu kot sredstvo večne sreče v nebesih
Ne more se govoriti ob občili blaginji človeštva, kjei se zatira pravo, podira blagonravje, kjer se ljudje pehajo v pekel, Tam je mogoče bogastvo, ali ob občni človeški blaginji ni govoriti.
Iz tega je razvidno, da je državna oblast, oblast celega naroda za koristi celega naroda, da pa ni to oblast poedinih članov, da ni osebna oblast, obče človeška, ampak politična t. j. oblast cele občine (woA(s'), celega organizma.
Ta oblast celega naroda je v rokah nekaterih ljudi in v p r a š a n j e j e, komu naj se da politična svoboda i n o b 1 a s t ? Ali enemu samemu možu ? ali tisočerim ? ali vsem ? Kaj je tiiulus iuris politične oblasti ?
Najpiej moramo zavrniti nekatera kriva mnenja o načelu razdelitve politične oblasti. Katoliško načelo ne more nikoli priznati, da je zgolj rojstvo ali modra kri vir oblasti. Politična oblast je moralna moč, katero vdobi človek od previdnosti božje. To je pa proti pameti, in tedaj proti božji modrosti, da bi zgolj kri bila vir avktoritete v občini. Takega plemstva katoliška politika ne pozna.
Krivo je načelo, daje razum vir in merilo oblasti. Človeški razum spoznava zapovedi, ali ne daja zapovedi in ni vir oblasti. Taki nauk — Platonov in Aristotelov — bi pomenil sužnost vseli »nerazumnih" ljudi.
Prav tako krivo je načelo, da je narodno gospodarstvo v i r o b 1 a s ti, da se toraj ima razdeliti politična oblast po imetju, po glavnici ali po davkih. Denar je snov, iz snovi se ne poraja moralna oblast ali avktoriteta, ki bi zapovedovala človeku, ki ima um in prosto voljo.
Krivo je načelo, da je število glav vir in merilo oblasti, kaker nas uči materialistična politika socijalnih demokratov, ki zahtevajo občno volilno pravico v imenu števila in ma-terijalnega dela. Država ni število, država je organizem. Iz števila se ne rodi moralna oblast, število ni in ne bodi avktoriteta.
Kaj je torej načelno merilo politične svobode in oblasti ? Načelo in namen politične oblasti, ki je dana od Boga celemu narodu za celi narod, je občna blaginja in svoboda celega naroda. Razdeliti je torej politično oblast onim in le onim,
a) ki sodelujejo pri občni blaginji in svobodi,
b) ki so zmožni čuvati in voditi občno blaginjo in svobodo,
c) ki so zanesljivi poroki, da se bo politična oblast res rabila za občno dobro, za občno svobodo in nezavisnost, ne v korist poedinih oseb ali stanov in na škodo in odvisnost druzih ljudi in stanov.
To načelo je gotovo pravo. Iz njega pa se vidi, kako nepremišljeno se včasih razglaša, da smo v politiki vsi enaki in ravnopravni. To ne more biti, ker ni res, da vsi enako sodelu-
jejo za občno blaginjo ali da so vsi enako zmožni ali da so vsi enako zanesljivi. Dokler bo pamet vladala, ne bfr nikoli res, da bomo zares vsi enakopravni, tudi tedaj ner ako se tako načelo proglasi za temeljno načelo države. Kar jer proti pameti, ne gie. V Ameriki (v zjedinjenili državah) je gotovo občna politična ravnopravnost zagotovljena in vzakonjenar da si ne moreš boljšega želeti : ne znajo se kralji, ne znajo se škofi, ne knezi, ne grofi: vsi so ravnopravni. In vendar kedo je vladar v Ameriki ? Ali število ali predsednik in veliki državni zbor, koji voli število? V Ameriki je pravi vladar: starešinstvo, katerega ne voli število, ki je pa mogočniše nego katerokoli plemstvo ali kraljevo starešinstvo v Evropi. Ljudo-vlade po številu torej v Ameriki ni, a v bodočnosti je še manj bo, ker avktoriteta in spoštovanje starešinstva vedno rase, a vgled državnega zbora in predsednika vedno bolj pojema vprav zato, ker ga voli število — slepa množica.
Poiskati je torej one osebe in stanove v občestvu, ki so oblasti zmožne in zanesljive. Naravno je, da ni to pri vseh narodih enako in tudi pri istem narodu niso razmere vedno iste. Toda pojavi so povsod slični. Povsod kažejo ista z 11 a m e n j a. osobje sposobno za vlado. Taka znamenja sposobnosti so: rojstvo, stan, imetje, izobraženost, število. Znamenja pravim, ne načela sposobnosti ali oblasti
Rojstvo je obče priznano znamenje, ki kaže občestvu, kje poiskati zmožnih, nezavisnih, poštenih, zanesljivih vladarjev. Dokler to znamenje prav kaže, velja plemstvo veliko pri vseh narodih. Včasih vtegne biti plemstvo ediuo zmožno oblasti. Toda to znamenje tudi lahko laže in tedaj je politična pravica izgubljena. Plemstvo nezmožno ali nezanesljivo nima nobene posebne politične pravice, ker rojstvo ni načelo oblasti.
Znamenje je tudi imetje in davek od imetja. Ljudje-imoviti so izobraženi, zanesljivi, energični, da je od njih pričakovati zdatne pomoči v občno korist. Od tod njih politična oblast. Ali tudi to znamenje večkrat laže. —
Tudi izobraženost in učenost je znamenje sposobnosti, zanesljivosti, poštenja in časti. Povsod odmerjajo učenim ljudem posebno politično oblast. Toda tudi to znamenje vselej ne kaže pravo.
Znamenje oblasti je družina in zato imajo očetje in starešini oblast v občini. Ako to znamenje laže, je stanje ljudstva žalostno.
Znamenje sposobnosti je stan, ki pomeni poštenje, stanovitnost, zanesljivost. Zatorej gre njega zastopnikom politična svoboda in oblast.
Tudi število je znamenje, ker pomeni željo in mnenje večine -- občine; zato je lahko dobro znamenje pri izbiranja političnega osebja. Toda posebno zanesljivo znamenje to ni!
Naravno je, da, ko eno znamenje zlaže, obrne se narod do drugega, da poveri politično oblast v občno korist drugemu o-sobju. Zgodi se torej, da plemstvo s kraljem vred zgubi politično oblast, kojo vdobe potem izobraženci, učenjaki in posestniki ; če pa tudi to znamenje zlaže, tedaj se rado zgodi, da pride oblast v roke številu ali množici, ki pa navadno ni zmožna dolgo vladati.
III.
Naša naloga v XX. stoletju.
Razvili smo načeln, po kcjih se politična oblast deli. Načela so jasna, toda v resnici ni razdelitev nič kaj lahka stvar. To ne gre brez bojev in brez prelivanja krvi. Vse revolucije so krvava dejanja, kar priča, da prelaganje politične posesti ni tako lahka stvar ko prememba zasebne posesti. In ravno v naših dneh se pripravlja velika prememba polit, posesti v Evropi. Bojimo se, da se ne bo mogla dovršiti brez prelivanja ki vi. Vprašanje je, kako naj se cerkev drži nasproti borečim se strankam in kako naj si p r i d o b i, d o-, kler je še čas, one sloje, v k o j i h roke pride politična oblast v XX. stoletju? Za oblast se borijo: plemstvo, bogatinci, izobraženci, stanovi, nemaniči. — Cerkvi ni do tega, kedo ima oblast. Tudi če bi samo plemstvo vladalo, bi cerkev molčala, dokler bi pravično vladalo braneč občno svobodo in blago. Za tega del mora cerkev ali nje duhovščina gledati na „znamenja“, ali prav kažejo ali lažejo t. j. ali so sloji do zdaj gospodujoči res vredni oblasti in ali so gotovi politične, oblasti? Cerkvi je vse na svetu le sredstvo, ne namen. Tudi država. jej je le sredstvo. Zato je vže odobrila vse oblike politične oblasti, ali, ko jih je narod odstranil in nadomestil z drugimi, ni se pulila za nje. — Poglejmo tedaj in ocenimo znamenja! Kaj bo s plemstvom? ali nosi še (obče v Evropi) zanesljivo znamenje, da je od božje previdnosti pozvano za posebno mero politične oblasti? Odgovor: Ne in ne! Tedaj nima cerkev oklepati se plemstva niti braniti njega politično posest. Razloga sta dva; prvič se je p 1 e m s t v o z e 1 o izneverilo svojim tradicijam, da ni vže kot tako v obče več znamenje razumnosti, poštenja, zanesljivosti; drugič so drugi sloji preveč napredovali, da bi plemstvu pustili staro veljavo. Ako hoče plemstvo zopet do politične pravice, mora se. vrniti k svoji socijalni nalogi, kojo je z večine zapustilo in se vdalo lenobi. Zato nima cerkev povoda, da bi je branila, ali tudi ne sme plemstva napadati in spodkopavati. Plemstvo naj si samo pomaga, ako hoče. —
Še manj povoda imamo, da bi se oklenili r a z u m n i S t v a. Razumništvo današnje ni zanesljivo znamenje poštenja, bogaboječnosti, dobrohotnosti. Znanost je žalibog v službi nevere in brez-božnosti. Taka znanost je pospešila materijalni napredek, ali ni zmožna odgajati ljudi. Znanje brez vere ni načelo moralne siie ali avktoritete. Zato ni treba, da bi razumništvu branili posebno politično oblast Tudi je znano, da razumništvo odbiva cerkev, nje oblast, in se mogočno baha	z nevero Pa	naj	si samo	brani
oblast in moč, mi je ne bomo!
Najmanj pa kaže cerkvi	zavezavati se z	bogatin c i
XX. veka. Bogastvo v obče ni	več znamenje	poštenja in	zane-
sljivosti. Veliko bogastvo je v judovskih rokah in ni vredno posebne politične oblasti, kakeršno mu vsoja liberalizem v naših dneh. Tudi je vže preočito, da bogatinei (liberalci) ne bodo mogli več dolgo braniti politične oblasti. V Avstriji n. pr. izgubljajo od dne do dne tla pod nogami.
Ostane nam še ljudstvo t. j kmetje, mali obrtniki in trgovci, delavci. Ali naj se cerkev oklene ljudstva ? Da, ali ljudstvo bo treba organizovati v skupine in stanove. Da bi ljudstvo kot število premagalo, ne more nam biti prav. Vtegnilo bi se to zagovarjati enkrat za vselej t. j. pozvalo naj bi se število enkrat, da si izb«re prave može. ki potem ljudstvo organizujejo in razdrobljeno društvo preosnujejo v socijalne skupine in stanove, družine in zadruge, ali da bi stalno obveljalo število (neposredna občna volilna pravica), ni želeti. Oblast po številu je nenaravno in revolucijsko načelo.
Zakaj pa menimo, da je tudi ljudstvo od božje previdnosti pozvano, da se mu pocleli politična ravnopravnost in svoboda ? Pravna pričina njega političnim pravicam je raznolična.
j. delo, ki ni samo osebno, ampak tudi občestveno dobro. Vsaki dela ne le za se, ampak tudi za družino, za občestvo, za •občno blaginjo. In ravno ljudstvo je najbolj pri delu in znoju.
2. davek, koji zdaj plačuje ljudstvo. Občno pravilo pa je, da kdor plačuje davek, imej besedo pri določevanju davka.
3. vojska. Država nima več vojakov-najemnikov niti vitezov, mariveč morajo vsi na vojsko za občno svobodo in pravico; gre jim toraj tudi občno politično pravo, saj ljudstvo še največ trpi za domovino, plemstvo in izobraženci imajo tudi v vojski veselo življenje.
4. i z o b r a ž e n j e. Ne da se vtajiti, da ljudstvo je zdaj bolj izobraženo nego poprej. Šolstvo se je razširilo in spopolnilo, omika je občna. Nemogoče je pa izobraženemu ljudstvu zabraniti, naj o politiki ne misli in ne govori, in tedaj je tudi nemogoče kratiti mu še nadalje občne politične pravice.
5. poroštvo. Ljudstvo je izgubilo in moralo je izgubiti zaupanje v one sloje, ki so do zdaj imeli politično oblast v rokah, ker so ti slabo branili pravo in blagonravje, imetje in poštenje ljud-
stva. Ali kaj pravim branili? Mnogokrat so celo spodkopavali vero in blagonravje, in mirno gledali, ko so judovski bogatini odirali in obirali meščanstvo, kmete in delavce. Bilo bi prazno početje, ko bi se hotelo ljudstvu dopovedavati zaupanje, kojega nima in ne more imeti Zato je pa tudi nemogoče, vstaviti borbo ljudstva za politično svobodo in oblast. Izid te borbe je vže zdaj gotov : gospodar bo ljudstvo. —
Zato pa je naša naloga v XX. stoletju, da ljudstvo organizujemo. Resnično povemo, da se ljudstva kot števila, ki je vzor socijalnih demokratov, bojimo. Število bo zavladalo se silo in z velikimi žrtvami, pa ne bo obveljalo. Načelo materijalistično ne more donesti blagoslova človeku, ki ima razum in svobodno voljo, ki ima čreznaravni namen. Kjer bi število zavladalo, bi razumništvo ne imelo zastopnikov, gospodoval bi še bolj denar nego zdaj ‘) Zato menimo, da mora biti sicer naš program : občna volilna pravica, ali n e v š t e v i 1 a, m a r v e č o r g a n i z o v a n e g a ljudstva. Zivotvorni deli tega ljudstva so družina, stanovi in zadruge. Naša naloga torej je najprej posvečenje družine in organizovanje ljudstva v skupine istih koristi. To nalogo ima v bodočnosti tudi katoliško duhovno pastirstvo in šola. Le taka demokracija je modra in primerna resničnemu ljudstvu in je res socijalna, demokracija števila pa in pesti je nenaravna in neso-cijalna.
Dr, J. Pavlica.
‘) Kako naj bo modro in naravno, da bo imel dimnikar isto politično veljavo ko vseučiliščih profesor! To se lahko postavi in vzakoni. ali obvelja ne, ker se politični vgled sam po sebi vravna po socijalnem vgledu ljudi.
Najnovejša socijalno ■ politična revolucija pa cerkev in država.
Zapisi, kav si videl, in kar je in kar se ima zgoditi po tein.
Skr. rasi. I. 11).
Kako se sv. cerkev bojuje z revolucijo. — Brezmadežno Spočetje. — Syllabus. — Pij IX in Leon XIII. — Prva znamenja bodoče zmage. — Organi-zujmo se ! — Bodimo radikalci!
Cerkev Kristusova je cerkev vojskujoča. Ona sicer ljubi mir, kaker njen Božji Početnik, ona donaša mir vsem, ki so dobre volje. A nasprotne sile so, ki ne mirujejo. Nasprotne sile jo napadajo in neprestano izzivi jej o. Po okolnostih se menjuje orožje, a namera ostane vedno ista : razdejati kraljestvo Kristusovo na zemlji. Po tem, kakeršni so napadi, si tudi cerkev izbira svoje orožje. Označivno je pa za katoliško cerkev i nje taktiko, da pričenja svojo reakcijo proti sovražnim silam pri posameznikih, pri razumu, pri volji iu srcu svojih vernikov ; cerkev reform uje od znotrej na zunaj, od zdolej navzgor. Cerkev zida svoje delo na prepričanje in prosto voljo ljudi, sile in pritiska ne pozna.
O zmotali našega veka smo govorili vže lani; pokazali smo, kako se cerkev vojskuje se sovražnimi silami1) Kadi celotnosti pričujoče razprave pa hočemo tu povzeti glavne misli.
Znak našega veka je naturalizem v veri, v vedi, v umetnosti, v politiki. Iz tega sledi težnja po razkristijanjenji človeškega društva v javnem in zasebnem življenji. Vkoliko se je to razkrištijanjenje naturalističnim naporom posrečilo, kaže žalibog sedanjost, kažejo naše šole, naši dršavni zakoniki, kažejo slovstva evropskih narodov.
Reakcijo proti naturalističnemu razkristijanjenju je pričela cerkev z verskimi določbami onih resnic, v katerih se najtoč-niše izraža nadnaravni značaj krščanstva ter se obsoja naturalizem. Sem spada pred vsem brezmadežno Spočetje Device Marije. Prvotna popolnost in nedolžnost človekova, izvirni greh, iz njega izhajajoča popačenost človeškega rodu, čeznaravna milost Kristusova, sploh razlika mej naravnim in čeznaravnim redom — te so resnice, h katerih razmišlja vanju in razgovarjanju je
‘) Glej „R. K.“ 1893 : Vojskujoče sile v devetnajstem veku.
sv. cerkev duhove napeljala dogmatično določivši brezmadežno Spočetje. Vsled razmišljavanja so se nazori vjasnili, katoličani jeli so vpoznavati zmote naturalistične, zavest katoliška se je jela obujati. — Pa tudi krščanstvu sovražni naturalizem in njega veda nista mogla dolgo prezirati katoliškega gibanja. Čudežne prikazni v Lurdu, in posebno čuda, ki so se godila se znano lurdsko vodo, so dala povod iizikaličnim raziskovanjem in znanstveni kritiki, v kateri je bogotajni naturalizem podlegel. Veda je dognala in pred vsem svetom potrdila: čudeži se godijo, nad naravnimi močmi bivajo više, čeznaravne moči. Posledica ie bila: biva čeznaravni svet, biva Bog, ki še vedno vpliva na stvarstvo ; ni tedaj proti razumu niti proti naravnim zakonom, ako cerkev uči, da se je Bog pozitivno razodel, da je krščanstvo čeznaravna vera! Glavni steber naturalizma se je zmajal.
Za tem so sledili drugi naskoki na naturalizem. Leta 18(>4 je. lij IX izdal glasoviti „Syllabus“, v katerem je v kratkih stavkih določil in obsodil razne iz naturalizma porodivše se nauke s posebnim ozirom na njih vporabo v javnem življenji. „Syl-labus" se sme po pravici imenovati obsodbeno pismo naturalizma.
Leta 1870 se je obhajal Vatikanski cerkveni zbor kateri je spet svetu razkril naturalistične zmote obsodivši jih ter dogmatično določivši temeljne resnice naravnega in čeznaravnega spoznanja.
Ko je cerkev dogmatično določila razodete resnice nasproti naturalizmu, je bilo še treba tudi naravnemu spoznanju podstaviti trdna tla ter napeljati je na pravo pot. Kajti veri podlaga je filozofija, in naturalizem 19. veka ni zmajal le vere. ampak spodkopal tudi temelje naravnega umovanja. To je storil razsvitljeni Leon XIII, kateri je koj s početka svojega vladanja katoliškemu svetu predstavil sv. Tomaža Akvinskega kot vodilno zvezdo v filozofiji. Od tedaj se je z novim ognjem začela gojiti peripatetiška filozofija, duhovi čedalje bolj prodirajo skoz meglenasto ozračje moderne filozofije v jasne višine razmotrivat zakone človeškega mišljenja. 8 temelji naravne filozofije se vtrjuje vera; filozofija in vera se zaročati služit Onemu, od katerega izhajati obe.
Z nedosežno modrostjo je Leon XIII. v dolgi vrsti temeljitih okrožnic svetu razvil od Boga razodeta krščanska načela vpotrebljaje jih na dižavo in družino, na vedo in umetnost, na politične in socijalne razmere. Kaker še noben njegovih prednikov, razkril je svetu politična in socijalua zla, za katerimi boleha država in družina, kazal je na njih početek, a povsod je vedel boleznim najti tudi leka — v Jezusu Kristusu in njegovi ■cerkvi. Njegovi nauki padajo na rodovitna tla. Na znanstvenem, na političnem, kaker posebno na socijalnem polji se je zadnjih let pričelo mej katoliškimi narodi živahno gibanje, ki goni svoje
valove daleč tudi na nekatoliški svet. Sklicujejo se katoliški-shodi, snujejo se politična in socijalna društva, učenjaki se shajajo na razgovore. Gibanje raste od dne do dne, nobena sila ga ne bo vstavila več.
To je začetek vseobče katoliške reakcije proti naturalizmu in njega detetu — socijalno-politični revoluciji. Povsod prodira zdravi čut, zdravi razum, o katerem je nekdaj učeni Tertulijan zapisal, da je naravno krščanski. Kaj? Svetovna mesta kaker Dunaj, mesta, ki so veljala dozdaj za metropole brezverstva in protikrščauskega napredka, postavljajo se načelo temu gibanju. Katoliškega duhovnika, ki ga je še pred dvajseti leti vse smešilo, vže ostentativno pozdravljajo!
Kaj je provzročilo toliki prevrat ?
Narodi čutijo, kako britko je zapustiti Boga in njegovega Kristusa, narodi sprevidevajo, kako lažnjiv je tisti liberalizem,, ki so se mu na milost in nemilost vdali. Narodi se odvračajo od liberalizma in njegovih naturalističnih doktrin. Liberalizem vinira. Za njim pride vrsta na socijalizem. Kes sicer, da mora prej priti do političnih in socijalnih prevratov, kajti kar so duhovi spočeli, se mora v dejanje poroditi — a za viharjem prisije solnce, za katastrofo se spet prikaže evropskim narodom katoliška cerkev ; po nji bodo željno stegavali roke, a ona jih bo sprejela v svoje naročje. Se le tedaj se bo sprevidelo, kaj je cerkev človeštvu : učiteljica brez zmote, edina ohraniteljica miru, gojiteljica vsega plemenitega, ljubeča mati vseh narodov, vseh stanov.
Pa cerkev tudi moli, in molitev bode venčala njene upe. Gerkev pokleka vsak dan pred milostni sedež nebeške kraljice, brez madeža Spočete Matere Božje, proseč za svojo prostost in povišanje; pozivlje sv. Mihaela, varuha kraljestva Božjega na zemlji, naj bi se svojo močjo satana in dinge hudobne duhove, ki v pogubo duš po svetu okol houijo, v peklensko brezdno pahnil. Kaker je resnično Marija Mati Božja, tako resnično bo vslišala prošnje piskajoče cerkve ter ji bo prinesla pomoči, zmage. Da, Bog sam bo posegel mej zamotane svetovne razmere ter rešil svojo cerkev na čudovit način, kaker si nihče ne misli. Tedaj bo prišel angelj iz nebes, kaker je nekdaj prišel k Petru okovanemu v trdo železje. in vstopivši v vatikansko ječo govoril bo: „Vstani, Leon, in obleci si obleko veselja, sprejmi moč, da rešiš narode; ker padle so verige s tvojih rok !“
Da pa to tem preje dosežemo, treba nam je pred vsem dvoje reči: prvič — organizujmo se, drugič — bodimo radikalci.
Organizujmo se !
Vogelni kamen enotni organizaciji vseli katoličanov je rimski papež sam, nositelj centralne oblasti, vogelni kamen verske edinosti. Božja previdnost je hotela, da se je ravno v naših časih proslavilo rimsko papeštvo z dogmatično določbo njega nezmotljivosti. S tem nas Bog opomina, da se brez pomislekov,-
ibrez pridržka, da se s polnim, s celim srcem oklenemo od Boga postavljene skale verske in katoliške edinosti Zavest, da smo ::r i m s k i katoličani, da je rimska cerkev naša mati, daje papež naš oče, ta zavest obujaj se, vkrepljaj se v nas ; z njo Ijo rasla zavest katoliške edinosti in celoskupnosti. V to večkrat .govorimo ljudstvu o papežu, razlagajmo mu papeževe okrožnice ; snujmo romanja k sv. Očetu v Rim. A organizovati se moramo tudi mej sabo. Pokorni navodilom svojih škofov naj duhovni in razumni lajiki snujejo mej kmeti, mej delavci politično-katoliška društva, v katerih naj niže stanove podučujejo, kako imajo vestno posluževati se svojih pravic v korist cerkve in vere, v preosnovo javnih razmer v smislu evangeljskih naukov. Dalje bodimo in-ternacijonalni. Kar y našem času najbolj zavira prost razvoj katoliške ideje, je nezaupnost mej možmi raznih narodnosti; voljo bi sicer imeli katoliško, a srce jim gori bolj za narodnost nego za cerkev; zato se nikdar ne pride do skupnega, do odločnega katoliškega dejanja. Lovijo se za senco narodnostne slave, a kar Je Božje, kar narode ne le časno, ampak tudi večno osrečuje, popuščajo. Posnemajmo socijaliste ! Njim je narodnost in vse kar spada v ozke meje narodnostnih teženj, deveta briga, kaker sami javno izpovedajo — oni gledajo le na idejo, katera veže socijaliste celega sveta bodisi te ali one narodnosti, in ko gre za uresničenje te ideje, so složni ko en mož. Kdaj bomo katoličani tako mejnarodno edini!
Bodimo radikalci!
Naši nasprotniki so radikalci, kaker se ponašajo sami. Ra-dikalciso, ker izvajajo iz svojih temeljnih naukov skrajne posledice, ker skušajo svoje nauke v vsem in povsod vvesti tudi v dejanje, da bi se vse življenje po njih preosnovilo. To je doslednost, to je značajnost! Taka doslednost je vredna občudovanja. A če so oni, sovražniki Božji, za slabo stvar, tako dosledni, tako nevpogljivi, zakaj bi mi to ne bili, ko se borimo vendar za Boga in njegova neodstopna prava ? Katoličani ostajamo preradi sredi poti, smo polovičarji; sprejemamo, hvalimo teorijo, a nam ni mar za dejanje. Da, radi razvpivamo za sanjače može, kateri bi hoteli katoliški teoriji izobraziti lice v življenji. Kaker da bi teorija ne bila za to, da vravnamo življenje po nji. Naša teorija naj bi ostala v bogoslovnih knjigah in na prižnici ? ! Potem naj pa previdnost Božja dela z nami čudeže !! Molimo, spovedujmo se, zatajujmo se — zunaj, v javnosti, v politiki, v slovstvu naj pa gospodari liberalec — tako hote nekateri še danes! Katoličani ne znamo iz premis sklepati, iz razodetih nam naukov ne znamo izvajati posledic, od teorije ne znamo prehajati k dejanju ! Iste krive nauke, ki jih v srci obsojamo, ki jih na prižnici pobijamo, v knjigah in listih plačujemo, in jim ploskamo ! Radikalci nismo! In to je slabo. Zgodovina uči, da v javnem življenji vedno zmaguje ona stranka, ki je dosledniša v teoriji pa v vporabi teorije
na življenje. Mladočehi so vrgli Staročehe, ker so izpovedali' javno in očitno, da so liberalci, a Staročehi so lioteii ostati pol-miš-poltič, liberalci in klerikalci; pa zdaj je prišla vrsta tudi na Mladočehe, spodrinili so jih najnovejši skrajni radikalci, kateri zmagujejo ravno zato, ker so stopili čez mejo, ob kateri so-Mladočehi obstajali iz politične previdnosti in družili obzirov ; radikalci liočejo liberalne nauke izvesti do skrajne meje ter priboriti jim vresničenje, naj se podre tudi celi svet. In mi? Posnemajmo jih 1
Katerega naroda je bližnja prihodnost ?
To vprašanje se dandanes sliši večkrat. Težko je nanje odgovarjati, kajti mnenja gredo močno narazen. Če vprašaš Nemca, njemu je dognana resnica, da le zedinjena Nemčija bode na vekov veke svetu gospodovala. Kavno tako si Italijan od zedinjene Italije obeta novega vstajenja in zlate dobe. Francoz ima vže spisano zgodovino bodoče zmagoslavne vojske z Nemčijo, po kateri si bo spet priboril svetovno hegemonijo. Ravno tako je nekaterim vže razodeto da bližnja bodočnost je slovanska.
Mi bomo reč stvarno, brezstrastno premotrili. Brezdvomno je, daje krščanstvo vera absolutna, nespopoinljiva, zatorej mej vsemi bivajočimi in mogočimi verami najpopoiniša. S krščanstvom je na zemlji pričela nova doba ; in zgodovina priča, da je oni narod povspel se na najvišo stopinjo vsestranske omike in napredka, kateri je najzvesteji ostal načelom krščanskim. Krščanstvo krije v sebi seme neskončnega napredka. V njem se narodom odpira pot do najvišega; od narodov samih je odvisno, da to pot nastopijo, da na ti poti vstrajajo. Kdor pride po ti. poti najdalje, njegovo je prvaštvo.
Seveda nimamo tu v mislili onega navideznega napredka, one omike, ki stavi slavo narodovo v število vojakov, v ogromnost mest, v veliki kapital. To ni bistvo, to je le zunanji lesk. Nam je pravi napredek le tam. kjer se poleg prave vere goj. veda in lepa umetnija, kjer vlada krepost, kjer državljane po-plemenjuje ne denar, ampak učenost in čednost; kjer so najviše, duhovne dobrote dostopne ne malemu številu izvoljenih boga-linov, ampak vsakemu iz velike množice. Pravega napredka iščemo le tam, kjer človeške razmere prešinja evangeljski duh svobode v resnici, duh pravice, in vseobče bratovske ljubezni — duh krščanskega demokratizma. Tak napredek je mogoč le na podlagi Kristusove vere. Kristusova vera se pa cela, nepokvarjena-hrani v katoliški cerkvi Zatorej bo prave, najviše omike nosi-telj le narod, kise s celim srcem oklene svete katoliške cerkve.. Zunaj katoliške cerkve se more sicer tudi napredovati, pa le-
vtoliko, vkoliker zmore človeška slabost : do neke meje, do nekega časa, v nekaterih rečeh, a nikaker brez mej, nikaker vedno in brez konca, nikaker vsestransko, niti v pravi filozofiji, v pravi nravnosti, v pravi umetnosti. Brez cerkve doseže se le neka stopinja nižiše omike, zunanje omike, napredka gmotnega, posvetnega, brez idealne, više strani. Duševnega primata v človeškem društvu ne doseže narod, ki razume le zaklade gromaditi, odgajati krepke vojake, s katerimi si podvrgava dežele, narod, ki zida velika mesta, ali narod golo praktičnega razuma, ampak narod, ki zna razglabljati visoke filozofične probleme, narod, kateri svoje najboljše moči žrtvuje v gojitev ved, ki se zna v umetnosti povspevati do najviših idealov, sploh narod idealnih teženj; seveda a ko se tem duševnim vrlinam pridruži tudi zunanja moč in bogastvo — je slava tem veča. Grški narod ie bil politično-neznameirit. in vender je vodil stari vek Rimljani, dasi tako krepki so pripravljali tako rekoč le snov, katero je grški genij predelava! in oblikoval.
Kaker vsa znamenja kažejo, bode bližnja prihodnost pripadala rodovom govorečim angleški jezik. Anglija in Severna Amerika se z velikanskimi koraki bližati katoliški cerkvi. A ko smemo soditi po dogodkih poslednjih let, se bode angleško pleme celotno povrnilo k svoji materi, katero je pred tristo petdesetimi leti le šiloma in po zvijačah kraljevske politike zapustilo. Vredno je, da tu navedemo besede, s katerimi je pred 20 leti londonski dopisnik „Augsb. AUg. Zeitung* opisoval naglo vršeči se povrat protestantske Anglije h katolicizmu: ..Pač ima papež razlog* zadovoljen biti z verskim duhom Angležke. V nobeni drugi deželi bolj ne cvete novo katoličanstvo (t. j. rimsko katoličanst.vo)-t.ako prosto in brez ovir nego v Angliji . . . Navzlic „syllabu“ in določbam vatikanskega koncilja katoliška propaganda tukaj brez zaprek napreduje, da, zdi se. da je celo znova pridobila na gorečnosti in vspeliu Vsak dan slišimo o prestopih h katolicizmu iz prvih krogov angležke državne cerkve; in povrati, ki se.vrše v srednjih in nižiših slojeviti, so tako mnogoštevilni, da se sploh o tem niti ne sliši. Katoliške cerkve in samostani poganjajo' vserod kaker gobe iz protestantskih tal. Velika Britanija je obljubljena dežela romanizma . . . Vsa katoliška mladina se nahaja v rokah jezuitov. Skratka, napredki propagande so tako neizmerni — in se zde v tako čudnem nasprotstvu s tem, kar se navadno godi v človeštvu, da se ne da nikaker razumeti“.‘>
Kako napreduje katoliška vera v Severni Ameriki, je znano. Amerikanci ljubijo svobodo, in to svobodo, pridobljeno s tolikimi žrtvami, si hočejo tudi ohraniti; to pa jim je brez vere nemogoče. »Brezversko ljudstvo, pravijo Amerikanci, zamore pod
\ j a.mes gold. Buohl. III.
despotično vlado z vso strogostjo mir iu red imeti; ali narod, kuker je naš, bi poginil, ko bi ne bil krščanski; hočemo, da ostanejo naše države verske, zato da si ohranimo svojo svobodo1*.1)
Amerikanci spoštujejo resnico, ki je mati svobode; a zato spoštujejo tudi cerkev, ki resnico oznanjuje. Amerikanci ne poznajo tesno-rčnega birokratizma, ki bi, kaker v Evropi, cerkev nezaupno nadzoroval in stiskal, ter ji stavil vsakeršnih zaprek, tako da ne more izlivati svojih nebeških blagoslovov v srca državljanov ter jih od znotraj na zunaj k dobremu prevajati.
Vže papež Gregor XVI je dal Amerikancem prelepo spričevalo, da jim je resno za vero, in prerokoval jim veliko bodočnost.
Mi prepuščamo bodočnost previdnosti tistega Boga, ki srca ljudi in narodov nagiblje. Ako je angleško pleme res poklicano, da zavzame prvo mesto v krogu zemljiških rodov, potepi smemo pač pričakovati, da bo povrat tega mogočnega, bogatega, z naravnimi darovi odlikovanega plemena Kristusovi cerkvi v veliko korist in proslavo, ko bo tolik narod z dušo in srcem cerkvi vdan svoje duševne in fizične moči posvetil v razširjanje evangelija in krščanske omike.
Kaj pa [Slovani ? Tudi Slovani imajo svojo bodočnost, a po našem mnenji so še daleč od nje, zato ker so daleč od katoliške cerkve. Govorimo o Kusih in družili zapadnih plemenih slovanskih, ki zastopajo ogromno, odločujočo večino slovanstva. Ta večina živi v razkolu. Zgodovina malo obeta, da bi se razkolna cerkev kot taka spravila z rimsko cerkvijo. Ne, razkolništva čaka dalji proces. Ono se mora še dalje razcepiti v manjše sekte, dokler popolnoma razpade in obnemore. To razcepljanje se pa ne more vršiti biez čedalje rastočega verskega razkola. Razkol poraja herezijo; tako se godi tudi v ruski v razne sekte razpadajoči cerkvi. Herezija pa se mora, kaker na Nemškem, <lalje razviti do racijonalizma m indiferentizma. Slovani morajo pred okusili britke sadove brezverskega liberalizma — potem še le bodo dozoreli za čisto katoliško resnico. To bo začetek njih vstajenja, njih bodoče hegemonije. Da bi vsmiljeui Bog povspešil slovansko zedinjenje v veri sv. Petra, Pridi skoro zlati vek, ko se bode v zlatih kremlskih svetiščih s češčenjem izgovarjalo ime rimskega papeža!
Dr. Mahnič.
‘) Kuvno Inm.
Apologetični razgovori.
0 starosti človeškega rodu.
V tesni zvezi s vprašanjem o edinosti človeškega rodu, o katerem smo se v zadnjem zvezku raztovarjali, je vprašanje o-starosti človeškega rodu. Mnogo se jili je vže trudilo rešiti to vprašanje ali vsaj poiskati trdne podlage, na katero bi se moglo opirati računjenje. Vspehi so bili različni, kaker so različni njih nazori in principi nasproti božjemu razodenju. Zanimivo pri tem je. da se nasprotniki sv. vere, večidel iz samega nasprotstva, iz slepe strasti in mržnje do sv. pisma, raji poprimejo najbolj smešnih hipotez, raji mečejo brez vsakega tehtnega razloga s tisoči da, se stotisoči let okrog, kaker da bi vsaj nekoliko prav dali sv. pismu. Znamenito pri tem je pa tudi, da prava pristna veda, tudi glede tega vprašanja ne nasprotuje sv. pismu. Da, v resnici, koliker bolj napreduje naravoznanstvo, geologija in sorodne znanosti, toliko bolj se kaže lepo soglasje mej njimi in sv., pismom. Pravo in temeljito poznanje stvarjenja pripelje človeka najhitreje k veri in stvarniku.
Poglejmo najpoprej. kaj nas uči razodenje o času, ko seje človek na zemlji prikazal.
Sv. vera nam prav nič ne zapovedu:e, ali imamo visoko ali nizko starost človeškega rodu verovati. Cerkev ni dosedaj, še nobene formalne določbe izdala glede starosti človeškega rodu, temuč v tej zadevi nam ona prepušča obširno prostost. Resje sicer verska resnica, da je sv. pismo knjiga božja, beseda božja, sporočilo božje do nas, da so to knjigo pisali možje od sv. Duha navdihnjeni, da je tedaj Bog sam začetnik te knjige, ker je vplival pri spisovanju na razum in voljo svetih pisavcev. Inspiracija sv. pisma se razteza na celo sv. pismo, na vse, kar je v njem zapovedano, kar je bilo zapisano po inspiriranih pi-savcih. Ker je temu tako, sledi, da v sv. pismu ne more biti neresnice. Glede resnice bibličue kronologije tedaj, kaker so jo bili napisali biblični pisavci, nam je porok resničnost božja.. Toda drugo vprašanje je, so Ji prepisovavci in prestavljavci sv. pisma vse. kar so bili prvotni sveti pisavci napisali, tudi nespremenjeno nam izročili in ali so razlagavci sv. pisma vse tudi prav razumeli in razložili. Zgodovina nam pove, da je bilo sv. pismo vedno in povsod v veliki časti, da so se svete knjige sč-sv. spoštovanjem varovale in da se je natančno pazilo pri prepisovanju in razlaganju. V resnici imamo glede na starost čudovito dobro ohranjen biblični tekst. Vendar tudi sv. pismo je knjiga in kot taka ima svojo vsodo. Božja previdnost je dopu-
stila, da so se tudi v svete knjige vrinile razne napake in pogreški. Tega se lahko prepričamo, ako primerjamo najstarišo prestavo in najstariši prepis Mojzesovih bukev z današnjim hebrejskim tekstom in oficijelno Vulgato. Glede številk zapazimo precejšno razliko. Grški tekst LXX ima za čas pred vesoljnim potopom 2262 let, samaritanski 1307, mej tem ko ima hebrejski in po njem Vulgita 1056 let. Za čas od Noeta do rojstva Abrahamovega ima LXX 1172 let. samaritanski tekst 1)42 in hebrej-sko-latinski le 292. Razvidno je tedaj, da se božji previdnosti ni dopadlo, da bi bil inspirirani tekst do zadnje pičice nespremenjen ravno tako do nas prišel, kaker je bil inspiriran. Kritika nima nobenih pripomočkov, da bi mogla določiti število, ka-ker je bilo prvotno v tekstu. Res jo sicer sv. tridentinski ob--fini cerkveni zbor Vulgato kot avtentično prestavo razglasil in nje rabo priporočil, vendar se to potrjenje ne nanaš i na številke, teinuč določeno je bilo le to, da v tej prestavi glede verskih in nravnih resnic ni zmote. Sv. pismo nam toraj za čas pred Kristusom ne podaja nobene kronologije, vse števiijenje se opira na negotove, problematične številke. ..Najboljše je, pravi Knabenbauer, kar naravnost pripoznati, da sv. pismo kronolo-gičnemu raziskovanju in zahtevanju ne dela nobenih zaprek14. Francoski oratorijanec H. de Valroger pa uči: „Sv. pismo nam pripoveduje razne dogodke, kaker so se kronologično zaporedoma godili toliao natančno, kaker njega verski namen zahteva.'4
Sv. Duh sv. pismo ni inspiriral, da bi kronologično vedo bodisi utemeljil ali pospeševal. Treba je le brati 5. in 11. poglavje prvih Mojzesovih bukev, in razumeli bodemo, da se je moglo pogosto prepisovanje toliko enako glasnih stavkov, težko brez napak in pogreškov zgoditi.-4 V sv. pismu namreč se le v Makabejskih knjigah štejejo leta po selevcidičnem štetju, sicer je pa treba umetalno sestaviti biblično kronologijo. Poglavitni viri za to, ste pa ravno omenjeni dve poglavji prvih Mojzesovih bukev, kjer so zapisane geneologične tabele, ki nam povedo, koliko časa so živeli naši prvi stariši, očaki in drugi sloveči možje. Število let so zaznamovali z raznimi črkami. Ker je pa mnogo teh mej seboj jako podobnih, se ni čuditi, da so se mogli zgoditi pri prepisovanju razni pogreški, bodisi da so prepi-■sovavci črke zamenjali ali izpustili ali napačno postavili. In ko bi se to tudi ne bilo zgodilo, bi vendar ne mogli kaj gotovega sklepati iz genealogičnih zapisnikov. Zakaj orijentalci gledajo pri izdelovanju svojih rodovinskih debel le na to. da slede ravni vrsti, za srednje člene se ne zmenijo. Besede filius, genuit, v Vulgati se pogostokrat rabijo le v širjeni pomenu, da se namreč naznani rod, ne pa, da se natančno določi sorodstvo. Peter Schegg pravi k temu : „To je sprejeta formula rodovinske tabele, ne glede na to, ali je izhajanje neposredno ali posredno.14 Najbolj znani zgled te vrste je genealogija Kristusova pri sv. Matevžu.
Tam namreč stoji: David genuit Salomonem. Salomon genuit Roboam, kar je realna neposredna vrsta ; ali ravno tam sledi: Jo-ram gennit Oziam. Ozija pa je bil pravnuk Jorama, manjkajo toraj trije srednji členi. Reči smemo tedaj po. pravici z Bellyn-kom : „Sv. pismo nima nobene kronologije. Koliko let v tej pretrgani vrsti manjka, ne moremo povedati. Znanosti je toraj dovoljeno, veso'jni potop za toliko let viši pomakniti, koliker za potrebno spozna".
Kar zadeva znanstveno preiskavanje glede starosti človeškega rodu, so pripoznali vsi resnicoljubni veščaki, da niti geologija, niti antropologija, niti arheologija ne more določiti absolutno starost čl. rodu, temuč da so nam dale te znanosti samo glede relativne starosti nekaj sicer prav važnih, vendar ne še povoljnih pojasnil. Znanstveno dokazana resnica je, da se prve gotove sledi človeka najdejo v kvarterni zemeljski formaciji in sicer proti koncu geologičnega diluvija ali. kaker se dandanes raje imenuje, ledene dobe. Bili so sicer nekateri, zlasti darvi-njauci, ki so trdili, da so se našle sledi človeka, 11. pr. orodje napravljeno iz kremenjaka, v plasteh tercijarne formacije. Zelo bi se pa motili, ko bi mislili, da je ta trditev znanstveno vte-meljena, ona je le goreča želja darvinjancev, ki seveda rabijo več sto tisoč let za svojo descendenčno teorijo. Človeški rod bi moral imeti nezmerno visoko starost; zakaj, da iz opice postane človek, to ni kar si bodi. V dokaz, da je človek prebival vže v tercijarni dobi, kažejo baje obdelani kremeni ali tudi kosti, katere so našli v plasteh zemlje, ki gotovo spadajo v tercijarno dobo. To kamenje je kar zmešalo nekatere ljudi, da so pričeli vpiti : Glejte, to je sled nam podobnega bitja, sled z razumom in voljo obdanega človeka, ki je vedel, čeravno primitivno, vendar za pojme vzrok in včinek, sredstvo in namen. Tn ta človek je prebival vže v onem starodavnem času, pred več sto tisoč leti!
Daivinjanci najbrž niso pomislili, da jim to starodavno 7. razumom in voljo obdano bitje podere poglavitni steber njih te orije. V mesto Blois je bil 1. 1884 sklican poseben kongres učenjakov, antropologov, geologov in drugih, ki se je prav nalašč pečal s tem človekom iz tercijarne dobe. Neki dopisnik sporoča o tem: „Nekaj črez 20 takih najdeb so je po vrsti predložilo v dokaz, da je živel človek v tercijarni dobi. Govorili so o obdelanih kamnih, o kosteh se zarezami in luknicami. celo o človeških okostnicah, ki so se baje dobile v plasteh Miocena ali Plio-cena. Večina teh najdeb je bila po skrbnem in natančnem preiskovanju zavržena. Celo radikalni Mortillet se je izrekel, da nobena onih okostnic ni avtentična. One zarezane ali prevotljeno kosti nimajo na sebi sledi človeške roke, temuč zob morskih somov in drugih morskih živali. Treba je bilo preiskati tedaj le še kremene, o katerih se je govorilo, da so jih človeške roke obdelale.
Tako kamenje so našli na treh krajih : v občini Thenay, v okolici Avrillac (Oantal) in v okolici Usabonski. Na portugalskih kremenih je vse dvojljivo zareze, izvir iit starost. Glede kremenov iz Cantala ni prav nobene gotovosti ne za avtenticiteto, ne za starost plasti, v katero jih hočejo všteti, ne za način njih zarezObstanek človeka iz tercijarne dobe je, bil tedaj odvisen le še od kremenov iz občine Thenay. Neki znanstven pregled piše o tem: »Štirideset udov kongresa v Blois, deloma iz antro-pologične, deloma iz geologične sekcije, je celi dan geologično preiskavalo svet v občini Thenay 111 študiralo obdelane kremene. Najpoprej so pozitivno določili njih lego. Prvi del vprašanja je bil rešen, da namreč plasti iz Thenay, kjer so se našli dotični kremeni, spadajo v spodnjo tercijarno formacijo “ Kar pa drugi <lel vprašanja zadeva, ali so bili ti kremeni res od človeka obdelani, pa pravi omenjeni pregled, da je bila večina raziskovav-cey zoper to mnenje, da se je mogla zgoditi ona oblika na kremenih tudi iz zgolj mehaničnih in drugih neznanih vzrokov, da je treba vse bolj tehtnih dokazov, ako hočemo človeka prestaviti tako daleč nazai v ono starodavno dobo, kaker je m ilo košče-kov kremenastega kamenja, ki je bilo slučajno nekoliko in še to ne enakomerno, nepravilno oglajeno in opiljeno. Splošna sodba je bila, da človek še ni živel v oni stari dobi, v katere spadajo preiskovane zemeljske plasti. To velja tudi o drugih enaicih najdbah, tako 11. pr. kaliforniških v Spring Valley Mineš.
Mnogo fizikov in arheologov, mej nj mi pravi strokovnjaki in. najgorečniši zagovorniki proste vede, je tega mnenja, da mnogo vpliva na lomljenje in privezovanje kamenja voda, pesek veter, nagle temperaturne spremembe, pritiski, smilje ji, vdarei i. t. d., da se pri tem večkrat prikažejo oblike, podobe o katerih bi človek sodil, da so nalašč in z namero tako storjene. John Tyndal! je rekel o syoji zberki takih kamnov, da, ko bi jih ke-do našel z drugimi človeškimi ostanki vred, bi jih gotovo pri-štel v kamnato dobo. Profesor dr. Ratzel piše: „Ko bi se bile ob raznih časih naznanjene najdbe iz zemeljskih plasti tercijarne dobe potrdile, bi seveda imeli več sto tisoč let staro, s človeško roko izdelano orodje in sledi njegovega orožja na kosteh mio-censkih živali. Toda tisti, ki so te stvari našli, so se motili in niso pomislili, kako lahko se dajo kosti praskati in strgati in kako kremen pogostokrat razpoči v prav lepih, skoro umetalnih oblikah. Kamni preneseni iz svoje natnrne lege, iz globočine zemlje ali skalovja, na zrak, kaj radi razpočijo, ker se lomina mokrina (Bruchfeuchte) prehitro in neenakomerno izhlapuje. Kam-nolomci to dobro vedo in zavoljo tega novo vlomljene kamne pokrijejo z grušo, da se jim prehitro ne posuše. Krhki kremen razpoči ravno tako lahko kaker veliki lomljeni kamni in sicer razpoči večkrat v tako posebnih oblikah, da jih je težko ločiti od mnogih izdelkov starih kamnosekov iz kamnate dobe. To ve-
]ja tudi o drugih vrst kamnih, katere so ljudje rabili v strn i kamnati dobi n.	pr. obsidjan, ki smo	ga na Lipari	in	Vulkanu
v toliki množiti	okoIu ležati videli, v	podobi kamnatih	nožev, da
je bilo skoro težko verjeti, da je to le lusus naturae, in vendar je precej močan pritisek na pločo obsidjana nas o tem prepričal, ker se je precej razkropil na drobce enake oblike. Tudi sloveči učenjak Virchuov iz Berolina se je na kongresu antropologov v Lisabonu z mnogo drugimi enako izrazil ter rekel, da iz oblik kremenskili koščekov se ne da sklepati, da so bili od človeka obdelani. Pl. Hochstetter pa kar naravnost pravi: „Do sedaj se še niso nikjer našli človeški ostanki iz tereijarne dobe.11
Ves napor	in trud darvinjancev	je tedaj v tej	zadevi brez-
vspešen. Vedno	bolj se kaže abotnost	njih teorije,	ki	bi rada
skrila čelo človeško, kjer kraljuje misel, pod krinko opice; ko liker bolj napreduje znanost, koliker bolj prodira človeški razum temo sive starosti.
„Da failt die Maske, bleibt der Mensch
TJnd sclnvinden Alfenfratzen.“
Človeka imamo tedaj iskati v kvarteni zemeljski tvorbi, v diluvijalni ali ledeni dobi. Gorko podnebje, ki je v tercijarni dobi še na Nemškem zadostovalo za rast palm, se je toliko o-hladilo, da je bila srednja temperatura pri začetku k var tern e tvorbe za 5" C. pod sedanjo. Velik del Evrope so pokrivali led-niki. Kjer so se ledni ki nazaj pomaknili, tam in tedaj najdemo prve gotove sledi človeka. To je znanstvo pozitivno dokazalo. Priča te človeške pričujočnosti so nam gotovi njegovi umetnini izdelki, kaker n. pr. noži, sekire, pnšične špice iz kremena, obdelane kosti i. t. d. In v kaki druščini najdemo človeka? Severni jeleni, mamuti, nosorogi, medvedi brlogarji i. dr. so v njegovi okolici ; on lovi leve, tigre hijene, ture in bizone. Njegovo stanovanje je skalnata votlina ali borna koča. Vendar občudovati moramo tega ledenega človeka, tega brlogarja, s koliko e-neržijo se on bori proti vremenskim nezgodam, kako se nam kaže gospodarja sveta, ki preganja iz ljukenj in votlin divje medvede in se sam vanje naseli. Prikazen človeka v tej dobi je popolnoma naravna. Zakaj ž njim se je ob enem prikazal sedanji svet se svojo floro in favno. Levi, tigri, hijene, medvedi i. t. d. so gotovo potomci svojih diluvijalnih prednikov. Da je pa nekaj debelokožcev, kaker n. pr. mamut, izginilo, smemo misliti, da so ob tistem času. ko se je bil človek na svetu prikazal, vže iz-mirali in potem jih je on popolnoma zatrl. Nikaker pa ni potrebno, da bi zavoljo tega človeka iskali pred sto tisoč leti. Geologija nam ne more povedati niti vzroka, zakaj so te živali zginile, niti sploh določiti, koliko časa je treba, da kak živalski rod izvrnre. Razmeroma se to lahko tudi v kratkem času zgodi.
Da l)i starost človeškega rodu vsaj nekoliko spoznali, se poslužujejo učenjaki tako imenovanih geologičnih kronometrov. Taki naturni časomeri so n. pr. rečne delte, krajne sipine, vzdi-govanje in nižanje posameznih dežel, rast grezi ali barja, sploh . spremembe na površji zemlje, ki se še vedno gode in iz katerih se da približno preračuniti, koliko časa se vže gode. Ako n. pr. najdemo, da kaka reka pri svojem iztoku vsakih 100 let napravi «11 palec debelo plast grezi, smemo pod gotovimi pogoji, oziraje se na razsežnost in enakomernost plasti, vsaj plibližno sklepati, pred koliko časom se je delta delati pričela. Na ta način so pri --čeli računiti plasti pri iztoku Nila, Rlione, Pada in Orme Francoski učenjaki, kak er Cuvier, Deluc, so mnenja, da so se one rečne delte pričele delati pred kakimi 6000 leti. Seveda so se našli tudi taki, katerim se je to število veliko premajhino zdelo. Okolu 1. 1850 so našli v Nilski ravnini lončene črepinje in ko-sčeke žgane opeke še 20 m globoko. Francozki inženir Girard je menil, da napravi Nil s poplavljeujem v dolini mej Kairo in Assuanom vsakih 100 let povprečno le 16 cm debelo plast grezi. Na ta način seveda se dobi lahko velikansko število let. Toda pravi izvedenci, kaker izvrstni poznavatelj egiptovskega sveta, inženir Eyth in drugi, so to račnnjenje Girardovo zavrgli ter dokazali, kako različno nanese reka Nil na raznih krajih one gnojene, rodovitne snovi.
Tudi g. J. Šubic v« Lj- Zvonu'* II. let. XII zv. pripoveduje o nekem Horneju, ki je bil 1. 1825 preiskoval egiptovske spomenike ter preračuni! iz 10m visokih Nilovih naplavin, na katerih dnu je bil našel kose žgane opeke, da je človek vže pred 14000 leti živel v Egiptu in vže takrat imel nekaj omike. Pripoveduje nadalje pa še o veliko viši človeški starosti. Po prera-čunjenju zares velikega učenjaka in geologa angleškega Lyella je preteklo celih 36000 let, da se je prag njagarskih slapov toliko nazaj proti izviru pomaknil. Ker so se pa našle v sladkovodnih utvorih (Sussvvasserbildung), katere na enem kraju prereže struga Niagare, okamnele kosti mastodona. velikanskega sesalca iz rodu slonov, ki je bil sovrstnik človekov, je to dokaz, da je tudi človek vsaj vže pred 36000 leti na svetu prebival. Pove nam tudi, da se drugim učenjakom to število še pre-majhino zdi, ter sklene svoj spis : „Te črtice pa nam kažejo, da je človek vsekako vže silno star znanec naše zemlje .... kažejo nam, kako nepopolni so naši posvetni viri, kako stara je zgodovina? naša.**! Tako g. Šubic.
No, 14000 ali celo 36000 let je vže lepa starost, ali vse to je le malenkost proti starosti, s katero so se ponašali stari Kal-dejci, Egipčani in Kitajci. To gie kar na več sto tisoč let. Škoda je le to. da jim je malokateri verjel. Vže stari Cicero je pisal o njih (De divinat. I. 19): „Tiste, ki nam hočejo kazati 470000 let stare spomenike, moramo prištevati ali mej norce ali
mej nečimerne in nesramne 1 judi.“ Wiseman je pisal "lede tega mitičnega časa: „ M i 1 i j o n let se ravno tako hitro najde, ka-ker tisoč, in bravci vse to verujejo, ako so le napravili prvi korak, namreč verjeti, da so kralji potomci sonca in lune ali enakih nadzemeljskih starišev. Ne moremo si kaj, da bi onih ne pomilovali, ki so se dali zapeljati, da so takim budalostim verjeli.“
Vendar poglejmo, ali je oni žgani opeki pod lOm visoko grezjo, ki jo je v teku časa Nil naplavil, res pripisovati tako visoka starost. Proti tako visoki starosti je vže to, da so stari Egipčani kaker tudi Assirci in Babilonci zidali svoja poslopja z opeko, ki so jo iz ila in slame naredili in na soncu posušili. Opeko žgati so ljudje splošno pričeli še le pod rimsko oblastjo. »Sploh se pa na Rilske naplavine ni kar nič zanašati, kar nemogoče je pa jih vzeti za podlago račiinjenja. Zakaj ako tudi dopustimo, da se je to nakopičevanje grezi zadnja stoletja enakomerno godilo, kedo more sklepati, da se je vedno tako godilo in sicer ves čas kvarternerne dobe ? Kaka povedenj je mogla nanesti v eni noči toliko grezi, za koliker bi se v normalnih razmerah potrebovalo morebiti več tisoč ? let Vže omenjeni inženir Eyth pravi, da ni mogoče dobiti gotovih dat glede kvanti-tavnega vzdigovanja zemlie v delti. Kako leto nanese Nil celi grič grezi, ki se kmalu obraste z grmovjem in raznimi rastlinami ; drugo leto pa, ko voda bolj naraste in bolj močno dere, zgine kmalu griček in grmovje ter ostane le izprana jama. Sicer je pa treba pomisliti, da je to Nilsko poplavljenje silno važno za poljedelstvo, da tedaj tudi človeška roka vmes posega in to regulira. Kako lahko tedaj kaki Fellah, ki je napravil nasip na spodnjem koncu svojega polja, naplavi v enem letu par tisoč let v najbolj bistroumne račune evropejskega učenjaka. Sicer se pa najdejo v Egiptu 15-3i>in globoki vodnjaki in vže Herodot poroča, da so nastale na onih krajih, katerih Nil ni poplavil, globoke jame. Kedo bi mogel dokazati, da niso bile vržene one lončene črepinje in koščeki opeke v take vodnjake ali jame, katere je pa poznejše poplavjenje zasulo ? Razvidno je tedaj, <la je nemogoče iz Nilskih poplavili določiti absolutno človeško starost. To velja tudi o grezeli, ki jih najdemo pri iztoku družili rek. Enako moramo sklepati o pomikanju praga nijagarskili slapov proti izviru Do sedaj se še ni posrečilo nobenemu, natančno določiti, koliko časa je bilo za dosedanje pomikanje potrebno. Lyell je sicer avkoriteta, velik geolog, ves zavzet za visoke številke, kateie pa večkrat sam popravlja, vendar ni nobeden dolžan kar priseči na to, kar on pravi. Tako n. pr. je on preračunil pri svojem prvem bivanju v Ameriki, da se je delta reke Mississippi pričela delati pred kakimi 100000 leti, pozneje je to število skrčil na polovico in novejša preiskavanja celo na ,|»ar tisoč let. Enako je Lyell tudi za vzdigovanje raznih krajev
na svetu, kaker n. pr. na obrežju Skandinavije, postavil silno visoko število let. Sploh se dandanes veliko gr eši na avktoriteto učenjakov. Ne zametujemo sicer opazovanja in opravičenih mnenj pravih učenjakov, ali. da bi se moralo kar priseči na njih hipoteze in mnenja, da bi morali vzeti njih opazovanja in račune kar za eksaktne rezultate znanosti, tega ne more noben pameten človek tirjati. Računi, ki se opirajo le na hipoteze in malovredne primere, za nas niso zanesljivi, in naj jih je napravil sam. učeni Lyell. O njem pravi Pfaff na koncu svoje kritične razprave (Neueste Forschungen): ^Obžalovati je, da se je dal zapeljati tak zaslužen in sicer tako previden raziskovalec k taki razlagi in trditvi, katero prosto ljudstvo le prerado kot dokazano sprej-me.“ Sicer se je pa Lyell sam določno izrekel, da 011 svojo knjigo o starosti človeškega rodu nikaker ne izda kot končno razsodbo, temuč le kot poskušajo, ki naj bi učenjake spodbujala k nadaljuemu marljivemu raziskavanju.
Mnogo so se trudili učenjaki preračuniti starost človeškega rodit iz visokosti šote na raznih barjih. Pa tudi pri teh računih se kaže nezanesljivost in negotovost.
Natančno so različni učenjaki preiskali angleške, francozke, nemške in druge barje. Vsi so bili jako izvedeni, preiskovali so vsi enake prikazni, rabili vsi enake geologične časomere, trdili so, da so bili zelo natančni in previdni v svojem raziskovanju,, in vendar so nekateri izračunih 7000 let, drugi pa 100000 let za starost človeškega rodu. Temu se ni čuditi. Zakaj ako pomislimo, kako različna so močvirja in barja, kako je šota na nekaterih krajih trda, da celo zelo težke reči pri vrliu ostanejo, na drugih kratili pa mehka, skoraj tekoča, da se po več metrov globoko vderejo ; kako raznovrstno se na mnogih krajih barje množi, kako malo nam je znano razmerje mej tvorbo barja in drugimi geologičnimi prikaznimi, lahko rečemo, da leži oziroma na to vse preračunjevanje starosti človeškega rodu na dnu močvirja. To nam nekoliko pojasnijo in dokažejo novejše najdbe. Večidel denarja, sekir in orožja iz angleških in francozkih barij je iz rimskih časov. Pri Flensburgu so našli zadnja leta rimske škite 10— 11 črevljev globoko v šoti. V barji pri Grbningen so našli 30 črevljev globoko denar iz časa cesarja Gordijana, in v najnižjih plasteh šote v Somečki dolini velik čoln poln opeke.
Enako malo zanesljivo je tudi preračunjevanje starosti človeškega rodu iz starosti stavb na kolih (Pfahlbauten), na katere-je 1. 1854 Dr. Keller v Zurichu prvi opozoril in ki imajo zavoljo svojih mnogoštevilnih ostankov velik pomen za zgodovino-človekovo v Evropi. Ko se je bila prva prenapetost in sanjarija nekoliko polegla, so prišli od 100.000 let kmalu na par tisoč. Dandanes nobeden ne dvoji, da segajo evropejske stavbe na kolih globoko še v historični čas. Heer je dokazal, da so .se evropejski prebivalci teh stavb pečali s poljedelstvom, s& sadjem i».
živinorejo. Poznali so tudi nekoliko obrtnije ter imeli od začetka orodje iz kamenja, lesa, kosti in rogov, pozneje pa tudi iz brona in železa. Helyetske stavbe prištevajo v tretje in četrto stoletje pr. Kr. in najstariše sploh le malo čez 10. ali 12. stoletje pred Kristusom.
Iz te razprave sledi, da človeku z nekoliko dobre volje in resnicoljubja ni težko v soglasje spraviti sv. pismo in nauke pravega znanstva; da so vsi poskusi, določiti sš številkami absolutno starost človeškega rodu do sedaj še brez gotovega -vspeha; in da je tisto računjenje še najbolj zanesljivo, ki ne sega veliko čez 5 — 7000 let.	p	^
Napredno-raclikalni tok v češkem narodu.
Slovencem v opomin.
I.	Dvoje besed za vvod.
Predmet, ki smo se ga namenili razpravljati v pričujočem --spisu, zdi se nam posebne važnosti. Pred tremi leti preveriti nas je hotel visok gospod, da mej Slovani ni onega liberalstva in radikalstva, ki se nahaja pri družili narodih zapadne Evrope; Slovani so baje vže od narave tako krščanski, da sploh niso <lovzetni za enake pogubne nauke Tako misli še dan«s marši kateri Slovenec. Zato se pri nas sumljive prikazni mej Slovani ali prezirajo, ali milo sodijo, ali.pa se jim sploh ne pripisuje nikaka važnost, češ. to so — otročarije! Slovenci so optimisti, ko jim gre soditi o slovanstvu ! Mi pa mislimo drugače. Slovani so žalibog ravno tako in gotovo nič manj ko drugi narodi <lovzetni za krive liberalne in socijalistične nauke. Skušnja nas potrjuje, da se ne motimo. Mi smo vže večkrat kazali na rastočo protikrščansko, revolucijonarno propagando v češkem narodu — imeli so nas je za črnoglede, ki reč pretiravamo. Prepričani smo, <la se nas bo ravno tako in še bolj nemilostno obsojalo tudi zdaj. Pa nekateri se sploh tako dobro počutijo v svojih zlatih slovanskih sanjah, da se ne bodo vzdramili, dokler jih dogo d-ki ne prebudijo.
Drugi poreko : Zakaj pa vedno le Slovane napadati ? „Rim* ski Katolik11 bi našel dovolj radikalizma tudi v Nemčiji in v Italiji! Tu treba začeti! Pa nam ne gre to v glavo. Čemu bi pač dokazovali, da biva na Nemškem in Francoskem brezverstvo, .ko tega nihče od nas ne taji ? Očitnega sovražnika ni treba, •ovajati, niti svariti pred njim ! In sploh, kaj je nam do tujcev ?
Nemcev in Francozov ne bomo pač hodili spreobračat! Nam je mar za domačo hišo. Tu moramo čuvati. Mi bi tudi po Češkem ne segali, da bi duh češki toliko ne vplival tudi na Slovence. Da bi mi ne bili vže za časa apostolom češkega husitizma prečrtali računov, bi bila danes naša akademična in deloma srednješolska mladina večinoma vže v njih radikalnem taboru. 'Ne! Mi smatramo reč za resno — zatorej bomo čuvali! Pričujoči spis naj Slovencem posveli v propad, v kateri drvi češki narod, naprej mladina — v ta propad so hoteli potegniti tudi slovensko mladež, z njo bodočo Slovenjo. Ako toraj zasledujemo tajne spletke, ki se Slovencem delajo, da bi se jih speljalo v revolucijo proti cerkvi in Avstriji, ako sovrage naše vere in časti ovajamo, menimo, da s tem skazujemo narodu, največo ljubezen. Bodočnost bo kazala, da se nismo motili.
Omislili smo si raznih glasil in knjig najnovejše radikalne stranke na Češkem ; stalo nas je veliko truda in časa, da smo vse prebrali in vredili. Bravci naj iz vsega posnamejo, kaj se-pripravlja na Češkem. Naši bratje na severu dozorevajo za revolucijo. V naslednjem spisu navajamo večinoma besede radikalcev samih — iz njih lastne izpovedi naj se jih sodi! Kdor njim noče verjeti, je neozdravljiv — ozdravijo naj ga -— dogodki, ki so v nedaljni bodočnosti neizogibni.
Viri. ki smo jih pri tem spisu rabili, so naslednji: Antoniu Čižek a Al. Kajn : „Proces st. zv. Omladinou“. — Razni letniki „Časopisa českeho studentstva“ — „Časopisa pokrokoveho student-stva." — Razni letniki socijalističnega lista ,,Zač “ — ,,Radikalni Listy.“ — Časopis „Ornladina."‘ — Dr. D. M : »List z nejno* vejši historie vnitfniho našeho politickeho života.“ — „Nove Proudy.“ — „Neodovislost." — „Nezavislost,“ — „Dnešni otazka. naravni4 napsal .T. V. Krejči. — Razni letniki socijalnega, političnega in literarnega časopisa „Rozhledy.“ — Razni letniki. „ Vesne. “
II.	Sodnijska obravnava proti „0niladini.“
„To, co oni činili, jsnu u oky priino ptroti dvnastii, proti ntdtii, proti n&bnžeiiHtvf, proti spo-lečnosti, h ja indm za to, žo stdt m a svntou po-viunost ehrunnhi so pr,Oti takovym utokftm, ktorč o l> rož nji jeho exiHionci....Zde nejsou dCtin-
ske eleihenty, nybrž zdo jsou živly, se ktorymi so musi poi'(tttt.“
Državni pravnik Lorono v pravdi proti „On)ladiniM^.
Šestinsedemdeset mladeničev in mladih mož je stalo začetka . tega leta pred sodiščem v Pragi. Mnogi so bili do šest mesecev-v preiskovalnem zaporu Pred obsodbo je eden pobegnil v Londont, drug v Ameriko, tretjega so zavratno vmorili njegovi drugovi-
Obtoženi so bili veleizdaje, razžaljenja Njegovega Veličanstva iu udov cčsarske družine, snovanja skrivnih društev, žaljenja postavno priznane cerkve, tatvine, zlobnega poškojenja tujega blaga in sleparstva. Mej njimi so bili rokodelski pomagači, delavci, vredniki, nedavno z vseučilišča izključeni študenti, učiteljski pripravniki, dijaki, dva advokatska koncipijenta, mej njima je-den tajnik mladočeskega kluba !
O priliki obsodbe je državni pravnik mej drugim govoril: „Posebno Holzbacli in dr Rašin (obsojenca) sta trdila, da naprednjaki (imenovani obtoženci) hočejo priboriti popolno svobodo osebe, tiska, in besede.. Mislim, da mož, kateri hoče veljati res za borivca svobode, za plemenitega svobodo-miselnika, mora se bojevati s plemenitim orožjem Orožje (zatoženih naprednjakov) pa je golo nasilstvo in terorizem .... Na tak način ne sme nikdo bojevati se za svobodo. To, kar so oni delali, je le naval in vpor proti cesarski hiši, državi, veri, proti društvu, a država ima sveto pravico se braniti takih napadov, kateri so naperjeni, da bi jo zrušili .... Drugi se zopet zagovarjajo, češ, da vsi pojavi, radi katerih so obsojeni, so le pojavi 11 a r o d n e g a mišljenja in n a v d u š e n j a z a n a rodne velikane. Ni res .... Ti narodni velikani, na katerih ime se je grešilo, Jungman, Komenske, Havliček, Neruda itd., ti bi se v grobu obrnili, ko bi videli, kako se njihov spomin slavi....
Zopet drugi proslavljajo zatožence za n a r o d n e m u č e-n i k e. Ravno nasprotno .... Tu so zločini proti cesarski hiši, cerkvi, društvu, a te napore se mora preganjati. Ni mogoče tukaj govoriti o mučeništvu. Da so obsojeni, so vzrok kazni vredna dejanja.
Drugi so rekli, da gre tukaj le za same otročarije, za dejanja nezrelih 1 j u d i j, dejanja brez važnosti, ki niso uikaker nevarna državi in društvu. Glede na to opomnjo opozarjam na grozni zločin, ki se je izvršil 23. decembra 1893. (Ta dan so mladeniča Rud. Mrvo zaboli, ker je zatožence poli-liciji naznanil). To je vendar dokaz, da ne gre tukaj le za otročarije, za gol izrodek romantične domišljije, nasprotno — ta dogodek je pokazal veliko važnost vse stvari in združenja, iz katerega neki ono dejanje izvira .... Tu niso otročji življi, ampak tu so življi, s katerimi se mera računiti ....
Dva zagovornika sta reč teh obtožencev imenovala r e č celega naroda. To moram zavrniti. V čast češkega naroda trdim, da ni tako Če tudi nekoji dejanja obtožencev hvalijo, vendar večina naroda češkega z vsem pravom ona dejanja obsoja. To sem hotel opmniti v obrambo češkega imena in v čast naroda češkega.1* — Tako državni pravnik.
Izmej obtožencev je bil le eden nad 30 let star, vsi drugi so bili mej edenindvajsetim iu šestnajstim letom. Za nedolžna spoznanih je bilo samo osem. Drugi so bili obsojeni na osem.
in manj let večinoma težke ječe. Vsi obtoženci skupaj so dobili šestindevetdeset let, dva meseca, osemindvajset dni.
Nesrečni mladeniči! Vbogi stariši, a tudi država.
Pa vsako gibanje mora imeti tudi svoj vzrok. Kako je tedaj prišel tako velik del češke mladine, kateri so vradno na-zvali *Omladino“, sama pa se imenovala „radikalno-napredno stranko*1,	kako	je	ta	del češke mladine zašel na revolucijonarna,
nihilistična	pota?	Morda nam nesrečna mladina sama pove!
III.	Ključ do osrčja nove radikalno-napredne stranke na Češkem.
„ . . . . Tu nonf divu, kdjrž vyslodlcem teto ..im-avnf Yycbovy)“ je v Žitka nnpronty, duševni' ni-hilismus. vznikly ■/, permanentni negticc všeho, eo mu proti juho viili po leta l>yIo vnueovano."
Časopis pokiokovelio studentstva I. št. 59. „liyti trestdn pro ,iiste jiresvedeeni, jehož jsern dospel vSdeckou costou . , . jest sluitek moči, kto-ra si osvojuje vysndu neomylno9ti, eož všo — po meni minfini — dal dco md b^ti, inužu vz<15lanych, niužfi pusobieich na ustave, kile nad jind panova-ti md svoboda myšleni a bdddm'.“
C isopis Oeskelio studentstva IV. 290.
Ta ključ nam podaje denašnja šola.
,Od srednjih šol se moia tirjati — tako piše „Časopis po-krokoveho studentstva" I. str. 45, eden izmej organov radikalno-napredne stranke češke — da vcepi svojemu dijaštvu svoto pozitivnih vednosti in mu s tem pridobi splošno omiko in razsodnost, tako da more na tej podlagi sezidati si in vstvariti svoj nazor o svetu .... V to je šola dolžna znanstvene resnice do «ela stvarno, čisto, popolno podavati; sicer izročeno ji mladino slepari in nje življenju nič ne koristi.
V tem oziru je na naših srednjih šolah zelo žalostno. Nobeden predmet se ne podučuje tako, o nobenem si dijak ne more napraviti harmoničen, celoten pojem. Vzrok temu je, da se vsi predmeti (izzemši matematiko in fiziko, morda tudi kemijo) dijakom podajajo kot kosi, kot surovina t. j. le zunanja dejanja, o vzrokih pa, o kavzalnem stiku, o zistemu ni duha ni sluha.
Kaj naj rečemo o zgodovini ? Na srednjih šolah ona ni drugega, nego naštevanje letnic in neslano popisovanje bitek. Kar se o kulturi raznih narodov podaja, ne zadostuje, da bi abiturijent mogel stvar samo in nje duh spoznati. A kaki dobiček ima mladenič od golega naštevanja zgodovinskih dogodkov ?
Se slabše je glede prirodnih ved; njih ozadje osvetliti je kar prepovedano. . . Abiturijent ostaja glede prirodnih ved ignorant.................Tu ni čuda, ako je pri dijaku sad te „m o-
ral n e y z goje" pravi duševni nihilizem, ki se je porodil iz vednega zanikanja vsega, kar se mu je cela leta proti njegovi volji vsiljevalo."
Ne le o srednjih šolali, ampak tudi ljudski h trdi radi-kalno-napredna stranka češka, da vedejo mladino na kriva pota: „Da, niže šolstvo povspešnje kar naravnost duševno razdvojenost v svojih gojencih, ker je osnovana na dveh si nasprotnih temeljih: na temelju vere in realnega poduka, ki prvej nasprotuje. Tako čutimo dve sovražni si duši v sebi v ž e od dobe, ko smo se začeli učiti a-b-c.“ Tako čitamo v neki brošuri, kojo je izdala radikalno napredna češka stranka.1)
Ali ne povspešujejo morda tudi vseučilišča nazorov, kaker jih izpoveda radikalno-napredna češka stranka? Akade-mični senat češke univerzitete je leta 1892 izključil štiri slušatelje radikalno-napredne stranke, češ, da so na shodih govorili ali glasovoli za človeški družbi pogubni socijalistični nazor kolektivizma. A Hajn, jeden izključenih, ki se nahaja tudi mej obsojenimi „omladinisti“ vseučiliščue profesorje zavrača, kako ga morejo kaznovati rza znanstveni nazor, katerega najboljši možje velikih univerzitet svobodno oznanjujejo student-stvu po učilnicah1* (včdecky nazor, jejž nejlepši muž.ove veli-kych universit volne hlasaji studenstvu v poslucharinich ?!2) In zopet: „Biti kaznovanemu za neko prepričanje, do katerega sem prišel po znanstveni poti, preučavajoč narodno-gospodarske.. socijologične in lilozolično historične spise, je čin neke sile, ki si nezmotnost prisvaja, in ki bi moral biti tuj res omikanim možem. ki delujejo na zavodu, kjer ima posebno gospodovati svoboda mišljenja in raziskovanja.*'8)
Kdor bere te izpovedi radikalno-napredne stranke, kako bi mu ne prišla, na um osnovna določba šolske postave avstrijske : šola bodi mej verska (t. j. proti krščanska), veda (t. j. tudi zmota) in nje učenje je prosto ?! Ako dovoljuje vlada vsenči-liščnim profesorjem vsako herezijo in zmoto svobodno oznanjevati. zakaj bi je ne smeli tudi dijaki? Ako država tega noče, tedaj reformuj najprej šolski zakon, da bode le resnica in nje učenje prosta, a ne zmota ; v šolskih predmetih zavladaj zopet verski duh. metafizika zavzemi zopet častno mesto, ki ji tiče, tako da bo mladina spet mogla priti do svetovnega nazora, da bo vedela, zakaj ima živeti. Potem ne bomo slišali več jadikovanja, kaker je beremo v knjigi češke radikalne stranke : „Da-našnji človek ne ve, čemu ima živeti . . . Dokler je imel vero, napeljavala ga je ta, da je vsak svoj korak spajal z nadčutnim-
‘) Pnegni otAzkn mravni. Krejči 1891 sp 28.
*) G isopis českeho Btuduntstvu IV. str. 229.
3) Časop. čes. slud. IV. str. 290.
svetom, z vzroki neskončno visokimi — a sedaj, ko je njegovo znanje omejeno le na ozki krov gmotnih reči, ko o nadčutnem svetu ničesar ne ve in tudi ne more ničesar vedeti — kaj mu ima biti zadnji namen, zadnje gibalo, zmisel, kaj obseg njegovemu življenju? Dolžnost? Do koga? Nikogar ni, ki bi imel pravico mu v k a z o v a t i! Delati v korist domovine, diuštva, ljudstva? Pa zgodovina priča, do zla in bede noben napor ne more vničiti! Kaj pa je to — domovina, ljudstvo? Znanost mu dokazuje, da čez nekoliko milijonov let zgine zadnji človek na zemlj1, in tedaj kaj bo iz te dandanašnje njegove domovine, kaj iz njegovega visokega pojma o človeštvu ? Same prepale, nične sence! Dasi rle še dandanes človeku moralne moči in se krčevito zvijajo, da bi kaj delovale, yendar današnji človek ne ve, čemu bi svoje moči žrtvoval, ne ve, zakaj živeti, zakaj delovati!“ ')
IV.	Napredno-radikalna stranka in katolištvo. Nje negativna veroizpoved.
„My Ivrdime, že již jest nle nejavroliovanfejM čas. by zrušilo so ufeni dlo dogmat n zavedlo so učeni — naboženstvi lidskosti pravd.“
Zaf II. č. 4.
„T e o 1 o g i č n a fakulteta na vseučilišči po našem nazoru	je anahronizem; da	so	jo vstanovili, je znamenje	. . .	.
nazadnjaškega duha na češkem vseučilišči11.
»Obžalovanja vredni	so	učitelji, ki so se vdeležili	. . .	.
duhovnih v a j na jezuitskem V e 1 e g r a d uV)
»Žganjarstvo, bigotizem, pijetizem in fanatizem verski (vernost) in renegatstvo, ves ta gnj us grdi še vedno dobro polovico naroda češkega11.4)
,,Na svetu ni nič n a d n a r a v n e g a, vse je naravno11.5)
Jezus Kristus jim ni nič več od Giordana Bruna itd. : »Kristus je bil križan, Jan Hus in Giordano Bruno sta bila sežgana, Parsons, Spiess, Engel, Fischer so bili obešeni (v Chicagu) — ti vsi so dali vzgled najglobokejšega prepričanja".")
»Noro je misliti, da	nas	bo na onem svetu kateri	p r a-
v i č n i sodnik poplačal	ali	kaznoval zaradi vere ali nevere	.
Ako je svet kulturno in moralno in v drugih lepih rečeh na-
‘) Dnešnf otilzka mrnvnf. K>-ojči. 1894. 31—32.
2)	NezavNIč	Listy	1893.	č. 5.
3)	Radikalni	Lisiy	I.	č.	14.
P Rad. Lisry I. č. 8.
5)	Zaf II. č:	12.
c)	Zaf II. C.	12.
predoval, napredoval ni radi cei*kve, ampak proti in vkljub cerkvi V)
»Filozofija in vera — obe ste teoriji, o katerih ni mogoče trditi, ali ste resnični ali lažnjivi .... Nekateri deli verstva so očitno prave laž i11.';
»Nekatere vere učijo, da po smrti človeški duh živi brez telesa, brez materije; take vere s tem izpove dajo nekaj, kar je proti razumu11.11)
„P r i i' o d a sama nam podava	zadostnih dokazov	,	da svet
ni	postal iz niča, ampak da je sama	večna11.4)
»Materija je glede časov brez začetka in konca, ravno tako tudi glede prostora, katerega zavzema".5)
„dveto pismo je knjiga polna nedoslednosti in roganja proti Bogu“.°)
»Ciril in Metod pri nas nista vpeljala katoliškega ve-roizpovedanja, ampak veroizpovedanje razkolne cerkve in nika-ker rimske".7)
»Tu je zopet nov dokaz, kako	potrebno je, da	se	samostani razrušijo .... Naloga vlad	je, da korenito	pometejo te
vstanove brez namena11.8)
»Čudesa se morejo goditi le v fantaziji nezavednega ■človeka".'j
»V e r a začenja, kjer razum neha ali pa se še razvil ni11.1")
»Kristus je bil človek, kaker vsak drug človek . . . rojen od naravnega očeta in naravne matere . . .“■j
„Tem klerikalniši bode Moravsko, čim veča propast mej njo in zemljo češko11.'j
»Tam, kjer so katoliška politična društva, posebno pazimo in o vsaki priložnosti dokazujmo, kako malo so narodna, kako odvisna od hijerarhije, katere nam je skoz in skoz sovražna, dokazujmo njih škodljivost v narodnem oziru11.11)
.Duhovstvo, ker je vzgojeno v pokorščini do avktori-tete, ljudstva nikdar ne privede do samostalnosti, jemlje mu pogum do vsakega javnega podjetja4.11)
■) Zof IV. č. 12.
2) Časopis polt rukov. student-itva I. str. 38.
s) Znf II. č. 2.
4)	Znf I. č. 21.
6) Znf I. č. 28.
6J Znf II. A 8.
7! Znf II. o. 3.
8) Znf II. i. 4.
9) Zaf III o. 3.
10 Znf III. A 3.
") Znf III. č. 3.
12) čas. ftoskulio stud. IV. 18.
,3) Ons. pokr. stud. I. 6. 6.
u)	Čas. česk. stud. IV. 88.
,.l)a bi duhovniki narod vzgajali, to mora prenehati. Onv so v narodu več slabega kot dobrega naredili1*.1)
„So mnogi, ki oznanjujejo, da vera sama vse pod a-j a. kar ljudstvu prospeva; s takimi nazori se v ljudstvu narodno in politično prepričanje kar naravnost duši*.*)
„Vera v dogme ne more poroditi globokega prevrata v notranjosti'.*1)
»Evangelij nam ne imponuje zato, ker je evangelij, ampak zato. ker nam podaje to ali ono vzvišeno moralno načelo*.4)
..Evangelij nehava biti cerkven nauk .... ampak postaja vedno bolj revolucijski nauk društvenih nezadovoljnežev**.5)
Tako in enako pišejo glasila nove radikalne napredne stranke na Češkem. Ta protiverski duh veje v češki mladini. Mejverske državne šole so vzgojile, kar so po svoji naravi tudi morale vzgojiti — smrtne sovražnike katoličanstva. Tudi pri obravnavi proti „Oniladini“ so mnogi mladeniči izpovedali, da so brezverci, da ne verujejo ničesar.") Vsa glasila te nove stranke, posebno pa delavska, razpravljajo večinoma le verska vprašanja. Kaker se v dogmatiki katoliške resnice dokazujejo,, tako jih v onih glasilih po vrsti zavedno, dosledno pobijajo. „To delamo, piše „Zaf**. ker je ravno cerkev nam na potu, da izvršimo svoje nakane.“ Delavski list »Z/P n p. ima na majhnih štirih straneh te-le razprave: „Iz modrosti Talmuuove**, „Verski nazori starih narodov*, ,,Čudesa in čudodelniki**, „Je sv. pismo* vir vere'* ? itd. seveda vse se razpravlja v protiverskem duhu. Drugi podobni članki so: „Načelo Jos. Mazzinija*, „Nazor Charlesa Darvina o veri“, „Razmiš)jauja o Husovih listih“, ..Duhov-.ski celibat", »Izvirno stanje človekovo**, Nekoliko misli Btich-nerjevih**, „Vera ni podlaga moralnosti**, ..Darvinizem in socija-lizem“, »Ateisti*, „Renan o Pavlu*, „0 možganih človeških in opičjih**, „Japonci ne verujejo ne v Boga ne v nesmrtnost duše*r ^Narodi brez vere“, „Materija je večna* itd. itd. Te članke smo pobrali le iz malo časopisov. Imena Mazzini, Biichner, Darvin, pričajo jasno protikrščansko mišljenje češke mladine. Ni čuda, a-ko se upajo vže pisati: „M i trdi m o, daje v ž e n a j s k r a-j 11 i š i čas, da bi učenje dogem razrušili in v v e-li učenje — čiste človečnosti*.7)
‘) Ibid. 823.
a) Čft8. česk. stud. IV 32:»
M	Krejči.	Dneiini o t liska nravni.	V Clirudimi	1894.
*)	Krejči.'	1. c. 53.
r>)	Krejči.	I. c. 52.
*)	Anton	Cižek: Proces	st.	zv. „Oinlndinou“	v Kolinč 1894. st. 65,
in 378.
7) Zaf II. č. 4.
V.	Napredno-radikalna stranka pa Hus, Komensky in češki bratje.
Njena pozitivna veroizpoved.
„TIusovo povolilni u nas teprvo pofiina; Hm limlo po druhe konati n šini krnjeni cestn duchov-m'; ,jelio teply, obrozuiiei, oživujfcf, vznSonjici dech cf (ne, s(r( se d Al a dalo; uclivacuje oeskd mozky a 8i'dee.“
Radii.dln( Listy I. C. 9.
„8laven(n tolio (Komen kega), kdo! liyl v minulosti nepfitelom jesuitismu klerikalizmu, odsu-zuieine tyio smžry a prohlasujemo, že se s nimi nikdy neamirimo-.
Čusopis českiilio studentstva IV. č. 6.
„Husovim slavnostim prisegamo velik pomen. V Husu na-liajamo vse, po čemer je naš narod postal kulturen faktor: po lijem se začenja duševna kriza, razpor mej duhovno-cerkveno organizacijo in mej novimi nazori, moralna kronična revolucija, umstvena in politična, v kateri še dandanes živimo, vseobči prevrat, o katerem še sedaj ne moremo prerokovati, kedaj ga bode konec . ... To vse iz njega vstvarja ideal za naš sedanji položaj, in iz proslavljanja njegovega agitacijsko sredstvo v najplemenitejšem pomenu besede .... Popula-rizujoč ime Husovo — in to Hus zaslužuje — razširjamo n a-č e l a svoje lastne borbe.... Razvidno je, da pod proslavljanjem ne razumemo le besedičenja, zastav itd., ampak notranje, duševno slavljenje, bodi tudi malo glasno .... Čakamo Husa, za katerim je prišel Žižka, zdrava misel in — možko dejanje. Treba je mož, da nas najprej moralno povzdignejo .... potem pridejo tudi Žižke...."1)
*Od oblike moramo priti na obseg, od pojma Hus, moramo prodreti v njegov potranji pomen . . . . Vže ime elektri-55uje množico ; ljudstvo ga obožuje. Temu oboževanju treba dati k o n k r e t, n o p o d 1 a g o, ljudstvo mora vedeti, zakaj se navdušuje, kdo je Hus ? Hus je naprednjak, obnovitelj, otrok sicer svojega časa, a težil je za cilji modernega sveta, on je bil r a-c i j o n a I i s t, d e m o k r a, t z nadihom českobratsk e-g a komunizma.. . . Živel je napredno v najskrajnišem odporu proti konservatizmu, odrvenelosti, za popolno svobodo ; kamer je koncil p o s t a v i 1 a v k t o r i t e t o, j e on posta-vil svobodo vesti. — Živel je tudi narodno-socijalno, težil je očistiti posameznike in neodvisnost priboriti narodu svojemu .... V vsem tem miselnem in socijalnetn viharju tiči troje jedro : odvrniti se od skažene cerkve, v p reti se
‘) Časopis poki-ok. studenstvn. II. č. 7 a 8.
aristokraciji in t e v d a 1 n o s t i, braniti svojo narodnost .... V Husu se je ta revolucijski prevrat osredotočil in on sam ga je najodločneje izrazil. Narod se je zavedel,, in tudi pokazal moči. ki v njem tle. Nobeden narod ni bil tako pripravljen s krvjo zapečatiti svoje pravice .... Zato je Hus velik v naši zgodovini, slaven v svetovni. Vsak tak pojav — Sokrat, Kristus, Hus pomenjajo novo dobo, zasegajo v omiko stoletij. Naše m 1 a d o giba n j e ima ne k a j p o d o b n e-ga (analogickeho) v sebi: boj za najširšo svobodo občansko z vsemi posledicami — a odpor proti vsem tujim vladajočim življem, a težnja po p-polni neodvisnosti. Stare težnje v moderni obliki. Radi t e g a j e n a m m 1 a d i m Hus t a-ko neizrečeno drag. zato j e on naš ljubi j e n e c,, naš svetnik. Husov poklic še le začenja pri nas. Hus bode V drugič po naših krajih duševno potoval; njegov topli, obrajajoči, oživljajoči duh čutimo, širi se dalje in dalje ; po-lastuje se češkega mozga in srca. A prodira se ne kaker čez kupe mučenikov; pa mučeništvo je vzelo nase moderno obliko, ni več le čin heroične požrtovalnosti — mučeništvo je
postalo stalna žrtva samega sebe.................................Eden	Hus
je zadostoval, da si je narod ohranil svojo samostojnost : nekoliko takih r o d o v — in dosežemo, česar nismo niti upali. Ni na svetu veče moči od moralne sile .... Leta 191 i> bode oOOletnica mistrova; delajmo, da v tej dobi, vkljub vsemu trpljenju, se osvobodimo, ozdravimo, se osrečimo, pobratimo ... Hus nas bode blagoslavljal.111)
Radikalna stranka nabira sedaj tudi za „kolegij Husov", v katerem naj bi se mladina vzgajala v duhu Ilusovem. Tirjajo posebno, naj bi se onih 100.000 forintov, katere so Mladočeln nabrali za Husov kamenit spomenik, dalo za kolegij Husov, kajti ta bode živeč Husov spomenik, kateri bode vse one, ki bodo v njem, neprestano dan na dan, vsako uro, vsaki trenutek, spominjal na Husa, jim ga v misel in srce vcepljal .... Zdi. se, da radikalna stranka doseže, kar namerjava.
Komenskega radikalci tako-le umevajo: ..Slaveč spomin Komenskega slavimo razne kreposti .... sovraštvo do hinavščine, ki posebno v katoliški cerkvi tiči, in ljubezen do naroda . . . Poleg narodnega momenta je v slavljenji Komenskega tudi moment napredni: protest proti vsemu, kar zadržuje svobodni razvoj narodov, bodi da je to d u bovška vlada, ali vladni absolutizem ali ponemčevalna centralizacija . . . slaveč tega, ki je bil v minulosti sovražnik jezuitskega klerikalizma, obsojamo težnje klerikalcev in izjavljamo. da se z njimi nikdar ne pobotamo V)
‘) Kndikdlnf Listy I. č. 9.
2) Cusopii Cosk. študent. IV. č. d.
Ko se je očitalo, da gibanje sedanje radikalno-napredne stranke je v prvi vrsti verskega značaja, so radikalci kar naravnost sami priznali: „Ne. tajimo, mnogo je resnice na tem, posebno sporočilo čeških bratov je v napredni stranki jasno’1.1)
S tem naj se primerja, kar smo v svojem lista pisali o Husu in Komenskem 1. 1892, vže preden so izhajali češki radikalni listi, iz katerih smo izbrali dotične citate v tem spisu — ali nismo prav sodili, kak pomen ima slavljenje teh čeških junakov !
VI.	Radikalno-napredne stranke politifien in socialen program. Njeno razmerje k Mladočehom. Teorija za prakso.
„Stoj(me na strane mladočeskd, ovšem na levom iojiin kffdle, na kfMle radikalnim, ktoraž vadik&lnoat jovt se nejen co so ty£e tuktikv, alt* i pokud se programu tykd, ponSvmlž n li š p r o-g r a in, j d e li 1 o u h 6 j i ku zmeiiS společnoati.11
Izpoved oinlndinista dr. Rnšfna pred sodiščem.
„Radi kalizem v tomto pripade zimniena op-jiosici do krnjnosd, jdouei, neoouvajfci pfed ža-dnvmi diisledky, proti nasili sta\ioi koneenž i na-silf,**
Časopis českeho studontstva IV. st. 252 in 26.
Radikalno-napredno stranko označuje — kaker neki češki radikalec sam piše ‘j — da ima določen, jasno povedan, širok program. Širok t. j. tak, kateri obsega vse strani narodovega življenja. Takih programov naše narodne stranke nimajo. Staro-česka ni imela razven državnega češkega prava v svojem pro-gremu ničesar : mladočeska stranka sprejela je v kulturnih in socijalnih vprašanjih le najnavaduiše točke, poleg tega je pri tej stranki opažati negotovost, cincanje in bojazen. Nasproti tej negotovosti in polovičarstvu si je napredno-radikalna stranka osnovala jasen, popolen program. To je zanjo ozuačilno.
»Napreden je tisti — tako je sama napredna stranka de-iinovala — kateri je proti vsaki nadvladi naroda nad narodom, spola nad spolom, stanu nad stanom ; kdor/ državo vidi v ob-čanstvu samem in priznava vse posledice, ki iz tega izvirajo.“ Drugo napredno glasilo pa: „Vsak narod bodi svoboden na zunaj in znotraj — svoboden bodi kaker celota, svoboden bodi tudi posameznik v njem. Narod ne pokori se narodu, a tudi posameznik ne posamezniku v nobenem oziru.“ 3) »Idealna drža-
■) Radikalni' Listv I. č 12.
2) List z nejiiovčjšf historie vnitfnčdio našelio politickčln živeta. V ■Chrudimi. 1894.
“) Časopis čes. stud. IV. 109.
va napredne stranke je podemokratjena država (demokratizova-ny stat), dižava ponarodjena, poljudjena, ljudska država, kjer M občanstvo bilo država in dižava občanstvo.“
„V političnem oziru tirjajo naprednjaki popolno svobodo vesti, besede, tiska, itd. občo volilno piavico brez razločka spola, vpelje naj se ljudsko vojaštvo (milica,,) ljudsko brezplačno sodstvo, vradniki naj bodo osebno odgovorni za vsako kršenje zakona za dobe svojega vradovanja/
„V kulturne m ozir u bode napredna stranka skušala občno vzgojo korenito spremeniti v modernem duhu, vse znanosti morajo postati lastnina vseli stanov v narodu, cerkev loči se od države, šolstvo bodi brezplačno, vse šole naj bodo pristopne tudi ženskam.1'
„ V s o c i ja 1 n o-g o s p o d a r s k e m oziru vpeljejo naj se progresivni dohodninski davki, odpravi naj se indirektni davek na vse življenske potrebe, fldeikomisi naj se razveljavijo. podržavijo naj se lekarne, brezplačna bodi pomoč zdravnikova, gospodarstvo naj vodita oba spola ravnopravno, naj se določi postavno normalna doba za delo, ravno tako minimalno plačilo itd. itd.“ “)
»Napredna stranka ni tako ednostranska, kaker naša narodna in svobodno-miselna stranka (t. j. mladočeska) niti kaker je socijalno-demokratična. Prva zastopa le narodno-politične težnje, druga le socijalno demokratične in izključuje prve, vkcli-ker ne nosijo na sebi vseobčega znaka. Stranka napredna j e pa združila obeti s m eri, program njen — kaker pravi »Čas. čes. stud.“ IV. 168 — spaja vrline o-beh. a v p o m a n k 1 j i v o s t i h j i m a u e sled i.“ )
„Pojem ,narod“ nam ni nič abstraktnega, nekaj nad nami, ampak narod nam je posebno trpeče ljudstvo. Bojujemo se za trpeči 1 j u d in ne za p u h I e po j m e, in z a r a d i tega se staplja z nami niže ljudstvo proti Visim s t a n o v o m, kateri spodnje mase v 1 a d a j o.“ *) „Boj (proti klerikalizmu in dosledno tildi proti obstoječemu redu državnemu in društvenemu. Opom. pis.j se bode le tedaj vspešno bil. ako bode izviral iz jednotnega, trdnega, modernega, svetovnega naziranja, ravno tako kaker imajo klerikalci svoj določen nazor o s v e t u. “ 6)
Kaker smo videli, tak protikatoliški program >i je napredna češka stranka res vstvarila. Vendar misli ostati le pri teoriji, kaker večinoma Mladočehi ? Zdi se, da ne, in nje mrzlično
') Anton Cižek. Proces st. zv. Oinlodinou. V Kol nt 1891.
2) List z DejnovSjSf hiscorie. V Chrudimi. 1894.
s) L. c. str. 9.
*) Čusopis pok stud. II 120.
r’) Kutlikuli.l L:sty. I. č. 12.
•delovanje priča, da ne. Kličejo : „Ne ostajajmo pri teoriji, ampak lotimo se tudi vresničevati jo !-t ') „Ako se sredica — (mla-dočeske stranke) zadovoljuje se samimi gesli — dobro, a ne more, ne sme se zadovoljiti nje najskrajniše krilo; to bi sicer zgubilo pravico do obstoja, saj je njegov glaven poklic, da program (mladočeske) stranke i z v r š u j e, d a m u d a k o lile r e t n o oblik o/)
„Geslo je: vzgajati in mikati ljudstvo! — mi je skušamo vre sni či ti po tisku, z besedo in dejanjem.
Geslo je: boj klerikalstvu ! — mi se hočemo s klerikal-stvom v resnici bojevati: s cenim tiskom, z društvenim organizovanjem ljudstva, skratka: mi hočemo oživiti spomin na slavno husitsko dobo, pokazati temeljne nazore o češki zgodovini.
Geslo je: razkriti dejanske naše razmere politične, kulturne, gospodarstveue, socijalne — mi bomo to izvršili!
Geslo je: priboriti si največe svoboščine in pravice — v to napenjamo vso svojo e n e r ž i j o.
Geslo je: pomagati vbogim dijakom — mi bomo del o-v a 1 i tudi tu.
Geslo je : tujcem pojasniti naš narodni polažaj — pripravljeni smo tudi tu.
Geslo je: informovati in organizovati domače časopisje — tudi tu ponujamo svoje roke.
Povsod bomo delovali — sram nas ne bode n a j drobil i š e g a dela Do boljših razmer ne pelje druga pot. Organi-zujmo sistematično delo v manjših rečeh, v malem obsegu, dokler v velikem razmerji ni mogoče, a da bode naše delo trajno in trpežno, nas zagotavlja fakt: Prepričani smo o svojih namenili^
Dr. Rašin, eden obsojenih omladinistov, je pred sodiščem samim izjavil o napredno-radikalui stranki: ^Stojimo na mla-dočeski strani, na levem njenem krilu, na krilu radikalnem, katera radikalnost se kaže ne le kar se tiče taktike, ampak tudi glede programa, kajti naš program teži po globokejši pre-osnovi društva.-
A „Časopis čes. studentstva11 definuje radikalizem: Radikalizem v tem slučaji pomeni opozicijo, ki gre do skrajnosti, ki se ne straši nobenih posledic, ki proti nasilju postavi tudi nasilje.11
VII.	Zunanji razvoj' radikalno-napredne stranke. Razmerje k delavcem. Povod k procesu z „OmIadino“.
Leta 1889 .je začelo izhajati glasilo z naslovom : ..Časopis-českeho studentstva41, ki je povilarjalo posebno potrebo reforme intelektualne in moralne v dijaštvu. Vrednika sta mu bila vseučiliščnika Sokol in Hajn, omladinista.
Začetkom leta 1890 je to glasilo še jasniše razvilo svoj program : D i j a š t v o imej svoj politični p r o g r a nr v teoriji in praksi. List se ne bode bavil le z dijaškimi zadevami, ampak tudi s kulturnimi in socijaluimi: sč ženskim vprašanjem itd.
Proti koncu leta 1890 si je ona mladina, ki je „Časopis českeho studentstva44 priznala za svoje glasilo, pridela ime ,,p o k r o k o v a s t r a n a“ t. j. napredna stranka.
Leta 1891, meseca januarja, je ta napredna stranka sklicala v P r a g o velik zaupen shod vsega češkega d i j a š t v a radi bližnjih državnih volitev. Tega shoda so se vdekžili tudi mladočeski poslanci dr. E n gel in dr. Kitčera, kot udje izvrševalnega odbora nuadočeske stranke. Resolucije, ki so bile tu spiejete, so nekak obris političnega programa sedanje napredne stranke, katerega smo zgoraj razložili. O priliki tega shoda so dijaki poslali tudi memorandum mladočeskim državnim poslancem.
Istega leta meseca maja seje sešel v Pragi vže shod naprednega slovanskega d i j a š t v a. V deležba je bila mnogoštevilna. Razun ruskega so se vsi drugi slovanski narodi vde-ležili. „Čas. čes. stud.“ se je priznal za glasilo ysega slovanskega naprednega dija.štva v Avstriji. Češka sekcija se je izjavila za češko državno pravo in za personalno unijo z drugimi avstrijskimi deželami.
Leta .1892 seje zopet sklical shod napredne mladine na Dunaj. Mladočeski klub je zastopal dr. Kaizl. O tej priliki je bil sestavljen in sprejet politični in socijalni program. kaker ga napredna radikalna stranka sedaj izpoveda.
Pa ne le politično, ampak tudi literarno in s o c i-j a 1 n o je začela ta napredna dijaška stranka delovati. Razveu »Časopisa čes. studentstva41 so si osnovali svoj političen tednik ,.Neodvislost-‘, leposloven list »Nove proudy“, za trgovsko mladino ,,Poki okove listy“, „ Vestnik obchodni omladiny českoslo-vanske44 ; tudi mesečnik ,.Rozhledy“, ki načelno razpravlja dnevna vprašanja, je sprejel napredni program. Razen tega je osnovala »Omikajočo knjižnico11, kjer izdaja prevode tujih spisov važnih za napredno stranko, in pa „Knjižnico socijalnih naukov41. Izda-
ja tudi „Epistoly pro lid“, male brošurice, katerih so do dandanes mej ljudstvo raztrosili do 60.000.‘)
V zmislu socijalne točke v naprednem programu so dijaki zaceli osebno občevati tudi z delavci, bodili na njih shode in tam tudi predavali, posebno v Pragi in okolici. Tedaj so bili češki delavci — kaker sami naprednjaki pripovedujejo — razdeljeni na dva tabora: na večo mej nar o dno socijalno-de-mokratično stranko in na manjšo narodno socijalno-demo-kratično. Prva je priznavala hainfuldski program. Dijaki so mej delavci delali v zmislu druge stranke. Delavska mladina se je kmalu oklenila naprednih dijakov, njih reform in svobodnjaškega mišljenja in delovanja. Leta 1891 se je ta mladina seš>a v Ivladnem. Osnovali so list za delavsko mladež nazvan „Omla-dinau. Vrednik je bil izšolan sedmošolec Lorene, ki je pa kasneje v Brazilijo pobegnil. V programu je ta delavska omladina izpovedala jasno — da pripada socijalno-demokrvtični stranki in priznava radikalni socijalizem Dijaška in delavska mladina se je toliko časa pajdašila, dokler se je eden del tudi f o r m a ! n o s t o p i 1 z napredno dijaško stranko v j e d n o stranko p r i z n a v š i n a p r e d n i prog r a m, k a k e r je bil n a D u n a j i v s p r e j e t, za s v o j p r o g r a m. To se je zgodilo 1. 1893 meseca februarja v K 1 a d n e m.2> Dne 18. augusta 1S93 bili so vsi praški listi polni poročil o velikih demonstracijah, ki so se godile na predvečer rojstva cesarjevega, pred kazinom plemenitašev, pred hotelom ,,U cisafe rakouskeho", pred spomenikom Jungmanovim, na Karlovem mostu pred kipom sy. Ivana Nepomuka itd. Vže meseca maja 1893 so po Pragi trgali in mazali cesarske orle. ne da bi policija mogla koga zasačiti. Ni si mogla drugače razlagati, kaker da to dela kako tajno društvo. Ko je policija mladiča. Legnerja in Kudolfa Mrvo3) zaprla, sta ta dva in posebno Mrva trdila, da biva neko tajno društvo, ki se ,,Omladina” imenuje. Člani tega društva baje osnavljajo one velikanske protidinastične, proticerkvene demonstracije, oni trosijo veleizdajske liste po Pragi itd. Na te izpovedbe je policija advokatskega koncipijenta dr. Rašina, redaktorja Sokola (sin državnega poslanca Sokola), Hajna, Ska-bo, kasneje tudi Čižeka. tajnika mladočeskega kluba, zaprla, kot „intelektuelne“ voditelje skrivnega društva „Omladine“. — Vsi so tajili, da bi bivalo tako društvo. A sodišče je toliko dokazov1) imelo, da je obsodilo vse zatožence skupaj na 96 let in
9 Primerjaj : .I/st z nejnovijčf historie “
s) Anton Čižek : ..Proces st. zv. Ondndinou11. V Kolinž 1894. st. 22 in sl.
:1) Ta sam jo bil p pred osnovni skrivno druitvo ,,Podzemeljska Praga11. Mladina se je shajala v kleteh. Policija je prišla na sled. Kasneje je hotel osnovati novo taino d ušivo „Krvava sekira".
9 Dokazalo se jo tudi, rln sta se skrivnih shodov vdoležiln tudi tnlado-čtska poslanca Ki iz 1 in grof lvouuic.
več večinoma težke ječe. Organizacija je bila po izpovedi obsojenca Emila Hocba podobna nekemu italijanskemu revol učijo 11 a r n e mu društvu m a ž z i n i j e v i h f v a m a s o n o v. Udje so se delili mej ,,palce" in „prste'4. Ako je Mrva povedal pravo število ,.palcev“, bi moralo biti v oni praški ,.Omladini“
— društva „Omladina“ so se tudi po deželi snovala mej delavci
— do 720 članov. Isti Mrva je pravil, da so praški »omladini-sti“ imeli za društveno znamenje „bel trak na rodečem polji s
■ črkami ,.R. V. B.“ t, j. rovnust, volnost, bratrstvi, po Slovenko: enakost, prostost, bratstvo, toraj geslo francoske revolucije: egalite, liberte, fraternite. Izdajalcem je bila določena smrt. Vsak ud se je obvezal pod prisego.
Odkar je Mrva izdal te tajnosti policiji, se je bal za življenje. Tudi policiji je to sporočil. Dne 2.1 decembra 1893 se po Pragi raznese vest: Rudolf Mrva, imenovan tudi Rigoletto di Toscana, ovajalec „Omladine“, katerega je tudi češki državni poslanec Herold v državnem zboru imenoval, da je le agent provo-cateur — je vmorjen. Vinorila sta ga mladiča Dragoun in Dole-žal, ki sta bila tudi zapletena v proces z „Omladino“.
Za teli dogodeb je vlada oklicala izjemno stanje za Prago, katero še sedaj ni preklicano. Več radikalnih listov je bilo vni-čenih. Zato pa so radikalci nove osnovali, toda zunaj Prage; mej temi so posebno večkrat imenovani „Radik«ilni Listy\
VIII.	Radikalno-napredna stranka pa internacijonala. Razmerje k socialistom in anarhistom.
„Mezinarodno8t boje delr.ickeho jo v pndstatS čiBtS tnktiokou arrdnkou jelio, n opakuji opetne, z o(>la prdvnou, vyidynouši z mezindroduosti hospo-ddrskyrh - kapital ist'okych podmlnnek. Podava - li dilnfk francausky ruka s n6meckym, posobl to niocnS lia vlddnoucl kru)iy.“
Časopis čes. studenststva IV. 32.
„My chcemo provesti rovnost mezi tfidami a proto chcemo byti stejnS bltzko všcm tFfddm — a nčkoliv to neupfrdme, že jsino k scialisticikd stranS nojbliže.'1
Novo Proudy I, č. 4. „Pokrok možny jost pfes Hkoro uplnS zbofeni budovy nynSjaich zovnth pravidel společensk^ch.* Časopis čes. stud. IV. st. 113.
„Mejnarodnost delavskega boja — piše Časopis čes. stud.
— je pravzaprav le taktična stran njegova in sicer, ponavljam zopet, popolnoma pametna, ker izvira iz obstoječe mejnarodno-sti gospodarsko-kapitalističnili pogojev. Podaja li francoski de-
lavec roko uemškemu. včinkuje to silno na vladajoče kroge.... Vidimo toraj, da mejnarodnost kot taktično sredstvo se da pogoditi s narodnostjo.... Zanimivo je za naš predmet — pravi „Čas. čes. stud.“ ravno tam — ako navedemo h koncu, kako redakcija ,.Narodii “, organa r ad i k a 1 n e r u s i n s k e st r a n k e, katere program je socijalističen, umeva narodnost in kozmopoli-tizem: „Smo narodnjaki toliko, da smatramo za potrebno n a j p r v o delovati za svojo narodnost; s m o k o z m o-politi toliko, da narodne koristi smatramo le za del koristi vsega človeštva in za cilj vseli posameznih narodnosti ; smo na-s p r o t n i k i 11 a r o d 11 o s t i, vkoliker nje potrebe in koristi ločujejo od koristi in idealov vsega človeštva... S 111 o nas p r o 111 i-ki k o z 111 o p o 1 i t i z m a, vkoliker ta posameznika odvrača od dela za svoj narod, ker je morda majhen, tlačen, a ga naganja se pojiti z bogato, mogočno, drugo tlačečo narodnostjo. Narodnosti toraj ne nasprotuje mejnarodnost. marveč ta jo brani proti narodnostnemu tiranstvu in tlačenju.“')
„Mi (radikalni naprednjaki) smo sicer iz telesa mladočeske stranke izrasli, a ona sama nas ni odgojila. Vplivali so na nas — in mi nesmo hoteli biti gluhi in slepi — tudi drugi činitelji : proučevanje tujih slovstev, moderni velikosocijalni boj, ki se deloma bije tudi pri nas VIi se nesmo mogli zadovoljiti v znanstvu s tem, kar nam daja češka literatura, inv politiki s tem. kar je evangelij mladočeski.'a) „Čas. čes. studenstvo*1 naganja celo Cehe, naj gredo na tuja vseučilišča, „da se jim razširi duševno obzorje, a ob jednem tudi podre kitajski zid, ki jih duši.1*3)
„Mi edini izmej Čehov smo vzeli zadevo socijalizma za svojo zadevo, v socijalizma smo spoznali živ vir največega napredka — o njem smo vedeli, da pripravlja tla bodočnosti. Sreča socijalizma je naša sivča, zato ga hočemo imeti vsestransko dovršenega... Čut za pravico, a nič manje za narod, nas je prisilil, da smo se začeli ozirati po sredstvih, po katerih bi postale vse vrste (tridy) v narodu mej seboj enake. Spoznali smo, da
more to storiti le socijalizem. Tako smo postali socijalisti  Mi
se smatramo za srednike čpojitkoi mej delavstvom in ostalim narodom, mi hočemo biti mej narodom prvi v bojni vrsti socijalizma, in s tem mislimo, da socijalizmu močno pomoremo. Mi hočemo enakost mej vrstami v narodu vpeljati, a zato hočemo vsem vrstam enako blizo biti — dasi ne tajimo, da smo socialistični stranki najbliže/4)
,,Društvo (kroužek) čeških študentov priznava za potrebno,
‘) Chh. čes stud. IV st. H2. s) Rad. Lisly I. S'. 12.
») L. c. 2s4."
*) Novo Proudy I. č. 4.
da delavski prolet. arija t osnuje mej narodno organizacijo, in bodo delavsko gibanje podpirali kaker vsako gibanje v prospeh pravice in enakosti mej ljudmi/
Kaker znano, so pri zadnjem mejnarodnem socialističnem shodu v Cirilin — katerega so se, kaker z a t r d 11 o vemo, vdeležili tudi nekoji Slovenci — izključili vse radikalne in revolucijske socijalistične t. j. anarhistične življe. Radikalno-napredna socijalistična stranka na Češkem pa je proti temu p r o t e s t o v a 1 a ! ! Protest se glasi:	,. P r ot e s t u j e-
m o v prvi vrsti proti despotičneinu počenjanju shoda v Cirihu, ker je izključil vse radikalne in r e v o-111 c i j s k e socijalistične življe. Ne priznavamo tega shoda za mejnarodnega niti za delavskega niti socijalističnega, resolucije smatramo za neveljavne .... Protestujemo proti dosedajni centralistični taktiki socijalno-demokratične stranke, posebno, ker je v njej zavladal oportunizem in diktatura, ki sta na k var težnjam socialističnim . . .“
V Žižkovu (pri Pragi) 13. avg. 1893.
Neodvisna stranka socijalistična.
Napredna stranka socijalistična.
Narodna stranka soc.-demokratična.1)
Opozicijska stranka soc.-demokratična.“
Pred sodiščem so se „omladinisti“ izpovedavali ,.Nad seboj ne priznavam nikogar, razum svoj razum." Drugi: „Sem .anarhist11 v teoriji itd.
„ Napredek — piše glavno glasilo radikalcev — je mogoč le, a k o se s k o r o popolno m a razruši zgradba sedanjih zunajnih društvenih pravil'.2)
IX.	Radikalno-napredna stranka in slovanstvo. Mlada Slavija. Radikalne stranke razmerje k Rusiji in slovanskemu obredu.
„D£.jiny novo doby znoji mlndnu Italii, mlado Nem oko a k n im jako nejmladši včtov pristoupila mlada Slavie — vznikla pred našima ošima prave v poslednich leteoh, My všiohni jame z to mladd Slavio .... My jsmo odchovanci sklama-nycli nadeji/
Časop. čes. stud. IV. 138 in 139.
„Slovansko vprašanje — pravi neki radikalec — je pri nas vse, a ob jednem tudi 11 č. Ono nam je kaos čustev, želj, dcmišlij, in, ko hočemo kaj konkretniše povedati, govorimo koj o „velikem“ Ruskem, ki je rešilno središče vsega slovanstva itd.
9 Novo Proudy \. str. 108.
2) Čas. čos. stud. IV. str. 113.
V ,.Cas čes. stud.“ IV, 167 beremo o slovanskem vprašanji: »Stranka (napredna) pojmuje slovansko vprašanje kot n o t r a n j o in zunanjo emancipacijo tlačenih slovanskih narodov, a vzajemnost slovanska ji je le edno izmej sredstev, da se reši slovansko vprašanje". V III. letniku str. 1692 je še konkretneje povedano: „Slovansko vprašanje je zagotoviti bivanje vsem narodom slovanskim nasproti Nemcem (ki Slovane zatirajo), a tudi nasproti dr u g im Slov a n o m (ki svoje krvne brate tlačijo, kaker Rusi Poljake, Poljaki Rusine). Slovanska vzajemnost ima temeljiti na vzajemnih interesih, a ker so posamezni slov. rodovi sestavljeni iz slojev sebi po programu in ciljih nasprotnih, zato slovanska vzajemnost ne more biti mej celimi narodi, ampak le mej posamezni m i s t r a n k a m i, s t em bi bilo izključeno politično rusofilstvo pa tudi polonofilstvo; izključena tudi ona sentimentalna, meglena slovanska vzajemnost. “ Tako se je sklenilo tudi na prvem in drugem slovanskem dijaškem shodu na Dunaji. Napredna stranka toraj stavi (vsak slovanski rod) najprej na lastne noge, na lastno samozavest, na last n o delo .... narod, ki bi na nikogar se ne zanašal razven na-se, bi ne mogel več tako lahkomiselno vzeti svoj politični boj . . .“') „Zgodovina novejše dobe pozna mlado Italijo, mlado Nemško, in k njima je pristopila kot najmlajša veja mlada Slavi.ja — porodila se je pred našimi očmi v poslednjih letih. Mi vsi smo iz te mlade Slavije. Ni nam žal. da je mlada Slavija tako kasno se prikazala, še le po štiridesetih, petdesetih letih, kasneje ko v Italiji in na Nemškem. Ni nova le po času, ampak tudi po idejah in ljudeh. Naše težnje imajo dosti podobnega s težnjami vrenja in kipenja srednje Evrope — a je v njih vendar dosti novega, vsklilega iz novih dob. Pa tudi mi nismo taki ljudje, kaker je bila ona (italijanska in nemška) mladina .... Naš početek je imel vse druge pogoje .... Svobodo poznamo komaj po imenu, prostost narodova se je spremenila v rafiuovano zatiranje narodov, devet desetin ljudstva se je iz enakosti izključilo, a edna desetina je neenakost razklicala. Kje so koristi onih žrtev, katere so narodi za svoje misli žrtvovali, kje sledovi ognja in navdušenja ? Ta ogenj se je ohladil, ohladilo se je navdušenje, a mi stojimo pred neizprosno dejanstvenostjo. Zastonj je bila ljubezen do ljudstva, zastonj krčevito teženje po blaginji, kri ljudska je bila prelita zastonj .... Mi smo otroci svojega časa, udje svojega društva, mi smo gojenci varanih upov. Tu je glavni vzrok, zakaj smo popolnoma drugi ljudje, kaker one mlade stranke, zakaj mi vse drugače čutimo in delamo. Mlado Germanijo je oživljal ogenj lastne dobe, bila je hranjena od celega ljudstva. A mi smo se ogrevali pri gasnečih plamenih, mi smo hoteli klicati, a mesto navdušuvalnega odgovora
') List z nejncnovojši histcrie itd. št. 12 in 13.
15
se nam je vračal mrzel jek. Nas ni nikdo od zunaj navduševal., navdušenje je pri nas izšlo iz nas samih. Naše gibanje je naša. lastnina, ie naše delo, napredna slovanska stranka je stranka mladine. S tega stališča je treba slovansko napredno mladino soditi, s tega stališče njene nazore ocenjeval i“.‘)
„Napredna stranka češka je glede na program sestavljen na shodu 1. 1892. na Dunaji le del slovanske napredne stranke, in oni program je skupen program cele tedanje slovanske napredne stranke, katero se tedaj razven naprednih Cehov sestavljali tudi napredni Poljaki in Rusini“. Tako od besede do besede vže večkrat omenjena brošura „List z nejnovčjši historie“.
„Versko vprašanje mogočno trka na vrata, bodisi v obliki e t i č n i h t e ž e n j, a 1 i v obliki modernega pojmovanja dogem. Grozne dinamitne strele niso druzega, kaker pojavljanje moralne krize današnjega društva . . . To so vprašanja, s kateremi se dandanes omikan človek bavi. Vprašanje obiedov pusti človeka ravnodušnega, naj bodo zapadni ali vshodni. Moralna kriza se vrši na Ruskem ravno tako, kaker na Francoskem  Ako nas tedaj „cirilo-metodijevci“ zovejo v boj,
da se obred spremeni — mi ne gremo za njimi. Mi se ne povrnemo k primitivnejšemu duševnemu stanju, naših moralnih in verskih tožeb ne vteši nobeno bogoslužje ; bodi, da se nas bo radi tega „zapadnjake“ zmerjalo. Obred cirilo-metodijski ne obrani naše kulture, niti nam pribori samostojnosti, uiti nam doda kaj moralne plemenitosti. A tudi če bi res bilo, da je slovanski izhod tak eldorado. ki je ohranil si ,,ljudsko organizacijo, cirilo-metodijsko, velegradsko, ki si je ohranil duševno svobodo, svobodo narodnosti, svobodo ljudstva11 — vendar mi bi na enkrat ne postali drugači, tudi če bi se izhoda oklenili. Kakeršni smo, take so nas storila stoletja. Kaj moremo za to, da je vpliv zapa-da bil silniši, in kaka nesreča je to ? Mnogo smo od zapada vzeli — a dali smo mu tudi mnogo ... a trditi, da so Nemci in zapadno krščanstvo vpeljali fevdalizem, privilegije stanu nad stanom, robstvo, roboto — to je najmanj rečeno najivnost. Take reči se ne vvajajo, ampak razvijajo ; po robstvu in roboti so er.ako trpeli Nemci sami — a še je hujše trpel ruski niužik .... Klerikalci s č slovanskim obred o m n e b o d o boljši od klerikalcev današnjih. Le lice se spremeni — bistvo ostane i-sto . . . . Ko bi dosegli slovansko liturgijo, ne bi dobili skoro-ničesar . . . . Ne menjamo sovražnega postopanja tfrontu) proti klerikalcem in o d r v e n e 1 i m oblikam cerkvenim, katere dušijo in zadržujejo razvoj našega-naroda — bojujmo so /a ločitev cerkve od države !“ “)
‘) črtaop. češ. stud. IV. at. 13?.
3J Hudi :ulni Liety I. 6. 13.
X.	Adresa na Gladstona. — Radikalno-napredna stranka in Avstrija.
..Občane! Politickii prdva se nevyprošuji, ne-rozddvsji, nevj-jednavnji, nyhrž dobyvaj(. Zuneehto proto všech sentimentalnfeh vzdecliii a tužeb nds ned&stojn^ch a pripravit) to se k boji. Ne k boji, jejž by vedlo slnvy nSkolik poslanett v parlamente, alo k boji, jejž povedemo my vžiclini doina. Rakouskil vlada liemtl žadneho proslfedku, jirnž by mokla živoucf narod potlačiti, v jeho postupu zastavit1, ii-ta onemfiti, pero zlomiti. Dokažte, že nespokojenost a hnSv se ž-fri dnes z Prahy na Tenke, že od jednobo človeka zapaluji se srdce a cit set a tisfctt, že pod tichou posnd hladinon širokyoli vrstev nušeho lidu kupi' se mračna, pfida se zvolrip vlm' a rozkolebavd..
Radikalni Listy 189+. č. 13.
Leta 1892 je češka radikalno-napredna mladina poslala ■Gladstonu, o priliki njegove zmage pri volitvah, adreso, v kateri -se mej drugim tudi glasi : „Slavni gospod! Dva sta vzroka, zakaj podpisani v imenu velikega števila enako mislečih svojih drugov se drznejo Vam, slavni gospod, poslati adreso. Jedeu vzrok obstoii v tem, ker mi izpovedano svobodo in enakost posameznikov in narodov .... A ta načela nahajamo najmanj tam, kjer bi sicer morala biti — na ministerskih in sploh vladnih stolih .... Pa Vi ste bili, ki ste vedno popred govorili z narodi kaker z vladami .... V Vaši zmagi vidi in pozdravlja češko napredno študenstvo zmago svetih misli svobode, enakosti in pravice do narodov. — Drugi vzrok, zakaj smo se osmelili pisati to adreso, je, ker položaj našega češkega naroda je sila podoben položaju irskega naroda. Kaker ta, tako borimo se tudi mi s premočjo za svoje politične pravice; kaker on, tako tudi mi hiramo narodno, kulturno in gospodarstveno. Vže dolgo let se bojujemo, a vedno brez vspelia...................Pa to nam je po-
rok. da tudi našemu stoletja britko skušenemu narodu, kateri je Evropi podaril Husa in Komenskega, dojde mir, mir, ki izvira
iz popolne neodvisnosti in samostojnosti politične.................lM)
Ko je češko vseučilišče nekatere radikalno-napredne dijake izključilo, so ti na shodih govorili : »Vseučilišče nas preganja na miglej od zgoraj zaradi naših simpatij (napr. dijaštya) z delavci in zato, ker je napredno gibanje, gibanje slovansko. To vseučilišče ni češko, a k večemu vseučilišče avstrijsko (burno pritrjevanje), a takega mi n e č e m o. (Ploskanje). Češko vseučilišče naj se li pajdaši z vlado, jaz se nadjam, da čisti, odločni duh slovanski v mladi generaciji zmaga tudi proti policiji, tudi
J) Časop. čes. stud. IV. 202.
proti tako zvanemu češkemu vseučilišču, s pomočjo celega naroda •*. (Dolgo trajajoče ploskanje)1)
„Z nami (s Čehi) se dela kaker s pravimi sovražniki te (avst) države — a čudno bi ne bilo, ako bi v takih razmerah}.
postali najbrezobzirniši sovražniki avstrijske celote......................Mi
smo prisiljeni konečno premišljati, kako veljavo ima za nas, da pripadamo avstrijski celoti, ko se nas zadržuje v našem razvoji, in za velike žrtve, ki jih trpimo za Avstrijo, se nas s krivico pita. Ta naš položaj datuje od leta 1520, ko se je temelj postavil tej državi in smo mi v to zvezo stopili. To leto pomeni začetek našega narodnega propada, našega poniževanja in božanja .... Ali ne občuti narod kako silno se njegovo dostojnost žali ? Ali ne spozna konečno, da glede, na te razmere je potrebna d r u g a pot ?““)
,.Šolstvo je estrajhersko (rakušacke) od ljudskih šol do vseučilišč. Vse to nam veli brezobzirno opozicijo proti sedanjemu zistemu in proti vsaki vladi, ki bode na Dunaji — mi hočemo svojo vlado v Pragi. (Izborno ! Burno pritrjevanje).“*)
^Radikalni Listyw (I. č. 13) pišejo v članku „Všemu op-posičnimu lidu češkemu P tudi to le: „Smo razburjeni; vsi zadnji dogodki nam po mozgu spreletavajo, oko se nam iskri, prsa se nam krčijo. Občaui! Politična prava i-e ne izprosujejo, se ne razdavajo. ne izpogajajo, ampak se — privojavajo. Nehajte toraj sentimentalno izdihovati in tožiti, pripravljajte se na boj. Ne na boj, ki naj bi se bil z besedami v parlamentu, ampak na boj, katerega hočemo doma vsi biti. Avstrijska vlada nima nobenih sredstev, da bi živeč narod mogla streti, ga zadržati. Dokažite, da ste nezadovoljni, da se razjarjenost aanes širi iz: Prage na deželo, da se ob j e d n e m človeku ogreva srce in čustvo stoterih in tisočerih, da se pod doslej tiho gladino širšega našega ljudstva zbira oblak, da so tla se začela valoviti in m e j a t i. “
XI.	Podučna debata mej dr. Gregrom in namestnikom predsednikovim dr. Kathreinom v državnem zboru o radikalnem toku v češkem narodu.
Dr. Gre gr: „Nečem tajiti, da v Pragi se niso dogodki vršili, ki so sodnjisko kazenljivi, in da ti pojavi ne pričajo, kako globoko je naše politično stanje nakaženo. Naloga vlade je, prave vzroke teh pojavov poiskati in je v izvirku samem zatreti. Ni lahko takim pojavom, ki iz globine ljudske duše izvirajo, priti do dna. V to treba biti zaupnemu možu ljudstva,.
‘I L. o. 25«. 2) E. c. 187. 8) L. c. 289.
mora se z ljudstvom čutiti, tieba zasledovati, kaj po ljudski duši polje, in takega zaupnega moža mej sedajnimi možmi, ki imajo vlado v rokah — ni. (Pritrjevanje pri Mladočeliili). Mi imamo zaupanje češkega ljudstva, mi poznamo njegova čustva in misli in radi tega moremo prave vzroke in pravo bistvo čeških razmer boljše pojasniti, kaker vsak vladni in policijski organ. Dva momenta se posebno kažeta v češkem gibanji, prvič mržnja in nezadovoljnost z avstijskim vladanjem in razmerjem češkega kraljestva k splošni avstrijski državi; in drugič, v velikem delu češkega ljudstva je dinastično čustvo oslabelo, se je ohladilo.
N a m e s t n i k predsednik o v d r. K a t h r e i n (vmes): „Ne morem dovoliti, da dinastijo vmešavate v debato (Vgovor pri Mladočeliili: Saj tega ne dela!) Ne morem dovoliti, da govorite o oslabenji dinastičnega čustva !“
Dr. Gregr: .Saj o tem tudi nečem govoriti . . . Namest. p r e d s. dr. Kathrein: „Dovolite, da končam. Privolim popolno svobodo besede, a da se tega predmeta dotikate, nikalter ne morem dopustiti. Češko ljudstvo je na visoki stopinji omike in je skoz in skoz dinastično. (Pritrjevanje pri čeških veliko-posestnikili). Radi tega ne morem trpeti takih namiganj.“
D r. Gregr: „ Jaz proti dinastiji ne bom niti govoril. Hočem le pojasniti, kako se reči na Češkem imajo . . .“
I)r. K a t h r e i 11 : „Rekel sem in kot namestnik zbora, smatram za mojo dolžnost tako postopati. “
Dr. Gregr: „Jaz tudi ne trdim, da je vže celo češko ljudstvo v tem toku, le trdim, da velik del češkega ljudstva je vže v tem toku, in da se tok vedno bolj širi in končno tudi vse češko ljudstvo preplavi — ako se 11111 vlada ne postavi proti z drugimi sredstvi, kaker je delala do sedaj, mej katerimi je izjemno stanje eno najnevarnišili in najškodljivejših. Mržnja nasproti avstrijskemu vladanju se je pokazala s trganjem in mazanjem avstrijskih orlov .... Drugi moment je, da se je v velikem delu čes. ljudstva ohladil dinastični čut. Ljubezen in zvestoba češkega ljudstva do cesarske hiše je oila do najnovejšega časa vzvišena nad vse dvome. Poslanec Kaftan je vže opozoril na lojalno vedenje češkega ljudstva za pruske okupacije. Tedaj je stari sovražnik habsburški dušil dinastične pojave, dandanes pa c. kr. vlada je izjemno stanje za Prago odločila, da bi pojave protidinastičnega čustva strla. Tako se časi spreminjajo, in tako more slaba in krivična vlada spremeniti dobro, potrpežljiva ljudstvo ... J
D r. Kathrein: „Gospod poslanec je zopet govoril o pro-tidinastičnih čustvih v češkem ljudstvu*. (Mladočehi: Ne!)
Dr. Gregr: .Gospod predsednik, prosim, poročilo poročevalca to priča — in jaz niti toliko nisem reikel.“
Dr. Kathrein: „Rekel sem vže, kako stvar pojmem,
pri teni ostanem, nikaker ne moreni dovoliti niti namigniti . . .* (Ropot pri Mladočehih.)
Dr Gregr v daljnem govoru misli, da bi se češko ljudstvo koj pomirilo, ako bi se avstrijski cesar dal venčati za kralja češkega, kaker se je obljubilo v reskriptu leta 1871. No mi smo prepričani, da bi bilo v to najprej treba duhove preroditi, drugače jih vzgajati. Sicer pa je dr. Gregr res objektivno narisal češke razmere. Celi ta spis o tem priča. Politično pa gotovo ni, ako predsednik ne pusti razkrivati ran, katere faktično bivajo. Se samim tajenjem dejanskih žalostnih razmer, z optimizmom se reči nikdar ne bodo zboljšale. Vlada se očividno hoče izogniti načelnemu razpravljanju politiških razmer avstrijskih. V tem oziru je dr. Herold z vso pravico ob isti priliki povdarjal, da se boj idej, načelni boj bode tudi v Avstriji moral ve n dar le enkrat biti; naj bi vlada nehala germanizovati, centralizovati in poljubno ravnati, naj pokaže enkrat češkemu ljudstvu prijazno lice — sicer pa se boji, da se tudi takrat znani „prekasuo“ ne vresniči.
I
XII.	Radikalno-napredna stranka pa dijaštvo In mladina sploh — Radikalno napredna mladina — bodočnost čes. naroda ? Dr. Kramar.
„Kollegovž abituvienti! Nžkolik upfimnycli slov. Poznali jste zajstč, nebo aspoii oitite že mimo vds rosto a chystd se n&eo. eo tu nebylo, co p tonika i k vam a oo uzkoprsv kdzeiisky rad a system vvučovaci neni s to zadvžeti. Živor studentsky odlmznje dfivčjši formy, jelio obzor se širi, vfedomi jelio aamostatnosti se vzmdlid, pojmy dfive nedotknutelne dnes ztrftci pti-vabu. My, študenti nynžjši jsuie již z&sadovfi zc la jine-ho razu, než byli študenti let dffvfjšlh. Vyplyvd to již z našeho poslani, jako nejmladši inteligence malčho nftroda z.apaaieiho o svobodu sebeuroovdni a vyplyvd to ze všech modevnich politickyoli forniaci. —
časopis pokrokovčho Studentstva II. e. 2.
„Společnost; . . musf koneonfi si uvždomiti, že slova „mladež jo bodoucnost uArodfi“ nejsou jen k toinu, aby se jako frdse, tisiekrdte lidzela ve slav-nostnfeli pfipiteicb a fečecli, nyberž že obsalmji pravdu.11
čas. čes. stud. IV. str. 30.
Razmerje mej češkimi radikalci in mladino je iz povedanega vže razvidno, saj radikalizem češki je izšel pravzaprav iz mladine češke same in do nedavna je skoro le mej njo imel pristašev — vendar, ker je to poglavje preimenituo in reč sama preosodna za bodočnost, zdi se nam potrebno, o tem še posebe spregovoriti.
..Kolegi abiturijenti — tako piše „Cas. pokrok. stud. II. č.
2.“ — nekoliko odkritosrčnih besedij ! Gotovo ste spoznali alt vsaj Čutite, da nekaj klije in se pripravlja, kar še ni bilo, kar tudi k Vam prodira in se vkljub disciplinarnega reda in učnega načrta ne da več zadržati Dijaško življenje slači prejšnje oblike, njegovo obžorje se širi, zavest lastne samostojnosti raste, nazori popred nedotakljivi zgubljajo mikavnost. Mi sedanji dijaki smo v ž e načelno vsega drugega kova, k a k e r so bili dijaki prejšnjih 1 e t .... to izvira iz vseh modernih političnih formacij.“
Isti list piše v 7. in 8. številki: „Mi hočemo šolstvo narodno. češko, a ne šolstva v duhu estrajherskem. mi hočemo šolstvo napredno, ljudsko, občansko, mejtem ko je sedanje šolstvo protisocijalno — ta duh se vklanja rojstvu, cerkvi in kapitalu/
„Ako stoji dijaštvo v svoji večini na podlagi samostojne sodbe v taboru svobodomiselnem, to ima d r u g po m e n,, kaker so v njem bili naši očetje morda le iz trenotnega navdušenja. To se razume, da prepričanje na tak način pridobljeno ne zbledi pred vsakim konfliktom vsakdanjega življenja, da to zavzema celo dušo, in da vanje se sme zaupati tudi v naj-težili krizah11.1)
„Zato je potrebno, da bi se dijaštvo poleg svojih dolžnosti zanimalo tudi za javnost in se urilo v tem oziru delovati z brezobzirnostjo in trdnostjo pravega moža. Seveda radi tega delovanja mnogokrat dijake preganjajo — a do tega dijaku naj ne bo “ 2)	.
„Počitniee — pravi isti „Časopis" — za češko dijaštvo, posebno napredno, ne morejo biti doba mirnega počitka, nedelavnosti, ampak doba najširšega agitacijskega delovanja mej ljudstvom . . . . Napredni dijak mora biti prešinjen od programa svoje stranke, da mu je o vsakem koraku mogoče v njegovem zmislu delovati .... Spoznavamo, da je pametno le od zdolaj navzgor delovati .... V tem oziru more ravno dijaštvo največ pripomoči, ker je najagilnejši in v najožiši dotiki z narodom ............(Tu	našteva posamezne točke, kaj in kako treba
mej ljudstvom delovati.) .... V krajih pa, kjer je nevarnost,, da klerikalno gibanje prevlada, treba z osebnim vplivom yniže-vati delo klerikalcev, duhovnikov, osvitljevati njihove težnje, po sebno opozarjati na etični pomen verstva . . . .“ itd. itd.“j
List „(.)mladinau 1. č. 1. piše —: ,Mladi ljudje, v boj! Bližamo se koncu stoletja, hitimo h koncu starega sveta. Kmalu se vleže v grob, z njim tudi stari društveni red sč svojimi ide-
‘) C is. čes. stud IV. str. 887.
čas. pokr. stud. str. 106. s) Isto je v glavnih točkah slovenskim dijakom pridigala „Vesna“ — seveda iz čeških radikalnih listov.
jami, katere so se pootročile, kaker misli starca, ki je blizo smrti. Razvijajoči se dedič tir ja svoja prava .... Svoboda! — koperneč se odmeva po vsej zemlji .... Pomagajmo, da novi svet pride do svojih pravic, iščimo mu pristašev. Širimo nauke, odpovejmo se načelom starega sveta .... Urimo se, mladeniči in mladenke, da bomo na vrhuncu razuma ... Se stališča razuma zrimo na delovanje prirode, na položaj ljudstva, na življenje č ovekovo .... Nam je biio vsojeno, da živimo v naj na* prednišem stoletji, duh časa ima na nas svoj vpliv. Prirodne vede nam oči odpirajo, in nam dokazujejo, da stari nazor o svetu je bil — kriv. Naše navdušenje se ne ohladi, ako bode izhajalo iz prepričanja, nepobitnega prepričanja, katero živi veda .. . Na noge toraj, mladi Ijudje, v boj ! . . . . Strastno napnimo žile, da bo naša armada tem veča. Vse mlade, jare moči naj se nemudoma zberejo pod zastavo prostosti, enakosti, bratstva! Veda in omika bodeti naši voditeljici, plemeniti čini naše orožje, a nezlomna volja naš ščit. Ljubezen do vseh navdušuj prsa. Bijmo pravični boj — in zmaga je gotovo naša k'
„Smo epigoni. Vže druga generacija v vrstah naprednega gibanja. Ti, kateri so je začeli, so šli v praktično življenje ali pa „na Bory“ (v zapor). Napredno gibanje je nehalo biti gibanje mladine, otroško lice je odložilo — in mi napredni dijaki smo dandanes le del celote, a ne več glavni tok, kaker je bilo popred.“ ‘)
»Dandanes se nahajajo skoro v vseh okrajih zemlje češke prijatelji naše reči. Povsod se premišlja, presoja in dela, dela morda še le od začetka, a to je za našo češko reč še bolje, dela se vsaj od — temelja. Za izjemnega stanja nismo rok križem del i.“
Poiskali smo si dela mej ljudstvom, in srečni smo. Od ■človeka do človeka hodimo in mu pravimo zaupno: hočeš li narodu pomoči, njegovim visokim ciljem? Najprej začni pri sebi. In naše ljudstvo to razume. Razume to tisočkrat boljše, kaker brezštevilne šumne, bahate govore tako zvanih visokih naših politikov, kateri so ljudstvu risali na shodih nebo bodočnosti — a so pozabili mu povedati, kaj ima v sedanjosti delati.“ *)
„Da smo dobro pot vbrali, dokazuje nam fakt, da napredno gibanje dandanes ima vže svojo popularnost dober glas, ima celo vrsto svojih organov z jednotnim čiljem, dobro organizova-ne svoje pristaše, ima kos poštene zgodovine in delovanja za .seboj. “')
»Sodeč, kako naglo se je napredna stranka razvila, kako naglo se je nje program razširil in vsprejel, smemo sklepati, da
*) čas. pokv. stud. I. 83.
-) KadiklUni Listy I. e. 11. a) L. c. č. 12.
je stranka dobro zadela, da so bili pogoji za to in da so dosedanje zunanje in notranje razmere naših strank ostarele ............ Da	je napredna stranka se porodila, je bil me-
mento za dosedanje stranke in sicer t e m g r o z n i š i m e-m e 111 o, k e r s e j e n a p r e d na st r a n k a porodila iz njihove m 1 a d i n e ! A k o k a t e r a stran It a m 1 a d i-110 izgubi, je znamenje, da je zgubila v ž e z m i-s e 1 za čas, d a s č a s o m ni bila več v zvez i.“ 'j
„Napredna stranka, porodivši se dijaštva, bode vže po sami tradiciji vsigdar močno vplivala na mladino — in povedali smo vže, kaj pomeni za stranko in s tem tudi za reč — imeti mladino, a največ bode napredna stranka vplivala se s voj i m program o m 'V')
Stranka napredna je sicer mlada — priznavajo radikalci sami — nima še v nobenem zakonodajskem zastopu poslanca, more le posredno delovati na zakone vplivajoč na mladočeske
poslance, nima še dnevnika..............,a da naše delo bjo d e
stalno in trajno, to nam zagotavlja fakt: prepričani smo o svojih ciljih11.')
„ Mlada generacija mora sama iskati in najti pravo pot, to tirja naravni razvoj ; a ostalo društvo mora mladino podpirati, mora konečno se prepričati, da besede ,.m i a d i n a j e bo d o č-n o s t narodov a11 niso le fraza, ki bi se le pri slovesnih napitnicah in govorih tisočkrat ponavljala, ampak da obsegajo resnico, — o tem se mora prepričati in z ljubeznijo se obračati k višini težnjam mlade generacije-.4)
Bode ta radikalno-napredna mladina res bodočnost češkega naroda in morda tudi drugih slovanskih rodov v Avstriji? Mla-dočeski poslanec dr. Kramar je pri nekem shodu naprednih čeških dijakov govoril: „Hočem Vam govoriti ne kot političen strankar, ampak objektivno bi Vam rad opisal vtis, katerega na me napravljajo Vaše težnje, Vaše delovanje. Dasi ne stojim v Vaših vrstah, vendar čutim in vem, da se v Vaših težnjah k r i s t a 1 i z u j e j o nameni in cilji n e d a 1'j n e bodočnosti našega naroda . . . • V našem dijaštvti je nov duh, novo življenje. »Časopis českeho studenstva11 je priča o tem.“
*) List 7. nejvovčši kistorie, str. 9. *) L. c. 14.
3/ I .. c. 14 in 24.
*) čas. čes. stud. [V. 30.
XIII Napredno-radikalni tok na Ceskem in slovanski narodno-napredni akademiki. „Vesnjani“ in „Savani.“
Program napredno-radikalne stranke na Češkem se je določil, kaker vže omenjeno, na II. shodu napredne slovanske aka-demične mladine na Dunaji. Ta shod se ni dokončal, razpustil ga je vladni komisar z razlogom, da je program napredne slovanske mladine, kateri se je ravno imel zopet pretresati, državi nevaren. Tega shoda so se vdeležili tudi narodno-naprbdni slovenski akademiki. I)a bomo objektivniši, evo besede narodno-na-predne ,.Vesne" same Ona piše 1892. str. 83 od besede do besede : „Slovenski velikošolci v Gradcu imeli so za shod slovanske pokrokove (t. j. napredne) miadeži svoj poseben pripravljavni komitej, kateri seje vže naprej posvetoval, kako stališče bodo zavzemale posamezne narodnosti pri „sjezdu“ in kakšne predloge, resolucije itd. bode stavil graški komitej glede revizije vlanskega programma (t. j. v Pragi na 1. dijaškem shodu sklenjenega, kjer pa Slovencev ni bilo. Op. pis.). Ta komitej, v katerem so bila zastopana vsa slovanska akademična društva (Ognisko, Sič, Hr-vatska, Stražilovo, Triglav) in razven tega Rusi, Cehi in Bolgari, sklenil je mej drugim vsled predloga slovenskega oddelka, da je Slovanom — sosebno južnim — neobhodno potrebno ob* novljenje cirilo metodijskega obreda, po sili jim odvzetega.... A-kademično društvo „Triglav" v Gradcu odposlalo je na Dunaj k temu shodu podpredsednika drda S. Domicelja. katerega si je izbrala slovenska sekcija tudi za načelnika. Razven slovenske sekcije, kije štela pet članov: namreč dva zastopnika »Triglava1' in slov. velikošolcev graških, zastopnika „Vesne“, slovenskega ferijalliega društva „Savaw in zastopnika dunajskih slovenskih velikošolcev —■ bile so še tri sekcije : lusinska, poljska in češka.... Načelnik slovenske sekcije i-mel je izdelan tudi referat o sta n j i n a p r e d n e st r a n k e p ri S 1 o ve n c i h sploh. Bistvena vsebina tega poročila je tale : Slovenski narod je velikim delom konservativen, inteligen-cija večinoma napredna. Napredna stranka orgnizo-v a n a j e v »Slovenskem društvu'.... Vstanovi naj se slovanski klub (poslancev).. . Napredno-slovensko dijaštvo želi, da naj stoji „Vesna“ na strogo slovanskem stališči in podpora vseli n a p r e d n o - s 1 o venski li krogov bode jej zagotovljena.. V „Savi“ bodo spojeni velikošolci in abiturijentje cele slov. domovine... ‘) Načelnik drd. Domicelj imel je nadalje povdarjati, da
Opozarjamo, rta ferijalno društvo „Savn,u ki so jo po češkem vzoru osnovali tudi na Slovenskem, še vedno dolnjo mej dijaki — sš silo nain hočejo mladino vgrubiti, da jo bodo zlorabili v revolucijske namene! Sturiši in ■odgojitulji ■— zaskozbog pazite!!
smo mi južni Slovani, torej tudi Slovenci pred vsem narodnjaki — Slovani, Slovenci — in potem šele v s e d r u g o.“
Toraj po pričevanji »Vesne11 same, so se slovenski napredni akademiki dunajskega občeslovanskega dijaškega shoda vdeležiii.
Na tem shodu pa je bil za skupno glasilo vsprejet večkrat navedeni .Časopis českeho studenstva“, ki je skoz in skoz pro-ti-katoliški. proti-astrijski. Mi pa ne vemo ničesar, da bi slovenski napredni dijaki na shodu aii kelaj kasneje temu bili vgovar-jali. V katerem taboru so toraj naši napredni akademiki ?
Tudi so bile resolucije dunajskega shoda, ki so iste se zgoraj narisanim verskim in političnim programom čeških radikalcev, vsprejete kot skupen program vsega slovanskega dijaštva. Mi pa tudi nič ne vemo, da bi slovenski napredni akademiki na shodu ali vsaj kasneje temu bili vgovarjali. Toraj naši napredni, akademiki so načelno v taboru čeških radikalnih naprednjakov
Daje najožiše duševno sorodstvo mej našimi naprednimi dijaki in češkimi radikalci, priča fakt, da je ,,Časopis českeho student-stva“, toraj glavno glasilo čeških radikalcev, na »Vesno11 opozoril, preduo je izišla, in sicer v IT. letniku str. 87 ; posebno z veseljem povdarja pa, da ..Vesna11 bude se znažiti (slovenskim ženam namreč) vydobyti jim mista samostatneho a platneho odpovidajiciho jejicli vvznamu.11 Xa drugi strani pa »Vesna11, kaker se v katoliška akademična društva povsod prav grdo zadira, tako opozarja na glasila čeških radikalcev, „Časopis čes. studentstva", o katerem pravi, da mu je tendenca povsem napredna (protiverska), a vendar zdi se nam potrebno to glasilo priporočati dijaškim krogom v pregled11. (L 183.) Isto tako opozarja na drug organ, »Neodvislost", o katerem pravi, da je radikalen list; temu je bil vrednik jeden sedaj obsojenih „omla-dinistov1, izključeni velikošolec A Ilajn. Ko je profesor Neuschl v Brnu govoril proti radikalnemu brezverskemu počenjanju češkega dijaštva — pristavila je „Vesna'' strupeno : „Katoliška gospoda si je pač povsod jednaka! • Dalje prinaša »Vesna11 kratka poročila o gibanji češkega naprednega dijaštva — le bolj objektivno sicer, a če pomnimo, da „Vesna11 vse, kar je katoliško, cinično napadu, vemo, da je ona za sedajne slov. razmete potrebna „objektivnost11 nič druzega nego simpatija do češkega brezverskega radikalstva. Češki radikalci so sklenili, da naj bi se proti katoliškemu akademičnemu „kolegiju Arnošta iz Pardubic11 — vstanovil ,H u s o v kolegij11. »Vesna-1 le pristavlja : »Večina čeških narodnih listov se je izjavila, da bi bil to pač najlepši pomenik in spomenik Husu.11 (III. 144). Se razumemo! A o vrert-nikili in sotrudnikih radikalnih sedaj od vlade hudo preganjanih čeških listov pravi: »Sotrudniki so ostali še vedno jednako navdušeni za svobodo (lepa svoboda !!) ne strašeč se nobenega pritiska11 III. str. 142.
Nekoji slovenski naprednjaški akademiki, zdi se vsaj, neso bili le obče v dotiki s češkimi radikalci, ampak tudi z udi t a j n e g a praškega društva „0 1111 a d i n a. “ Vaclav Oižek je bil član društva »Omladina*. Tildi njega je policija zaprla in obsodila, t) tem je v aktih sodnijske preiskavo pisano od besede do besede: „Ano udavil vyše imenovanj Čižek, že (da) pražska »Omladina-4 m č 1 a take (tudi) styky (toliko) s »Omladinarni* videhskou (dunajsko), haličskou, rasinskou se srbskymi „Napredhaki,u se Slovinci ve Styi*skem Hrarici, a konečne pry, dle udani tehož Cižka i se stranou mladočeskou.'*') Mi tudi nič ne vemo, da bi napredni slovenski akademiki v Gradci bili tej javni trditvi vgovarjali. — Pomislite vendar, Slovenci!
Na prvem občnem shodu slov. ferijalnega društva »Sava14 v Ljubljani, 1. 1892 dne d. avgusta, kateri dan je po besedah „Vesne“ „za nadaljni razvoj prevažen44 —je tedaj dijaštvo v pričo Lv. Hribarja sklenilo dve resoluciji soglasno: »Združeno slovensko dijaštvo izjavlja, da stoji v narodnih in kulturnih vprašanjih, ki se tičejo slovenskega in slovanskih narodov, na odločno naprednem stališči. 2. „Vesna“ bodi poleg »Slovenskega naroda1 glavno glasilo ,Save,“ oziroma združenega v njej slovenskega naprednega dijaštva.44 — Videli pa smo, da »odločno napredno stališče'1 naprednega našega dijaštva ne pomeni dr u z ega, nego program češkega radikalnega dijaštva samega. Napredna »Vesna* taji, da bi bila mej dijaki vera v nevarnosti. Ali res ni v nevarnosti, ako se slovenski napredni dijaki s češkimi protikrščanskimi radikalci družijo, ako njihovi protikatoliški program brez vgovora za svojega vsprejemajo, ali ni vera v nevarnosti, ako se napredni dijak slovenski javno na dijaškem shodu drzne bivanje Boga tajiti V! Ko so »Vesnine41 nazore katoliški listi zavrnili, se je drznila »Vesna* pisati: »Kdo ve, ali nen.ajo prav pesnikove besede: Mi vstajamo in vas je strah?. ,-Da, strah nas je vaših »naprednih4* nazorov ! Da, za dušni blagor slovenskih akademikov, v bran starodavne Avstrije, slovenskega ljudstva in katoliških koristi je bilo potrebno, da se je proti naprednemu slovenskemu dijaštva v akademiških krogih osnovala slovenska katoliška stranka, ki se ne bo sramovala, Kristusa očitno izpovedati. Ni bila potrebno slov. akad. društvo »Danica14 ?
»Rimski Katolik44 je od prvega začetka tudi o čeških razmerah poročal. Storil je to, ker češke razmere v slovenske globoko segajo. Dolga vrsta zanimivih razprav o tem se nahaja v raznih letnikih našega lista ; in sicer v I. letniku : »Slovenci, pazimo, s kom se bratimo — »Se enkrat: Slovenci, pazimo, s kom se bratimo. G. Eekertu v Pragi14 — »Češki glasovi o vzgoji* — »Svetnik
') »Proces a. t/.v. Omladinou“ V Koline 1894 str. 84.
roda slovanskega in slovanski brezverci" ; v II letniku : »Mister -Jan Hus' — ,.Češki bratri — Njili novodobni častivnr ; v III. letniku: »Katoliško gibanje na Češkem" —„Reorganizovanje katoliških Čehov'1 — „Kristijan — dr. Lindner“ — »Napredek in Čehi z ozirom za Slovence" ; v IV. letniku : »Magister Hus — redi-vivus" — „Interuacijonalna slavnost Jana Amosa Komenskega"
— Bodi luč! slaviteljem Komenskega" ; v V. letniku se čeških razmer dotikajo tudi članki; »Sumljiva znamenja v slov. akade-iniških in dijaških krogih" —»Vesna", nje okrožje in nje ozadje"
— »Dijaško gibanje na Slovenskem."
»Rimskega Katolika" vrednik je vze koj prvo leto (str. -387) pisal; »K a t o li š k i h S 1 o v e 11 c e v pobratimstvo s katoliškimi Čehi bi bil sploh e d e 11 mojih n a j v i š i h n a r o <111 o - političnih vzorov v Avstriji. Toda ž a 1 i b o g. da mor a m o tudi pri Č e-h i h ločiti, dobro ločiti. Namreč mej (1 e s 11 o in levo. Češka je vže v srednjem veku rodila H 11 s a, ki je m e j narodom zaplodil se m e h e r e-t i č n i h, revolucijskih naukov, kateri se bistveno 11 i k a k e r 11 e ločijo od poznejših reformatorskih. Z 11 a k h u s i t s t v a j e p a p red vse m v p o 1*-liost j) r o t i cerkveni in državni a u k t o r i t e t i, tedaj socijalističen, ali da govorimo bolj moderno: f r a m a s o n s k i . . . . (T a duh) z a s t o p a j o i n r a z š i r j a j o M 1 a d o č e h i. “
V tem zmislu so bili pisani vsi omenjeni članki o Čehih. Mnogi so zamerili, češ, »Rimski Katolik" pretirava. Dogodki zadnjih let so nas pa potrdili, da smo imeli prav, da v ceskem ljudstvu je res močan brezverski tok, da je treba v Čehih ločiti, dobro ločiti, namreč mej levo in desno. Treb 1 one, ki se z brezverci češkimi bratijo, razkrivati, da ne zanesejo tudi mej katoliški slovenski narod novohusitskega, anarhističnega brezver-stva, na drugi strani je pa treba v dotiko stopiti s katoliškimi Čehi; katoliških Slovencev pobratimstvo s katoliškimi Čehi je bil in bode vedno eden uajviših narodno-političnih naših vzorov! — .“S tem končujemo.
Ig. Kralj.
Slovenskim bogoslovcem.
III. Strahovi.
Dragi moj ! Bogoslovnica je stara hiša in v stari hiši rado-straši. Sami niste še strahov videli v bogoslovnim, ker strahu ni še nihče videl sam, ali pravili so Vam drugi, ki so sami videli Toda kaj se šalim ž Vami o stvari, ki je Vam krvavo resna? Res, poklic duhovni je resno in imenitno početje, da se Vam ni bilo treba nič izgovarjati, če ste se obrnili za svet i do posvetnega gospoda, blagorazumnega, pravite, in Vam dobrotnega, ki pozna svet. Tako je prav. Tudi jaz sem tako storil, čeprav nisem upal posebno modrega pojasnila. Radoveden sem le, kaj zdaj mislite. Svet imate, da ne. „V bogoslovnico ne, sicer pa kakor Vas veseli.,l Tak odgovor ste vdobili. Dobro, idite v svet. kamer Vam drago, ali ne hodite brez jasnega spoznanja. Nečem namreč, da bi jemali s seboj v svet krive pojme o duhovnem življenju, ker povem Vam brez ovinkov : kar Vam je napisal Vaš dobrohotni gospod, je prazen strah Mož ni bil menda nikoli v bogoslovniei, še menj v drugih duhovnih domih. Ali saj mu ni bilo treba tja, povsod je pač slišal praviti, da je duhovno zvanje človeku smrt, ker duhovnik ni svoboden mož, ampak s u ž e n o b 1 a s t i. v k 1 e n j e n v jarem večnega d e v i š t v a, k i j e č 1 o v e k u pravilno v z r a s 1 e m u n e m o g o č e, a v s 1 e d tega obsojen v samoto, ki je pravi kraj lenobe in sebičnosti.
Kaj ne, ta pesem se glasi vse drugače ko moja ? Vam je najbolj težko	za	zlato svobodo, od	katere bi se imeli
ločiti. Cerkev sama, ki ima več modi osti in skušnje nego ves rod človeški,	ki	zdaj živi,	ceni to	odpoved svobodi	za
posebno slovesno in vsodno, zato pa daja mladeničem, štiri leta pomisleka in ob koncu, predno se odpoved izreče, opomina mladeniče slovesno : »Predragi, dobro, dobro premislite, kaj delate, kako breme si danes radovoljno nakladate. Zdaj ste še prosti,, in smete po izvolji	za	posvetnimi	težnjami.	Toda od sihmal	nadalje ne boste več	odstopali, ker	ne boste	smeli. Treba bo	ve-
komaj Bogu služiti, kar se pravi kraljevati ; treba bo s pomočjo božjo čisto živeti in cerkveno službo zvesto opravljati. Zatorej,
dokler je še čas, mislite......‘)■' To opominanje pač priča, da
cerkev ne nastavlja pasti, da ne lovi mladeničev. Tudi Vas • ne želi v službo, ako se radovoljno ne oglasite in posvetite-
l)	1’untif. Rom. De ord. subdiac.
■Gospodu. Nemarnost in včasih kratkovidnost je kriva, da se kedo zmoti k altarju, kamer ga ni srce vleklo. Zato pa je treba mladim gospodom odpreti oči, da se razgledajo od svetu. Kjer menijo, da so v največi zadregi, jim je pogledati morda le eno ped pred se ali v stran, pa najdejo kruha dovelj, boljega ko duhovniki; včasih menijo, da so brez moči, potreba jim le • eno krepko besedo izpregovoriti ali le en moški korak storiti, in osvobojeni so od pomislekov in očitanj, ki so je vezala na bogoslovnico.
Zato ravnate po želji katoliške cerkve, da cenite svobodo in da ste prepričani, da Vam je res svobodno, kamer hočete. A tudi te svobode mora biti kmalu konec. Svoboda je zlata, če je po pameti. Pamet pa Vam pravi, da se skoraj za nekaj odločite, za določno opravilo, za neki stan. Božja previdnost noče, da bi človek živel od danes do jutri, da bi osamljen stikat po gozdih; človek se rodi in ostane v družbi, kjer najde mesto in •delo. Marsikateremu brezskrbnemu mladeniču je žal za svobodo, ali čas je sila, ki z obema rokama peha človeka naprej. Rad . ali nerad mora si izbrati stanovitno delo v družbi in to s a m o enkrat za celo življenje.
Življenje je namreč tako kratko, da nam skoraj ni možno prebirati si stanu. To je pravilo, čegar izjeme so neznatne. Pravilo velja zlasti onim poklicem, za katere je treba mnogo učenja in pripravljanja. Pesnik pravi:
Die Kunst ist lang und kurz ist unser Leben Und eh’ man nur den halben Weg erreiclit,
Muli wohl ein armer Teufel sterben.
Navadno je človek vže dorasel, ko si poklic izbira, da se upa presoditi zmožnosti in nagnenja. da se mu požnej ne ljubi prebiranje. Mladenič, poln sile in misli, meni pač, da je za vse poklice dober in sposoben, da bi se mogel prekladati iz enega v drugi, ali kdor je vže v določnem poklicu, ne sodi tako 1 Niti prekladanje iz kraja v kraj mu ni prijetno. —
Ali ne samo, da se nam prebiranje ne ljubi, nam se ne dovoli. Kar je odličnih poklicev v občestvu, so toliki, da zahtevajo celega, moža. Kdor se odpove izbranemu poklicu, ne sprejmo ga več v drug. Naj bi se n. pr. zdravnik po 5—10 letih premislil in prosil k sodišču ali bi ga pogledali! Pravilo je torej, da kar si kdo izbere do 25—b0. leta, ostane, o svobodnem pre-menjavanju ne more biti govora. Ista vsoda je namenjena tudi njim, ki se posvetijo altarju. Po dovršenih naukih in po posvečenju nimajo si kaj prebirati. Življenje ni igrača, ampak delaven dan, resno, trdo, ki hoče stanovitnih mož, ne vihrastih in .mehkužnih.
Vi sicer menite, da je drugim stanovom vsaj možno zame-
niti opravilo z opravilom, a duhovniku—? Tudi duhovniku. Ne menite, da je vže slep ali gluh ali nem ali top da bi ne mogel prijeti za delo v vrsti s posvetnimi gospodi. Poleg dušnega pastirstva najde še preobilnega dela :	v šolali, v društvih,
v vredništvih, v tiskarnah, v poslanskih zbornicah i. t. d. Povsod ga bodo radi sprejeli. Ni treba torej, da se zavrže. Ce pa vere nima ali dela noče, ne govoriva dalje o njem, ker potreben je pobožne molitve, ne modrih svetov.
Vaš dobromisleči gospod očita duhovščini sužnost od oblasti in odvisnost od ljudi. —
Sužnost od oblasti! Kateri poklici pa niso podložni oblasti ? Vprašajte vradnike, ali so podložni oblasti, in poreko Vam, da so sužni ne samo v vradu, ampak tudi doma in v javnem delovanju. — Vprašajte pa tudi svobodne zdravnike in odvetnike, ali so neodvisni od ljudi ? Meni se zdi, da kdor najmenj potrebuje za svojo osebo, je najbolj prost. Zato ne razumem, s kako pravico se očita duhovščini sužnost v pričo drugih stanov. Odvisen je res duhovnik od duhovne (cerkvene) oblasti, ali ta oblast je svobodoljubna, da nobena na svetu ne tako. Pravniki, celo protestantiški, sodijo cerkveno pravo za najbolj svobodomiselno pravo Tako je bilo cerkveno vladanje v starini, a dan danes morali bi tožiti, da je mej nami rajše premalo discipline in pokorščine, premalo strahu in spoštovanja. Nekaj bi se imeli učiti od posvetne gospode.
Nasproti državni oblasti ima duhovščina pač največo oblast, ker jo brani samostojna cerkvena oblast. Vkljub vsem postavam nasprotnim cerkveni oblasti priznavajo nam vender še neko od države neodvisno oblast. Velika je vže svoboda, da karkoli je državljanom dovoljeno po osnovnih zakonih, duhovnikom ni prepovedano. Da niso te trditve prazne, priča zgodovina političnega in kulturnega preporoda slovenskega ljudstva. Slovenska duhovščina si je bila v svesti nedvisnoati in svobode, d a je častno in v s p e š n o nadomestila plemstvo,, k a t ej' e g a n i m a m o.
Se menj se Vam je bati ^odvisnosti od ljudi*1, kateri baje merijo duhovnika od nog do glave in pazijo na vsako dejanje, na vsako besedo, katero izreče, na vsako oseb >, s kojo občuje, na vsako hišo in društvo, v koje zahaja, da še v svoji hiši se ganili ne more, da bi ga vsi ne videli, ker ima hišo stekleno'. Ali Vam je to znamenje sužnosti ? Tedaj je znamenje sužnosti, da ne sme prepevati s koledniki, da ne sme posedati po gostilnah, da ne sme v gledišča, kjer se proslavlja nečistost, da ne sme za posvetnimi zabavami, da se ne vtika v posvetna opravila vernega ljudstva brez potrebe, da ne žali in odbiva ljudi, da je doma v sobici ravno isti ko na leci ali na altarju. Kar imenujete sužnost, je le duhovni poklic, modrost in previdnost dušnega pastirja, čast in poštenje duhovskega stanu. Sužnost •
Bogu je svoboda od sveta. Iver nam sv. zvanje brani bratovščino z ljudmi, daja nam ono polno svobodo, ki se nikogar ne boji in nikomur ne dobrika — tudi množici ne!
Skrb za Vašo srečo v življenju je narekla gospodu dobrotniku svarilo, da ne nakladajte si bremena, kojega ne boste mogli nositi. Zapisal je namreč d e v i š t v o v koledar nemogočih stvari, ker pravilno vzrasle in zdrave narave ž i v o t n a sil a j e krepkejša od volje. Devištvo ni toliko vspeh volje nego je nepravilnost, života, ki ne razume sklepov ali svetov pameti in volje, kar je o tej stvari yže Terentij povedal: „Quae res in .se neque consilium neque modum ullum habet, eam consilio re-gere non potesV) Dostavil Vam je še en rek Goethejev, pravite, katerega se pa ne upate zapisati meni v pismo.
Dragi moj mladi prijatelj ! Ni treba ni besed ni imena, ki je v književnosti slavno, a y življenju premalo častito, da bi veljalo za pravilo. Ali saj je ime ničevo, kjer govori sama narava, zdrava in pravilna. Čudno je pa vender, da modri gospod povda-rja to ravno Vam, ki menite v bogoslovnico, in ne sebi ali tisočerim sovrstnikom, ki so v tridesetem ali štiridesetem letu še neoženjeni? Čudni samci! Pravilna narava je goni po sili v zakon, a vender jo krotijo vže dvajset let. Ali so morebiti nepravilni stvori, kaj ? Menda ne. Če sta jim torej pamet in volja vdržala v oblasti životne sile do one. starosti, upati smejo da tudi po-znej ne omagata. Gorje človeku, če bi ne imel duhovne oblasti o životu! Kako bi cenil Kristusovo prepoved pohotnih misli, želj in pogledov? Stvarnik je pač poznal „pravila“ in „močP‘ pohotnega života, ko je človeku postavljal šesto zapoved, in Zveličar modri, ki je dal svojim nasvet vednega devištva, je tudi vedel, kaj je v človeku,2) pravilnem in nepravilnem. Vedel je, daje človeka tako vstvaril, da mu je duhovna sila krepkejša do životne. Kjer bi pa duhovna moč ne zmagala sama, zagotovil jej je z novim nasvetom pomoč od zgoraj. — Naj bi pa obveljalo načelo Vašega gospoda dobrotnika, ne bilo bi mogoče pošteno	življenje dovelj veliki množici, katera ne živi v
sv. zakonu. Na	podlagi izpovedanega načela smete pač vprašati
»	pravilne ljudi z	Vašim znancem vred, kako živijo neoženjeni vže
toliko let?..........
Se hujše bi bile posledice po slovesnih obljubah sv. čistosti. Devištvo in samstvo je pravo licemerstvo, ako velja načelo, da je životna sila močnejša od volje. Ali Vam tedaj res mora v misel tolika samopridnost in brezsrčnost duhovnih ljudi, ki bi drug druzega zapeljevali v nesrečo? Od kod naj dojde blagoslov božji takemu duhovenstvu, od kod občna vzornost katoli-
‘) Kunucli. I. 1. a.
2)	Iv. II. -b.
škega duhovenstva in redovništva? Propalice da so svečeniki krščanstva, in naučitelji lepe nvavstvenosti!
Tako sumničenje in očitanje je sramota našega veka. Stari krivoverci so pobijali devištvo, ker jim je osebno mvzelo, ali ker so menili, da je od Boga prepovedano, a da je človek rob život-nih moči, niso učili. Ta nauk, nečasten za naš rod, je bil prihranjen stoletju velikega napredka, ko so postavili nam pravilo, da je životno vgodje človeku namen in sreča največa. In res mnogo njih se je vže vdalo slasti in vgodju, ki izvira iz život-ne pohoti, da je rod oslabel in podlegel nek: dražljivosti (nervoznosti), ki ni zmožna možkega odpora ali krščanskega zatajevanja- in mrtvičenja. Veliko celo mladih ljudi gine od mrzlice, ki jim pretresa život. Takemu bolnemu ljudstvu je lehko dopovedati, da je čisto in pošteno življenje nemogoče, kajti česar kdo želi, rad veruje in kdor noče, pravi, da ne more. Menite li, da pristoji takemu rodu sodba o krščanskem devištvu ?!
Dragi moj mladenič 1 Ne mislite, da Vam svetujem ali priporočam devištvo, ko je načelno zagovarjam in mu branim čast, ki mu gre pred vsem svetom Poznam Vas premalo, da bi Vam mogel svetovati. Vsaki ima svoj dar, vsaki pozna svoje na-gnenje in bo vedel z izpovednikom pogoditi pravo. Modro je ■cerkev odločila, da si izbiramo devištvo ravno v cvetoči mladosti, ko nas narava sili v sv. zakon. Po pravici se sme torej upati, da je obljuba premišljena in zanesljiva, navdilmena od sv. Duha, ne od sveta.
„Ali hočete zdaj, ko ste se izobrazili, proč od ljudi, v samoto, kjer ne bo videti leto in dan izobraženega človeka? Če bi mladina vedela, kako osami duhovnik na svetu, ne bi se nikdar veselila nove maše“.
Tako Vam je izvolil namigniti dobrotnik. Vi pa se gotovo vže izprašujete, ali ste po čudi samotar ali ne. Duhovnik samotar! Samotar, ki se boji ljudi ali ki se brani in izogiblje opravila ž njimi. Kje pa je take videl? Seveda komur začne človek še le z obleko narednika ali vradnika ali mestnega gospodiča, najde duhovnika res v puščavi. Kdor pa razume duhovni poklic, ve, da ni duhovnik nikoli sam, niti ko je čisto sam. Duhovnik je oča velike obitelji katera je veduo ž njim in on ž njo osebno in v mislih. Otrok ima celo vrsto nevednih, katere uči, porednih, koje pokori. Mnogo skrbi mu delajo odrasli mladeniči in mladenke, katerim je vbrati „živ!jenja srečen pot“; nekaj je zašlih, ki mu ne gredo iz spomina. Pogostoma pridejo v svete zreli možje polni skrbi za dom in občino. Ko ti odhajajo, vže čakajo matere krščanske proseč molitve sebi in svojim. Pozabiti ne sme starih in onemoglih, ki ga težko čakajo broječ dneve vin ure. Ali res menite, da je duhovno življenje sa-.motarjenje? Žrtva je pač duhovno življenje, v divjih samotah je dvakrat žrtva, samotarenje pa ni. Gospod je vedel, da bo nam te-
žko delo duhovno življenje v gorskih samotah, zato je sam preživel skoraj vse svoje dni v galilejskih hribih mej neotesanimi gorjani, za katere svet ni imel ko posmeh, če so prišli po opravilih v Tiberijado, v Tir ali v Jeruzalem. Duhovnika pa nikedo ne sili, naj ostaue v takib samotah žive dni, ako sam noče. .Samota bodi mu šola molitve in nauka, kraj zatajevanja in trpljenja, kaker je nekdaj bila cerkvenim očetom, katere so iz nedostopnih samot poiskali in postavili ne odlično mesto v cerkvi.
Dragi moj mladi prijatelj! Motili bi se zelo, če bi si domišljali svečenstvo N. Z. — brez križa. Svečenikov poglavitno opravilo je daritev sv. križa, kaj čudo torej, da je njih celo življenje delo in žrtev. To pomnite, pomnite dobro, a prazni strahovi naj Vas ne begajo.
Dr. J. Pavlica.
Časopis.
„Gospod, daj mi znamenje v dobro!“ tako je v dnevih brit-kosti in preganjanja vzdihoval kraljevi prerok David proseč Boga dobrega znamenja, znamenja tolažbe in pomoči. In Gospod je vslišal^ svojega služabnika.
Časi. v katerih živimo, kedo-li bi mogel trditi, da niso zelo hudi, žalostni vzlasti za sv. cerkev in krščansko družbo '? A kje-li je dobro znamenje ? Imamo je v vzvišeni, posvečeni osebi sedanjega namestnika Kristusovega, Leona XIII, ki se po vsej pravici imenuje „luč z neba.“ Ta svetla luč, od Boga samega prižgana na nebu katoliške cerkve, razganja s čudovito silo temne oblake, v katere je novodobni liberalizem zagrnil nebo resnice in pravice. Blagor jim, ki na burnem valovji sedanjih dni obračajo pogled na to žarno zvezdo-vodnico! Sv. oče Leon XIII. ki je nezmotljiv učitelj v verskih prašanjih, je tudi glede praktičnega življenja naš najboljši svetovalec, in najzanesljiviši voditelj. Njegovo bistro oko pregleduje z britko skrbjo vse zmešnjave in nevarnosti, v katere' so brezbožniki pahnili družbo v verskem, narodnem, gospodarstvenem in socijaluem oziru; njegovo očetovsko srce mu poklada na jezik brez nehanja nujni opomin. naj se katoličani vzdramijo in z vso resnobo lotijo dela, da rešijo koliker se še rešiti da! In hvala Bogu! glas sv. Očeta vender ni povsem „glas vpijočega v puščavi.11
Katoličani širnega sveta se čedalje bolj zavedajo svoje obširne naloge: s pravim krščanskim pogumom so se na vseh konceh poprijeli resnega dela v trdni zavesti, da njih sveta in pravična stvar mora kedaj obhajati zmagoslavje.
O tej vsestranski krščanski delavnosti nam spričujejo vzla-sti mnogobrojni katoliški	sliodi, ki se leto za	letom	prirejajo
v raznih deželah. Čemu so	taki	shodi? So ii dandenes	potrebni?
Ker smo se odločili v današnjem „ Časopisu" nekaterili vsaj na kratko omeniti, postavimo zaradi ravnokar stavljenega vprašanja — na prvo mesto X L I.	s h o d, nemških	katoličanov, ki
se je koncem avgusta t. 1.	zelo	veličajno vršil v	n e m	š k i Ko-
loniji ob Renu. Tam je rekel predsednik dr. Orterer (lajik) mej drugim to-le: „Zakaj smo tukaj? 41-letna izkušnja nam dovolj jasno odgovarja, a ljudje zunaj si vbijajo glavo s tem v-prašanjem. Naj le n ar m prepuste te skrbi! Mi hočemo ogledati si svojo armado, poznati svoje vodje. Ali hočemo bojev ? Da in ne! Mi vidimo še veliko takega, česar nočemo, in vidimo muo-gokaj, česar nimamo. Imeti ho če* mo nazaj, kar somi a m v g r a b i 1 i, naj je nasprotnikom všeč ali ne. (Govornik je omenjal tu v prvi vrsti cerkvenih redov, za katere se vže toliko let zastonj potegujejo nemški katoliki.) Tukaj smo, da zahtevamo p a p e ž u njegove p r a vice, da se zopet postavi n a j s t a-r i š i prestol. Tukaj smo, da tir jam o k r š č a n s k o šol o. Dokler obstoje sedanje šolske razmere, bomo vporabljali vsa zakonita sredstva, da jih zboljšamo. Nadaljevati hočemo boj za krščansko (konfesijonalno) šolo, dokler brez verstva ne izženemo iz naših šol. Naša zastava je sv. križ, znamenje, s katerim se je krščanstvo bojevalo proti staremu paganstvu in se mora tudi proti novemu. Na to znamenje se oziramo v svojem boju; nam sveti ona luč, na katero mora z ljubeznijo in spoštovanjem vpirati svoje oči slehern katoličan, luč, ki naj nas vodi na širnem in težavnem polji s o c i j a 1 n e g a v p r a š a n j a.“
V teh besedah odličnega moža je na kratko a jasno izražena potreba in važnost katol. shodov. Da donašajo taisti tudi velikanskih koristi in najblagodejniših sadov, dokazuje vsakdanja izkušnja, dokazuje n. pr., da ne sežemo predaleč, naš J. slovenski k a t. s h o d, ki smo ga — polni sv. navdušenja in nad za bodočnost — obhajali v Ljubljani vže pred dvema letoma, torej prvi izmej narodov slovanskih. Ako se ozremo (nazaj) na kratko dobo preteklih dveh let in si ogledamo sadove in bujno vspevajoče cvetje tega shoda, moramo pač iskreno zahvaljevati Boga za obilni blagoslov. Da, resnica je, zelo tolažilna resnica: v nobenem drugem — vsaj slovanskem — narodu ni primeroma tako živahnega in čilega katoliškega gibanja, kaker je opažamo zadnja leta pri nas na Slovenskem, vz-lasti na Kranjskem. Pojmi se čistijo in bistrijo, duhovi ločijo; katoliška načela se vedno krepkeje in očitneje ne samo povdarjajo, mariveč tudi dejanjsko izpoznavajo in v javnem življenji vpošte-vajo. Naše verno ljudstvo se z odkritosrčno ljubeznijo oklepa svojih škofov in duhovnih pastirjev, se organizuje v čvrsto ka-toliško-narodno stranko potom prekoristnih društev in shodov.
Tudi iz mej svetnega razumništva štejemo v naših vrstah ne sicer veliko, a vender vsaj nekaj popolnem zanesljivih, značajnih mož, katerim narod zaupa, jih ljubi, ker vidi, da imajo v resnici srce za njegove rane, da radi darujejo čas, denar in duševne moči za blagor njegov. Takim vrlim, z duhovščino složno delujočim možem gre v prvi vrsti prečastna zasluga za toliko dobrega, ki se je zasnovalo v naši domovini v primeroma zelo kratki dobi: Početkom marcija t. 1. se je za Dolenje Kranjsko vstanovilo v Novem Mestu „ K a t. politično društvo", kije 2. sept. sklicalo veličasten javen shod k T r e m F a ram na B e 1 o k r a-n j s k e m. V rli Gore n j c i radovljiške g a in k a m n i-š k e g a o k r a j a so dobili (11. jun. oziroma 28. okt.) svoje „k a t. slovensk o d r u š t v o.“ Ljubljansko „kat. politično društvo" je priredilo v malo mesecih tri javne s h o d e, ki so se vsi izvršili jako sijajno, in sicer: v T r nove m na Notranjskem (3. jun.,) na Pristavi pri Tržiču (19. avg.) in v Vipavi (2. sept.,) kjer se je ob enem osnovalo slov. „k a t. polit, društvo" za vipavsko dolino.
Enako lepi vspehi I. kat. shoda na Slovenskem so mej drugim ti-le : Čvrsto delujoča „k a t. delavska d r u ž b a“ v I-d r i j i in Z a g o r j i (ob Savi;) „s 1 o v. k a t. delavsko društvo," ki seje 22. julija vstanovilo v Ljubljani in šteje vže do 700 rednih udov. Prevzvišeni knezoškof ljubljanski sani je vže izrazil svoje veselje nad osnovanjem tega prepotrebnega društva ter priporočil svoji trudoljubivi duhovščini, naj je po močeh podpira gmotno in duševno. — Po našem menenji je novo vstano vij eno društvo ena izmej najvažniših pridobitev I. slov. kat. shoda; saj je vže tudi mej Slovence pridrl brezverski in breznarodni socijalizem, ki vzlasti našemu delavskemu stanu z veliko drzovitostjo nastavlja svoje peklenske zanjke. V „kat. delavskem društvu" ima ta mejnarodna zalega krepkega, izvrstno organizovanega nasprotnika, ki s priznanja vredno vnemo zasleduje in odbija nje pogubno rovanje v naši domovini. Čast vrlim katoliškim delavcem slovenskim, ki visoko dvigajo zastavo sv. vere in nehlinjenega rodoljubja! —
„D r u š t v o za cerkveno u m e t n o s t,“ osnovano v Ljubljani dne 26. julija, je kat. Slovencem nov pomočnik v boji za krščanske vzore. Namen mu je, boriti se proti modernemu materijaliznm in pri nas čimbolj spopolnjevati čutne oblike krščanske ideje ter tako delati za pravo vzgojo našega ljudstva. — „D a n i c a," s 1 o v. k a t. a k a d e m i č n o d r u š t v o na Dunaji, potrjeno od visoke c. kr. vlade sredi julija, je velevažna katoliška in domovinska stvar, ki obuja mnogo veselih nad narodu našemu, ltes, da šteje ta akademična zveza le neznatno peščičo slovenskih mladeničev-vseučiliščnikov, vender strahu za nje razvoj in obstanek nimamo! Jeklena volja, vzgledna požrtvovalnost in občudovanja vredna nevstrašenost, vse te kreposti,
ki so jih junaški snovatelji kazali v dolgotrajnem, skoraj 15-me-sečnem boji za oživotvorjenje svojega društva, nam dajejo dovolj poroštva, da se mladi možje — da, možje! — tudi v prihodnje ne bodo plašili nobenega nasprotstva.
Početkom septembra se je sešlo v del ji nad 40 odličnih mož v posvet zastran osnovanja slov e n s k e „L e o n o v e d r u ž 1) e.“ Shod je bil jako slovesen, razgovori živahni, zbrani gospodje vsi vneti za prelepo idejo. Določila so se pravila novega znanstvenega društva in izročila vladi v potrjenje. Dal Bog, da bi slovenska Leonina mogla vspešno izvrševati stavljne si plemenite namene: gojiti v vseh strokah znanost na podlagi krščanskih načel, vzlasti modroslovje in socijologijo v smislu navodil Leona XIII. Ona nam bo zidala most čez prepad, ki sedaj še zija večinoma mej obojim razumništvom — duhovskim in posvetnim ; ona l)o združevala inteligencijo v velikem načelu, ki je Kristus-Ilog!
Slednjič nam je radostno omeniti tako menovanega „k a t. s k 1 a d a“. za katerega polagajo rojaki iz vseh krajev lepe doneske na žrtvenik cerkve in domovine. Ta velika darežljivost nebogatih Slovencev nas napolnjuje z veseljem in upi, saj je znano, kako svetemu namenu je posvečen oni „sklad.“
To so v kratkem najpoglaVitniši (a ne edini) vspehi n a-šega I. kat. shoda, ki dovolj glasno govore, kaj vse premore dobro volja in vstrajna delavnost za katoliška načela vnetih mož!
Tudi s Poljskega imamo javiti vesel odgodek. Dne 3. jun. t. 1. se je sklical v staroslavni Poznanj „11. kilt. shod za poljsko prebivalstvo pod prusko vlado.“ Trajal je tri dni ob obilni in deloma zelo odlični vdeležbi. Govori, povsem primerni raznim potrebam nemških Poljakov, so bili temeljiti, prepričevalni in navduševalni; zbrano občinstvo jili je poslušalo z izredno pazljivostjo, upajmo, da tudi z velikim pridom, z najboljšimi sklepi za prihodnost. — Poljaki pod pruskim žezlom nimajo najprijetnišega stališča. Boriti se jim je ne samo kot zvestim sinovom sv. kat. cerkve, kateri je Bismarckov kulturni boj zadal toliko skelečih ran, mariveč tudi kot vernim ljubiteljem svojega naroda in jezika. Treba jim bo torej složnosti in ne-vtrudne delavnosti, treba pred vsem m o d r o s t i v javnem in političnem nastopanji, da pridejo do svojih pravic. V mislih pa imamo krščansko modrost t. j. ono, ki se opira na večno stalna načela krščanske resnice in pravičnosti. — Naj nam bo dovoljeno pri tej priložnosti izreči naše prepričanje. Mnogi poljski p o-1 i t i k i ne poznajo te modrosti. Po njihovih nazorih je politika premeteno, previdno čakanje vgodnih trenotij, ko se da kaj doseči, četudi se to zgodi nemalokedaj v kvar občni katoliški stvari, v žaljenje katoliškili sobojevnikov. V nemškem kaker tudi našem avstrijskem parlamentu smo vzlasti zadnja leta vže mnogo-
krat opazili koristolovno in nedosledno načelo poljskih poslancev: do, ut des, t. j. po naše: roka roko vrniva. Marisikatera najod-ločniša in prevažna akcija katoliško-konservativne stranke je v-s 1 e d takega post o p a 11 j a Pol j a k o v ostala na cedilu
— liberalcem v veselje, katoličanom v zasmeh!
Ali bode odslej — po kat. shodu — kaj bolje v tem oziru '? — V Poznanji so se slišale lepe, iskrene besede o sv. veri in odločnem, v vseli okoliščinah neomajljivem verskem izpozna-vanji. Katoliška zavest mej poljskim ljudstvom je še čvrsta ; dal Bog, da bi tudi v njegovih zastopnikih bila tako trdna, da bi nikedar ne omahovala na pragu državnih zbornic! Saj le ta pot pelje do velikih in trajnih vspehov.
Sicer pa se mi iz srca radujemo nadobudnega kat. gibanja mej poljskim bratskim narodom in trdno upamo, da bode omenjeni katoliški shod obrodil obilo prav veselili sadov; to tem gotoveje, ker so se tudi nemški katoliki p o z n a 11 j s k i pridružili svojim poljskim rojakom ter 5. junija sklicali sličen s h o d v ravno istem mestu, z ravno istim blagim namenom. —
Katoliški Čehi 11 a M o r a v s k e m so srečno premagali vsa silovita nasprotna mhuločeške, „lidove“ (ljudske) in staro-češke (!) stranke ter po težavni, zares trnjevi poti prišli do zaželenega cilja: koncem julija so obhajali v Brnu svoj I. česko-slovanski k a t. s h o d. katerega se vsled zlobnega hujskanja omenjenih protikatoliških strank in njihovih listov sicer ni v-deležilo — Bog vedi koliko tisoč rojakov, a koliker jih je bilo (do 2000,) so vsi prišli iz zavednosti, polovičarjev ni bilo vmes.
— V imenu Kristusovem se je pričelo, vršilo in končalo vele-znamenito zborovanje, ki ne more ostati brez veselih posledic za katoliško stvar na Moravskem in koliker toliko tudi na Češkem. Vsprejele so se z nepopisnim navdušenjen razne velepomenljive resolucije, katere moramo navesti vsaj z naslovi: I. šola: a) verska šola. b) otroški vrtci, c) nadaljevalne šole, d) obrtne in trgovske šole, e) srednje in visoke šole; IT. socijalne reči: a) delavsko prašanje, b) obrtno pr., c) kmetijsko pr., d) posvečevanje nedelj in praznikov; III. javno društveno ž i v-1 j e 11 j e : a) kat.-polit. društva, b) nepolitična dr. c) dobrodelna dr., d) misijonska dr. e) apostoljstvo sv. Cirila in Metoda pod varstvom I). Marije ; IV. znanost, s 1 o v s t v o i 11 n m e t~ n o s t: a) tisek in slovstvena društva, b) leposlovje, c) kršč. modroslovje in apologetika, d) cerkveno petje, e) cerkv. umetnost. — Katoliški Čehi moravski, naši bratje po krvi in duhu, naj so uverjeni, da kaker smo jih kat. Slovenci na trnjevi poti do kat. shoda spremljali z iskrenimi simpatijami in molitvami, tako iskreno se veselimo plemenitih sadov, ki jih je deloma vže in jih brez dvojbe še bo obrodil brnski shod. —
Ker govorimo o kat. shodih, naj omenimo še onega, ki so
ga laški katoličani početkom septembra z veliko slovesnostjo* obhajali v Paviji. Bil je to njih XII. kat. s li o d. Navzoči so bili trije škofje in mnogoštevilna množica ljudstva. Sv. Oče je s posebnim pismom veselo pozdravil zborovalce ter jim na kratko, a določno načrtal nalogo, s katero naj se pečajo, rekoč: „Skrbite pred vsem drugim, da se združite in organizujete, da se zbližajo v tesno zvezo vsa katoliška d r u š t, v a v Italiji. — Nujna potreba pa je, da povspešujete koristi delavcev in poljedelce v, ker le tako je mogoče zmanjšati mej stanovi sovraštvo in prepire, ki nas navdajejo se skrbjo in strahom.•* — Kat. shod se je dostojno oziral na opomine Leona XIII, katerega je slavni jezujit Zocchi k sklepu proslavljal v navduševalnem govoru: „s papežem za domovino!“
Nekoliko besedi nam je še posvetiti raznim drugim shodom. ki so se dostojno vršili v teku zadnjih mesecev in so velikega pomena v cerkveno-socijalnem oziru:
Občni zbor d u 11 a j s k e „L e o n o v e d r u ž b e“, ki seje koncem julija z izrednim sijajem vršil v 8 o 1 n o g r a d u, je zgovorna priča o mnogostranski in občekoristni delavnosti te zveze odličnih kat. mož — vzlasti v socijalnem pogledu, -v- Cesarski namestnik grof Tliun je pozdravil skupščino z oduševljenimi besedami ter mej drugim rekel, da le tista država, ki je zgrajena na neomajljivih načelih krščanstva, more vspešno zapirati se viharjem sedanjih časov in zadoščati zahtevam posameznikov ka-ker tudi vkupnosti državljanov. — Zares zlate besede iz ust tako imenitnega dostojanstvenika!
Ravno ista družba je na Dunaj v prvi polovici avgusta delila s o c i j a 1 e n p o d u k, katerega se je tri dni z nepopisnim zanimanjem vdeleževalo do 400 zgolj takih mož, ki so po svojem odličnem stanu v prvi vrsti poklicani, da vplivajo na občinstvo v večih in manjših krogih, da je seznanjajo z resnico na socijalnem polji in svarijo pred osodepolnimi zmotami, kaker-šnih je dandenes toliko razširjenih mej družbo človeško. Trdno smo prepričani, da je omenjeni socijalni kurz zasejal dragoceno seme, ki obeta v nadaljnem delovanji vnetih vdeležiteljev prav bogatih sadov. —
Dne 20. av. so se na klasiških tleh staroslavnega Spijeta (v Dalmaciji) sešli krščanski arheologi, učenjaki iz Av-stro-Ogerske, Nemčije, Italije in Belgije, da bi se prepričali, koliko se je doslej vže storilo za razvoj in povzdigo kršč. starino-slovja, in dogovorili, kako bi se v bodoče najvspešneje gojila ta znamenita veda. —
IIT. mejna rodni shod katoliških učenjakov, vršivši se v Bruselj! prve dni sept. pod predsedstom kardinala Goossens-a, je v veliko slavo sv. cerkvi, v katere materinem okrilji tako krasno vspeva prava znanost v vseh strokah. Zasto-
pane so bile na tem velepomenljivem shodu malone vse države evropske ; pa tudi iz dalnje Amerike prihitelo nekaj učenih mož. —
Na V el eh rad u na Moravskem se je,po brnskem kat. sliodu obhajal evharistični s h o d, katerega se je poleg moravskega ljudstva vdeležilo tudi mnogo čeških bogoslovcev in vseu-čiliščnikov. Potem je imelo svoj občni z b o r a p o s t o 1 j s t v o sv. Cirila in Metoda, ki vtegne postati velike važnosti za vse Slovane; in slednjič so ravno tam slovanski bogoslovci in vseučiliščniki priredili kat. akademijo, pri kateri so se. vzajemno navduševali v ljubezni do sv. cerkve in drage domovine, torej v obeli glavnih delili oporoke svetih bratov blagovestnikov slovanskih. Zelo veselo in tolažilno znamenje!
Delegacija in akademija za A a t o 1. v s e u č il i š č e v S o 1 n o g r a d u (shod v G r a d c u m. avg.) je bila jako živahna in prešinjena od plemenite navdušenosti za vzorno idejo. Čuditi se je bilo, s koliko temeljitostjo so mladi akademiki in bogoslovci-go-vorniki zmagovali razna socijalna i. dr. prašanja. — Bog blagoslavljaj velekatoliško podjetje!
Dne 8. in 9. sept. so imeli č e k o - s 1 o v a n s k i kat. delavci s h o d (v Letomišlju) z jako primernim, lepim programom. X nekaterim točkam, kaker n. pr. „ krščanski delavec pa narodnost41, „kršč. delavec in družba44 i. t. d. se je oglasila cela vrsta govornikov: vsak je hotel pokazati svojo vnemo za domovino in narod ravno tako, kaker za vzore krščanske vere. Kako spodbudno, ganljivo! —
*
* *
Iz vsega, kar smo doslej napisali o vsestranskem kat. gibanji, je razvidno, da treznomisleči katoličani v sedanjih razburkanih časih dobro umevajo svojo obsežno nalogo kot sinovi sv. cerkve in kot udje krščanske družbe, zatorej se — po nujnem opominu sv. Očeta — povsod oborožujejo z zmagovalnim orožjem sv. vere.
Žal, da ne moremo ravno tega trditi o tistih veljavnih možeh, katerih rokam je previdnost božja izročila vsodo krščanskih narodov! Da, današnji državniki ne poznajo ali nočejo poznati svojih velikih dolžnosti in težke odgovornosti pred Bogom. To nam priča mej drugim njihov ne samo zakasneli, mariveč tudi popolnem napačni in zatorej brezvspešni boj proti erdečemu mejnarodnemu anarhizmu. Desetletja so hladnokrvno, da, z nekakim pomilovalnim posmehom opazovali nevarno gibanje anarhistične zadruge; in sedaj, ko le-ta z jeklom in strelivom dela gaz svojim krvavim idejam, sedaj, ko je poleg toliko drugih tudi nesrečni Carnot zapadel nje divjemu maščevanju, sedaj še le so se vzdramile vlade in sprevidele, da treba tu postopati z vso odločnostjo v varstvo državljanov. A kako-li V pri korenini ali pri sadu ?
Ali, n« korenine, ampak neposredno sadu so se lotili pre-modri zakonodajalci: korenina — brez verstvo naj le še dalje-poganja ; drevo — liberalizem naj se skrbno goji, kaker doslej cvet tega drevesa — s o c i j 1 n a demokracij a naj se tudi v bodoče svobodno razvija in svojo strupeno vonjavo razširja a sad — a n a r h i z e m naj se šiloma odtrga in pokonča — pa mirna Bosna! Tako in nič drugači je razlagati novo proti-anarhisti-fino postavo, kakeršno so v juliju in avgustu obogatili svoje kazenske zakonike razne države, kaker: Francija, Italija, Švica, Belgija in celo Anglija in severna Amerika. Zares, trezen človek bi se moral smejati na glas, ako bi stvai; ne bila tako grozno žalostna! Orožje, policija, ječa, pregnanstvo, torej kruta fizična, telesna sila naj bi zadušila to, kar je povzročila duševna sila. nekrščanska omika?! Oj ne! Kedor hoče odpraviti v č i n e k. odpraviti mora prej v z r o k. iz katerega izhaja, to tirja najnavadniša logika z neizprosno silo. Dokler državni voditelji ne izpodmaknejo tal anarhistični zalegi, dokler ne izrujejo korenine — ateizma, b r e z v e r s t v a; da, dokler bode zakonodaja na podlagi novodobnega družabnega „reda“ sama sistematično poganjala nesrečni ljud v anarhijo, tako dolgo bodo zastonj vse posilne in izjemne naredbe, tako dolgo se je resno bati, da se bode Evropa prej ali slej topila v svoji lastni krvi:
— Strah Božji, krščanska ljubezen do bližnjega, spoznanje pravice, s kratka:	krščanska	vzgoja	je najkorenitiše in edino
zdravilo za bolno človeštvo. „Erudimini, qui judicatis ferram!“ —
*
* *
Še nekaj splošnjih podatkov iz cerkveno-socijalne politike.
— Skrbni čuvaj sijonski, Leon XIIJ, dasi od starosti in trpljenja vpognjen, je vender še zmirom nevtrudno delaven za občni blagor sv. cerkve. Dne 2. julija je poslal škofom brazi-lij a n s kini lepo okrožnico, v kateri govori o potrebi skrbne vzgoje in temeljite izobrazbe duhovskega naraščaja, o vestnem vpravljanji posameznih župnij, o pomnoženji katoliških ljudskih šol. o krščanskem tisku in o izvrševanju volilne pravice v pro-speli sv. cerkve in države. K sklepu povdarja papež veliko važnost skupnih škofovskih posvetovanj.
V prekrasni encikliki z dne 8. sept. priporoča sv. Oče, kaker vže tolikrat prej vsem vernikom pobožnost s v. r o ž n e g a venca, ki je nedopovedljivo potrebna v sedanjih dnevih pokvarjenosti, nenravnosti in nevere. Pri tej priložnosti je Leon dostojno obsodil nesramni Zolov roman „Lourdes“ in brezbožno dramo „Gristo alla festa del Purim“, ki jo je spisal laški poslanec — framason Bovio.
Sv. kongregacija „episcoporum et regularium“ je na povelje sv. Očeta razposlala vsem škofijskim ordinarijatom in redovnim
■generalnim predstojništvom v Italiji času primerne in žal! tudi potrebne odredile zastran izvrševanja pridigarske službe. Navodila dotične okrožnice so polna sv. resnobe in apostoljske moči, polna nebeške modrosti in duliovno-pastirske vneme; so pa tudi nov dokaz, da sv. Stolica vsikedar stori svojo dolžnost in sicer ne prikrito, ampak očitno, brez ozira ali strahu, ako in kjerkoli opazi v sv. cerkvi kake napačnosti in pomanjkljivosti. In takih se je v zadnji dobi na Laškem dokaj vrinilo ravno v cerkveno govorništvo. Namen napominauemu pismu je. odpraviti vse nedostatnosti in pridigarje opozoriti na njih vzvišeno službo. Da bi se tudi na Slovenskem vedno popolniše ta sveti posel izvrševala, da se lice zemlje še tem n a g 1 i š e spremeni! Kar zadeva tako imenovane „konference“, želi sv. Oče, da so taiste koliker mogoče omeje, sicer pa po obliki in vsebini vrav-najo po splošnih pravilih katoliške homiletike. Beseda božja naj iz njih odseva, ne prazno človeško modrovanje! Dovoljevati se smejo konference le zanesljivo pobožnim, modrim in spretnim govornikom. —
Italijanska v 1 a d a je izposlovala pri kralju potrjenje nekaterih od papeža imenovanih škofov; drugi je dobe v kratkem. Kardinalu Jožefu Sarto. katerega je sv. Oče izvolil za patrijar-ha beneškega, je kralj Umberto podelil ,,exequatur" v obliki „i-menovanja“. Kedo bi ital. vladi ne privoščil tega — nedolžnega veselja V — Dotični odlok so vradni listi — pač navlašč — objavili skupno z odlokom, s katerim je papež — iz lastil e g a nagi b a — osnoval katoliško prefekturo za laške naselbine v Afriki. Pravimo: navlašč, namenoma; kajti liberalna židovska glasila so v tem brž izteknila neko pogajanje in celo zbližanje Vatikana z laško vlado. Katoliški listi so brez vsmi-ljenja prečrtali račun tej nevsahljivi liberalni domišljiji.
Sicer pa, ako bi ne poznali Crisp-ija, bi res morali verjeti, da išče — ne Vatikan s framasonsko vlado, pač pa le-ta v svojem kočljivem položaju zbližanja se sv. Stolico. V Neapolji je namreč povodom neke svečanosti naglašal stari prekucnil potrebo skupnega složnega postopanja državne in verske (cerkvene) oblasti, da se pripelje narod na pot pravice in ljubezni: „V boju proti •ostudni (anarhistični) sekti, ki ne mara ne za Boga ne za vladarja, moramo zapisati na zastavo: 7, Bogom in kraljem za domovino!“ Iz ust zakletega framasona Crispi-ja so te besede naj-britkejša ironija. Boga kliče na pomoč, katerega je največ ou sam pregnal iz vprave, iz zakonodaje, iz šol in dobrodelnih zavodov, iz vojne in — koliker se je dalo — tudi iz družine!! Bomo videli, kakšna dejanja bodo sledila — pobožnim besedam.
V Franciji rase katoličanom upanje boljših dni. Posamezni ministri so jim v septembru pri raznih slovesnostih govorili zelo prijazne in spravljive besede, ki kažejo, da ima vlada, če nas vse ne vara, res dobro voljo in poštene namene. Vzlasti naslednik
vmorjenega Carnota, Casimir-Perier, ki je znan kot dober kristi-jan in ne mara nobene dotike s prostozidarji in radikalci, želi in išče prijaznih odnošajev z duhovščino in s katoliki. Dokler bode 011 predsedoval republiki, se kat. cerkvi na Francoskem ni bati nadaljnih krivic. Ako pa bodo katoličani poslušni svetom in vka-zom modrega Leona XIII. ter bolje skrbeli za mejsebojno slogo, bodo morebiti vže v kratkem mogli veseliti, se tudi pozitivnih vspehov. Naglih obratov na bolje seveda ni pričakovati v državi. kjer ima loža tako odločilen vpliv na vpravo in zakonodaj-stvo. Treba torej potrpljenja pa dela in vstrajnosti.
Dne 8. sept. je vrnil v pregnanstvu na Angleškem grof pariški, pravni dedič kraljeve krone francoske. Kaker v vsem svojem življenji, tako se je ta še posebno na smrtni postelji ska-zal vrlega, vernega katoličana. Svojim prijateljem in mnogobroj-nim somišljenikom je zapustil nekako politično oporoko, ki je najlepši dokaz njegovega živo-verskega mišljenja in prepričanja. Pravi namreč mej drugim: ..Zares, tožiti ne morem, da bi bil Bog popolnoma zapustil Francijo, deželo, kateri je dal sv. Ludovika in Joauo d’Are (zvel. „devico Orleansko"). Da pa se ista z nova povzdigne, treba ji je zopet postati krščanski narod. Narod,- kateri je izgubil verski čut, čigar strasti ne poznajo nravne brzde, v katerem trpeči ne najdejo nobene tolažbe več v upanji prihodnjega življenja, tak narod mora razcepiti se in razmesariti ter pasti v pest sovražnikov znotranjih in zunanjih!“
Sredi avgusta se je vršil v Lucerna shod raznih švicarskih konservativnih skupin, ki so se združile pod eno zastavo ter se bodo odslej imenovale „katoliška ljudska stranka". Njih deloma prenovljeni skupni program je popolnimi prikrojen novemu nasslovu. — Priimek ,.konservativen" je res raztegljiv in v mnogem oziru — vzlasti v Švici — celo sumljiv „epiteton“. Zakaj bi se dete ne klicalo s pravim in poleg tega tako častitljivim imenom !
Na Holandskem, v klasični deželi kalvinizma, je učno mi-nisterstvo poklicalo na mestno vseučilišče v Amsterdamu učenega dominikana, ki bode katoliškim slušateljem predaval modroslov-je in bogoslovje sv. Tomaša Akviuskega. Nov dokaz strpljivosti proti katolikom, ki vživajo v deželi popolno enakopravnost s Kal-vinci, pa tudi dokaz zmagujoče ideje, kateri se je začel pokoriti tudi vže protestantizem!
Katoliški škofje vestminsterske cerkvene pokrajine na Angleškem so pri letošnjem skupnem posvetovanji soglasno vspre-jeli dokaj obširno, temeljito sestavljeno resolucijo, v kateri za-litevajo od vlade katoliških šol za katoliške otroke. Videti je torej, da tudi angleški vladike dobro pomnijo znamenite besede sv. Očeta: „Solska izba je bojišče, na katerem se ima odločiti, ali naj družba ohrani krščanski značaj. Šolsko prašanje je
za krščanstvo prašanje za življenje in smrt!“ (Leon XIII. v pismu na škofa lujzijanskega 1. 1881).
Nemški zvezni svet je, kaker drugače skoraj ni bilo pričakovati, malone soglasno zavrgel sklep državnega zbora, da se jezni t o m zopet dovoli povrat v domovino. Izrekel pa se je s precej znatno večino, oziroma enoglasno — za povrnitev re-demptoristov in ,,očetov od sv. Duha“, češ, ta dva cerkvena reda nimata nobene' „sorodnosti“ z jezuiti. Zoper redemptoriste so glasovale le Badenska in nekatere manjše države, ki se vže od ne-kedaj odlikujejo po svojem strastnem sovraštvu do kat. cerkve. — Vrli katoliki v Nemčiji pa ne bodo mirovali, dokler se jim ne izpolni pravična zahteva. Slavno znana dr. Lieber in dr. Orterei* sta na zadnjem kat. shodu v Koloniji izrekla trdno nadejo in prepričanje, da se priljubljena „družba Jezusova" še to stoletje zopet naseli na nemških tleh. —
lz Rusije nam je omeniti nekaterih sicer malih, a vender znamenitih olajšav, ki kažejo, da car Aleksander III. ni bil gluh za pritožbe in dobrohotne opomine sv. Očeta in da smejo katoliški podložniki upati še veselejših dni za prihodnost. Poljski škofje smejo odslej zopet svobodno potovati v Rim, kedar jim drago. Poprej jim je bilo to tako strogo prepovedano, da so morali v slučaji, ako so dobili od vlade dovoljenja in potrebnih pisem za potovanje v inozemstvo, dati celo pismeno zagotovlje-nje, da se ne bodo podali v večno mesto, niti se mudili v Krakovu. — Ko je letos nadškof varšavski zaradi bolezni moral v toplice (Ems), mu je vlada iz lastnega nagiba plačala vse potne in zdravniške troske ! — Pomožni škof mohilovskega metropolita je smel letošnje poletje v duhovno pastirskih poslih obiskati tudi poljske pokrajine svoje vladikovine, ki je pač najprostrauiša na celem svetu. — Doslej so bila škofom najstrožje prepovedana vizitacij-ska potovanja v onem večinoma poljskem ozemlji, kjer sta Katarina 11. in Nikolaj I. šiloma zatrla rimsko-katoliško unijo. Letos so nesrečni katoličani onih krajev prvokrat po preteku celih 25 let imeli srečo, pozdraviti v svoji sredi kat. škofa msg. Simona!
Nesrečna Ogerska ne pride še kmalu k toliko potrebnemu pokoju. Za civinim zakonom, katerega je gospodska zbornica v god sv. Alojzija vsprejela se 4 glasovi večine, je masonsko-kalvinska vlada poslala magnatom še ostale svetoskrunske cerk-veno-politične predloge v pretresovanje. Razprava se je vršila početkom septembra in končala z naslednjim izidom: Zavrgli ste se (tve predlogi, krščanskemu duhu naravnost nasprotni: predloga o svobodnem bogoslužji in predloga o recepciji ali enakopravnosti židov. Prva ima mej drugim namen: zakonitim potom priznati b r e z v e r s t v o, druga: istim potom dovoljevati kristija-nom p r e s t o p v ž i d o v s k o v e r o. Kaj to poinenja, ve pač vsak trezen bralec. — Vsprejeli pa ste se predlogi o vzgoji
otrok rojenih v mešanih zakonih in o civilnih matrikah. Prva iz-mej teli vgaja v marisičem tudi katoličanom, druga pa je v najtesnejši zvezi z obveznim civilnim zakonom, katerega bode vlada sedaj s tem lažjim srcem predložila cesarju v potrjenje. Pa tudi zgoraj omenjena vladna načrta, ki sta se to pot ne prav iz katoliških ozirov zavrgla v magnatski zbornici, bodeta pri prihodnji drugi razpravi in glasovanju skoraj gotovo dobila „potrebno“ večino.
Bodi! Nične de, če se do cela izvrši v marijanskem kraljestvu ta satanski napad na družino, cerkev in vero krščansko : Bog v nebesih je mogočen dovolj, da tudi najhujše obrne v dobro. On, ki varuje resnico na veke, dela pravico njim, ki trpe krivico". (Ps. 14:6,) to nam spričuje cela zgodovina vojskujoče se cerkve Kristusove; to spričevanje nam bode dala vže bližnja prihodnost tudi na Ogerskem.
V letošnji deligaciji ogerski je znani nadškof Sa-massa sprožil tudi prašanje zastran bodoče volitve novega papeža in prosil ministra zunanjih zadev pojasnila, kako in ali sploh namerja naša vlada takrat poslužiti se tako imenovane „pravice izključenja" (jus exclusivae) ? Glasilo vatikansko, „Osservatore Romano", je v resnih besedah obsodilo veliko netaktnost, vsled katere se je to kočljivo prašanje brez najmanjšega katoličanom dolžnega ozira na sedanjega, hvala Bogu! še zmirom čvrsto zdravega sv. Očeta, spravilo v razgovor. Kar zadeva omenjeno „pravo izključenja" t. j. vladnega vgovarjanja proti izvolitvi kakega neljubega kardinala, priznava napominani kat. list, da se je včasih po posebni milosti sv. stolice nekaterim državam res dovoljeval nekak vpliv na volitev papeževo, nikaker in nikedar pa ne „pra-vica“ odločilno segati v zgolj cerkveno zadevo. Poleg tega treba pomniti, da so bile dotične države eminentno katoliške, zanesljive braniteljice sv. cerkve, po katere nepremenljivih naukih so vre-jale vse svoje postave in liaredbe; „o ne niso priznavale n i k a k e svobode bogoslužja in niso skrunile n a j s v e t e j š i h d r n ž b i n s k i h na p r a v p o d n a d v 1 a d o ž i d o v s t v a in p r o s t o z i d a r s t v a !“ — Kedor ima ušesa za poslušanje, naj posluša! —
Cerkveno- socijalno gibanje v naši Avstriji smo z ozirom na pičlo odmerjeni prostor na kratko označiti v prvem in drugem -odstavku današnjega „Časopisa“ poročaje o raznih katoliških in krščansko-socijalnih, v politiko bolj ali menj globoko segajočih shodih, ki so se v poslednjih mesecili vršili v raznih kronovinah naše državne polovice. — S posebnim ozirom na sosedno K o-roško nam je še dostaviti, da se tudi tam katoliška zavest kaj vrlo očvrščuje. Dobromisleči Nemci so podali roke svojim .slovenskim rojakom; ramo ob ramo se borijo proti skupnemu sovragu, židovskemu laži-liberalizmu, ki je v zadnjih desetletjih
toliko zlega napravil v deželi. Kat.- politična društva koroška, slovenska kaker nemška, vrše s priznanja vredno požrtoval-nostjo svojo prevažno nalogo: njih vstrajni delavnosti je pripisovati velepomenljivo kat.-konservativno zmago pri zadnjih dopolnilnih volitvah v državni in deželni zbor.
Da, katoličani vstajajo in liberalcev je — strah!
Slava! in pogumno naprej !
P. S..
Pogled v sosedno Hrvatsko.
TJ slozi je ljudska sila,
U ljubavi božja veča,
U sdruženju ob’ju pako Svakom družtvu svaka sreča.
Freradovt'6.
Živimo v času napredka. Vsaka dežela si prizadeva boli in bolj vrediti svoje življenje, sleheru narod skrbi za napredek v omiki, v gospodarstvu, v zasebnem življenji; vsak si hoče več in več pravic priboriti ali vsaj stare ohraniti. — Slovana pa posebno veseli, ko vidi. kako se njegov sosed in sobrat trudi za boljše življenje in lepšo bodočnost. Vsled tega tudi nas jako' veseli, da bratje Hrvatje tako krepko nastopajo ter skrbijo za napredek v vsakem oziru.
Hrvatska dežela je res mnogo pretrpela od strani krutih sovražnikov, vzlasti Turkov. Hrabro je branila ne samo svojo ožišo domovino, temveč celo Avstrijo boreč sa za „krst častni i svobodu zlatnu“, odtod si je tudi zaslužila častno ime : „ante-murale christianitatis“. A ravno zato, ker je Hrvatska skozi vsa stoletja bila tako rekoč zid mej Avstrijo in sovražniki in kot taka z orožjem v roci zmirom vestno izpolnjevala svojo prevažno nalogo iz ljubezni do skupne slavne domovine, se nihče ne more čuditi, da je v onih viharnih časih v marsičem zanemarjala lastni napredek. Ko so pa sovražniki onemogli in nehali napadati naše dežele, so se polagoma začele celiti rane hrvat-skega naroda. Toda trajnega napredovanja ni bilo opaziti, ker mu razmere niso bile vgodne. Vlada je namreč le take može pošiljala v deželo, ki niso imeli srca za-njo in nje dobri ljud, marveč provzročevali jim dokaj hudega, kar nam pričajo mnogi vpo-ri in boji podložnih proti njihovim oblastnim gospodarjem. Vbo-gi narod se je toraj moral potegovati za svoje pravice in boriti za obstanek na domačih tleh, ne da bi mogel svoje dlani in du-
ševne sile posvetiti zaželenemu napredku v izomiki in gmotni blaginji. Kar se je v teli časih neprestanega borenja in trpljenja storilo za znanost in umetnost, je le dokaj pičlo. Pisalo se je sicer lirvatski in mej priprostim narodom tudi govorilo, omi-kanci in velikaši pa so se posluževali večinoma latinskega jezika.
Takošne razmere so trajale malone do konca prve polovice tega stoletja. Tedaj so nastopili znameniti možje, kot: dr. Ljudevit Gaj, Janko grof Draškovič, brata Mažuraniča, Stanko Vraz, Vjekoslav Babukič in drugi glasoviti Ilirci, ki so z ne. trudno delavnostjo in požrtvovalnostjo vzbujali domovinsko ljubezen in zavest v narodu ter branili stare pravice pred nadutimi in gra-bljivimi sovražniki. Začetek je bil seveda silno težaven, toda značajni možje se niso vstrašili nobenih neprilik, tudi kazni ne, ampak so z besedo in peresom delovali za razvoj hrvaškega življenja. S svojo občudovanja vredno vstrajnostjo so glavne težave premagali ter gladkejšo pot pripravili svojim naslednikom. Leta 1838 so, osnovali ,.Narodna Čitaonicu", ki je postala mati skorej vseh kulturnih zavodov v deželi in vzbudila pravo življenje na Hrvatskem.
Središče vsega delovanja je bil Zagreb. Tukaj so se osnovali mnogi važni in koristni zavodi, kot: rJugoslavenska akademija znanosti i um j etn os ti'* s podporo prevzvišenega škofa Jurija Strossmajerja (1. 1867); obnovilo se je in razširilo vseučilišče — zopet na prizadevanje prejasnega rodoljuba (1. 1874). Tudi na gledališče se ni pozabilo. V prvih letih (do 1840) so bile predstave samo nemške; še ie dr. Dimitrija Demeter je v zvezi z nekaterimi drugimi rodoljubi preskrbel moči in predstav hrvaških, tako da je 1. 1861 postalo gledališče pravi narodni zavod. — Nekoliko prej je bila vrejena osmoredna gimnazija, potem velika realka, glasbeni in mnogi drugi zavodi posvečeni znanostim in umeteljnostim Omeniti nam je tudi akademijske galerije slik, katere je prevzv. vladika djakovarski 1. 1868 daroval Zagrebu. Slike so večinoma delo italijanskih, nemških, francoskih, deloma tudi domačih umetnikov. Znamenit je arheoliški muzej, obsegajoč zbirke egiptovske, grške, rimske, afriške itd. Ravno tako se odlikuje „zemaljski naravoslavni muzej ki sestaje iz zoološkega in mineraloško-geoološkega oddelka, dalje „muzej za umjetnost i umjetni obrt1*. — Znanost močno podpirajo razne knjižnice: „nadbiskupska knjižnica11, ki ima do
20.000	tiskanih del in okolu 300 rokopisov; „sveučilištna knjižnica", ki šteja preko 80.000 zvezkov, in »knjižnica jugoslaven-ske akademije1*, obsegajoča do 25.000 zvezkov in več ko 1.800 rokopisov od 12 stoletja do najnovejše dobe. Slednjič so osnovani mnogi dobrodelni zavodi, ki pomagajo vbožnišim, da se izobrazijo in svoj namen dosežejo. Vsi ti vstavi nam jasno svedo-■čijo, koliko so Hrvatje storili za napredek v znanosti in umetnosti v primeroma kratkem času.
Razun omenjenih zayodov so se osnovala mnoga velevažna literarna društva kot: .Matica Hrvatska-1 (prej „Matica Ilirska“ I. 1850 in 1873) ki izdaje vsako leto več knjig za omikance; .Društvo sv. Jeronima", jako zaslužno za prosto ljudstvo (podobno naši družbi sv. Moliora), osnovano 1. 1868; dalje društvo za umetnost, pevske, učiteljske, arheološke družbe itd. V teku petdeset let so začeli izhajati mnogi politični, leposlovni in znanstveni listi in slednjič — kedo bi naštel vse deloma jako dragocene knjige, ki so zagledale beli svet v tako malo letih! Res, občudovanja vredna delavnost nam bratskega naroda. V omiki, znanosti in umetnosti so Hrvatje v zadnjih desetletjih storili več, nego katerikoli drug narod slovanski.
Ko z veseljem pohvalno priznavamo napredek naših sosednih bratov v narodnem, gospodarskem in znanstvenem oziru, si ne moremo kaj, da ne bi spregovorili pri tej priliki dobrohotne besede, ki nam jo polaga na jezik in sili v pero odkritosrčna ljubezen do naših bratov na jugu. Pogrešamo lista, ki bi branil na podlagi sv. katoliške vere ne samo hrvatske pravice, temveč tudi resnice sv. ver e. Sovražniki se povsod trudijo spodkopati podlago pravega življenja in zatrositi plevel brezverstva;; vsled tega moramo biti čuječni in se takoj od začetka vstaviti vsakemu početju, ki ni v soglasju s sv. vero katoliško. Marsikateri odlični Hrvatje še sedaj menijo, da ni plevela, da ni nobene nevarnosti, ne za vero, ne za narodnost, toda da le ne bi prepozno spoznali! Mogoče, da nevarnost ni še očevidna, ali: „tiha voda brieg roni", pravi hrvatski pregovor, iskra je nevarna, če tudi je v pepelu skrita. Anarhistov, hvala Bogu, še ni, vendar nekateri ljudje so še bolj nevarni ; ne spuščajo sicer stanovanj v zrak, marveč spodkopavajo trden grad, v katerem se hrani najdragocenejši zaklad, to je sv. vera. Proti tem se je treba vojskovati, ne z orožjem ali zapovem, ampak s peresom in ■v. besedo pri vsaki priložnosti. Madžari že dolgo časa rogovilijo in napadajo sv. vero in cerkev in žalibog nekateri Hrvatje se z njimi strinjajo. V dokaz nam služi glasovanje za civilni zakon. Večina hrvatskih posvetnih velikašev je glasovala „pro“ ! Pa ne samo to, da so pomagali v tej zadevi svojim najhujšim sovražnikom, temveč nekateri že govore, kako bi bilo dobro, da se civilni zakon tudi na Hrvatskem vpelje !
Hrvatska ima znamenitih in učenih mož, ki imajo v tem oziru dober namen, toda kaker se nam zdi, manjka jim tiste navdušenosti in nevstrašnosti, katere je navdajala rodoljube za časa Grfijevega. Kaker so se ti nevstrašeno bojevali za narodnost in jezik hrvatski, tako bi morali sedanji Hrvatje braniti resnice sv. vere. Seveda mnogim se to zdi nepotrebno, misleč, čemu delati 'nemir in provzročiti prepire; drugim se zopet to zdi škodljivo, ker bi na ta način naredili stranke in kjer ni
složnega delovanja, tamkaj ni pričakovati pravega vspeha. —r Res, da ,,slogom rastu male stvari, a nesloga sye pokvari11, vendar oni, ki v tem oziru tako sodijo, se zelo motijo. Ako bi se bojevali za katoliške resnice, ne bi provzročili posebnih strank, ker se že sedaj nahajajo in prave sloge tako ni pričakovati. — Nekateri si zopet mislijo : kaj pomaga govoriti in pisati, saj to le razburi duhove in še bolj razkači sovražnike, tako da ni tipati pravega sadu. Morebiti! Sovražniki se bodo seveda vjedali, ko bodo razkrite njih nakane in spletke, toda ravno to bo koristilo dobromislečim. ker bodo spoznali nevarnost, katera jim preti. In akoravno ne bi naenkrat dosegli zaželenega cilja, vendar „bolje je danas jaje, nego li sutra kokoš11. — No zadosti o tem. —
Ozrimo se na socijalno stanje. Na Hrvatskem se ljudstvo največ peča r/. gospodarstvom, po mestih so seveda tudi obrtn ki in trgovci. Ako kedo natančniše opazuje razmere, kmalo spozna, da ljudstvo hrvatsko ne stoji trdno na nogah. In zakaj ne ? Vprašajmo kmeta, kaj je vzrok, da ne more napredovati v gospodarstvu. Kmet nam bo odgovoril: Ako tudi vsega pridelam, vendar ne morem prodati, kaker bi moral, ker Judje imajo vsegar. kar kedo želi. oni skoraj vse pokupijo in drugam pošiljajo, ali v kratko : Judje so pri nas gospodarji! Take pritožbe kmetov kaker tudi obrtnikov so žalostne, žal, da tudi resnične.
Judje imajo veliko moč skoraj v vseh deželah, tedaj se ne smerno čuditi, ako jo imajo v Avstriji in njenih deželah. Na Hrvatskem so po vseli mestih, da celo po vaseh in ob cestah, sploh povsod, kjerkoli je kaj za njihov žep. V občevanju so prijazni, postrežljivi, posebno v govorjenji s prostim ljudstvom so jako zgovorni, kar prostemu človeku kaj dopada, toda nobena beseda ni brez pomena, ker Jud zna vse porabiti v svojo korist. Hrvatsko ljudstvo pa tudi rado gre k Judom, ker mu hitro vstie-žejo v sili. Otroci Izraelovi radi posojajo, vender piej pregledajo, koliko ima premoženja tisti, kateremu tako vsmiljeno pomagajo. Ko se že toliko nabere, koliko je vredno njegovo premoženje, takrat zahtevajo plačilo, in ako vbogi kmet ali obrtnik nima s čim plačati, kmalo se sliši, ta ali ona hiša ali gospodarstvo se prodaja, da se dolgovi poplačajo. Na ta način so Judje (vsaj v nekaterih krajih.) že marisikaterega lirvatskega kmeta ali obrtnika speljali na led in gmotno vtopili.
Priznati moramo sicer, da je vboštva vzrok tudi delitev. Poprej je imel gospodar lepega premoženja, ali po njegovi smrti so si otroci razdelili, zaradi česa se je gospodarstvo razkosalo in, ker ni bilo edinosti in stoge, mnogokrat tudi pravega gospodarja, je vse šlo rakovo pot. Tako ravnanje je v resnici mnogo škodovalo napredku v gmotnem stanju, vendar to ni še zadalo takih ran, kakeršne sedaj zadaje judovska prijaznost. Zadnja leta je gospodarstvu mnogo škodovala slaba letina, trtna uš-itd. — vender vse to se da z božjo pomočjo zboljšati.
V tem oziru bi morali Hrvatje osnovati kaka katoliška društva za obrtnijo, trgovino, poljedeljstvo itd., trebalo bi podu-čevati prosto ljudstvo, kako naj gospodari, obdeljuje njive, vinograde, posebno pa opozarjati: da ne daje do skrajne sile domače grude tujcem, zlasti ne Judom. Ti imajo skoraj toliko posestva in premoženja, kaker nekedaj v Palestini, vse to pa je trud katoliškega Hrvata. Največ ima na vesti seveda vlada, ker je dala Judom ravno tiste pravice, kakeršne vživajo katoličani, razun tega jih tudi postavlja za gospodarje. Kaj hočemo : denar je sedaj sveta vladar, za denarje se vse posvetno dobi. To je Se dobro, da se v nebesa pride brez denarja, ker potem bi bili izmej Hrvatov skoraj sami Judje v nebesih. Upamo pa. da se bo tudi v tem oziru zboljšalo, ker Judje niso tako mirni kaker poprej, skrbi jih bodočnost. Ako namreč nima kmet, te-daj tudi njihov G’schaft peša.
Poglejmo politično delovanje. Da se Hrvatje bojujejo za svoje pravice, to jim vsak odobrava, ker je tudi potrebno. Saj imajo mnogo več samostalnosti in pravic ko katerikoli slovanski narod v naši državi. Vendar pa Hrvatje pri vseh teh pravicah ne dosežejo tega, kar bi mogli. Prvi vzrok je napačna miroljubnost. Ako sovražniki še tako krivično ravnajo, se malokateri za to zmeni, večinoma se proti njim piše, da bi se pa potezali na merodajnem mestu, to jim ne pride vselej na misel. Madžari mislijo, da je le njihova dežela na svetu, zaradi tega povsod sirijo svoje gospodstvo, vsiljujejo svoj jezik, in kaj se stori proti njim? Govori se sicer in piše zadosi, tam pa, kjer bi se morali braniti — tamkaj se kima. Da je to resnično, pričajo nam razmere, katere vladajo y Reki in Primorju.
Vtegnil bi pa kedo vprašati : ali Hrvatska res nima mož, kateri bi se potegovali za „slobodu zlatim ?“ Pač ; ima jih zadosti, ne samo mož, temveč tudi celih skupin, toda te skupine ali stranke niso edine in složne. Vsaka ima svoje namene, svoja sredstva, ena kaker druga si obeta zlato bodočnost, toda v hiši, kjer je več gospodarje^, je slabo gospodarstvo. Vladna stranka hrepeni le, po dobrih službah, zato dela za vlado, stranka pravašev u-driha res po sovražnikih, ker pa ne gleda na način in sredstva, vsled tega je njeno orožje slabo. V svoji navdušenosti za domovino in narodnost, ne pomisli, da je „u križu spas,“ ne ve za besede: „in hoc siguo vinces". temveč mnogokrat rabi sredstva škodljiva in nasprotna sv. veri. Zmerna stranka pa, katera ima dobre namene, je žalibog preslaba. Tako se rodoljubi sami mej seboj ne zlagagajo in, dokler se mej seboj prepirajo, se jim tretji — namreč sovražniki — za hrbtom smejejo in gospodarijo. Razveselilo nas je, ko smo slišali, da ste se združile zmerna in Starčevičeva stranka. Upali smo boljše bodočnosti, toda žalibog, to upanje je hitro splavalo po vodi. Stranki ste se zopet ločili, ker ste se hoteli združiti brez Kristusa. Dal Bog, da bi spoznali rodoiju-
bi. kam pripelje nesloga in brezobzirnost v tako važni zadevi ! Morebiti bomo vendar enkrat slišali: „Zora puca, bit če dana.“ Ozrimo se še na moralno stanje. Narod hrvatski je v obče prav dober. Drži se trdno starih in dobrih navad, spoštuje duhovnike, pridn > posluša božji nauk. postrežljiv je in gostoljuben. Posebno po vaseh in samotnih krajih je ljudstvo trdne vere. Po mestih je že malo drugače, ker je mnogo Judov in drugovercev, ki močno vplivajo tudi na moralno življenje Hrvatov. V tem o-žiru potrebuje katoliško ljudstvo krepke duševne hrane, katere žal, da ni povsod zadosti dobivalo. Ne more se tajiti, da nekateri domoljibi tudi v tem oziru mnogo store posebno s peresom, kaker „društvo sv. Jeronima.“ vendar pomisliti moramo, da niso vsi zadosti izobraženi, da bi mogli prav razumeti knjige pisane v vzvišenem duhu. Tukaj bi pomagalo oznanjevanje božje besede v jasnem in prostem govoru. Zaradi tega bi se govorniki morali ogibati neznanih fraz, kaker tudi pesniških vzletov, ter se o-zirati na zmožnost in razumnost svojih poslušavcev. Sv. apostelj Pavel piše: „Moje govorjenje in moje oznanilo ni bilo v prego-vorljivih besedah človeške modrosti, ampak v skazovanji duha in moči.“ (I. Kor. 2, 4) Sv. Avguštin pa pravi: „Melius est, ut reprehendant nos grammatici, quam uon intelligant populi.“
Ne moremo, da ne bi omenili še duha, kateri veje v šolah. Žalibog vse šole	ne stoje na podlagi sv.	vere	katoliške.	Vzrok
je ta, kei se mladeniči preveč pečajo s politiko in narodnostjo, in ako jim je narodnost prva in čez vse, potem se ne čudimo, ako se verska stran zanemarja. Vsled tega vidimo, da je mnoge poparil verski indiferentizem. Nekaterim je vse eno, ali je kedo katoličan ali heretik ali Jud, da je le Hrvat, da je le narodnega mišljenja. Naj zasramuje sv. vero katoliško, samo da zagovarja narodnost, potem je vse dobro. Mladež je navdušena za narodnost, ker pa to navdušenje ne izhaja navadno iz prave ljubezni, ni pričakovati obilnega sadu. Seveda ako se mladini priporočajo vmazani romani, ako se ji za zgled postavljajo možje. velikani po duhu, toda v moralnem življenju na zadnji sto-pinji, in ako se ji tista majhna iskra sv. vere, katero je prinesla iz domače hiše, v šoli vničuje z brezverskimi in liberalnimi nauki, tedaj ni čudno, da ji je vera zadnja stvar.
Da tedaj Hrvatje zboljšajo svoje stanje, ne samo narodno, temveč tudi moralno, potrebno je, da osnujejo razne katoliške družbe, da podučujejo ljudstvo, bodisi s primernimi knjigami, bodisi s prijaznimi besedami pri vsaki priložnosti, zlasti da pazijo na knjige namenjene mladini. Katoliška zavest bi pa najbolj oživela takrat, če bi Hrvatje sklicali katoliški shod in tamkaj — viribus unitis — vse potrebno vredili. Dal Bog, da bi se ta želja, vsaj	nekaterih Hrvatov, čim	prej	vresničila !	„S je-
dinim Bogom na	sto neprijatelja!“
Mi nimamo	namena Hrvatov podučevati,	ker sami	najbolj
poznajo svoje razmere, vendar mi želimo navdušiti vsaj tiste Hrvate, kateri imajo dobro voljo, kaker tudi opozoriti na nekatere okoliščine, ki ovirajo njih pravi napredek. „Nitko sam sebi smlac biti ne može." čast Hrvatom, da se toliko trudijo in borijo za svoj jezik in pravice, toda orožje vseli ni pravo, zato tudi ni pravega vspeha. Vsemu mora biti vera podlaga. „To je zmaga, ki zmore svet. vera naša“ (1 Jan. 4. 51, in sv. Ambrož, piše.- „Vera je podlaga vsega dobrega.*1 S temi vrsticami, katere smo pisali iz prave ljubezni do naših sobratov, sklenemo ta spisek se željo, da bi v bodočnosti kaj pripomogel k pravemu napredku, ob enem pa tudi obljubimo, da bomo, ako nas Bog ohrani žive in zdrave, drugo leto kaj več in natančaiše pisali o hrvatskih razmerah. Vse za vero, dom, cesarja 1
S. K
Giovanni Pierluigi da Palestrina,
Dalje in konec.
Opisali smo do sedaj ob kratkem življenje in delovanje Pa-lestrine, vstvaritelja svetovno znanega Gregorijanskega petja, posebno v maši „Papae Marcelli/ Dasiravno je zaslul vže po svojih ,.improperijilr, se je ravno z omenjeno mašo še bolj proslavil, tako da si je zaslužil ime „reformator cerkvene glasbe.*1, 8 tem pa se ne trdi, da bi vse, kar je bilo pred Palestrino v cerkveni glasbi pisanega, bilo popolnoma brez umetnostnega o-kusa, brez lepote in lepoglasja.
V isti dobi nahajamo imenitnega skladatelja Josquina (o njega smrti imel je Palestrina še le 7 let), ki je zložil veliko u-motvornih del, katera, kar se tiče harmonije, umetne tvorbe in melodične bogatije, vverščavarno med najboljše skladbe te vrste.
Omenili smo vže, da se je Trid. zbor ne toliko umetnosti in lepoti tedajne skladbe, protivil, ampak posebno temu. da so bile besede cerkvenega teksta poslušalcem neumljive. Ne da se pa tajiti, da se je umetna glasba po prejšnjih vzorih tudi pozneje z veliko marljivostjo še do 17. stol. gojila; pa vendar niso bile te skladbe tako cenjene, kaker kompozicije Palestrine, Vitto-ria, Soriana itd. Cerkvena reforma, katera se je dosegla po mnogih bojih in z velikim trudom, napredovala je z velikanskim uspehom. Vže to, da so odpravili vse maše, katere so bile na podlagi posvetnih pesmi zložene, je cerkveni reformi mnogo koristilo. Nastopila je cela vrsta svetovno znanih, velikanskih skladateljev rimske šole, kateri so po naročilu Trid. zbora izvršili dela neprecenljive vrednosti; tako se je reformo* vala papeževa kapela.
Benetke — o katerih prislovica govori: Smo najpoprej Be-
liečani, a še le potem kristijani — niso hotele glede glasbene reforme Rimu se vkloniti.
Florenc, kateri je za Rimom slul kot prvo muzikalično mesto, nastopil je popolnoma nova pota v cerkveni glasbi ; pa tudi v drugih poglavitnih evropskih mestih je cerkvena skladba bolj in bolj propadala; tako ni čuda, da se je cerkvena reforma glasbe edino na Rim omejila. In v resnici, kaker gobe po dežji, rastlo je tudi število imenitnih skladateljev v zmislu Trid. zbora, kateri se smejo po zaslugi sovrstnikom Palestrininim prištevati; 111 tako sicer se Palestrinin zlog lahko imenuje tudi zlog rimske šole.
Palestrina ni bil poklican, da bi pobijal in vničeval, marveč da bi vstvarjal in spopolnjeval. Lahko bi se reklo tudi o Palestrini, kar je Goethe govoril o Rafaelu Sanziju, da je namreč „z velikim trudom sezidani piramidi postavil vihunec, zraven katerega nobeden drug stati ne more1* — reklo bi se, pravim, pa pogojno, zato ker v istem času je mnogo imenitnih rimskih skladateljev med seboj tekmovalo. Palestrino i-m e 11 o v a t i smemo po vsej pravici d i k o m nogo stoletij r a z v i j a jo č e se glasbene umetnosti; bil je kot učenec slavnega glasbenika Goudimela zgojen v s t a i e j fr anz o sko -nizozemske j šoli.
In da se ni biezvspešno v tej šoli trudil, dokazujejo nam vže njegova prva dela — posebno njegove prve maše. Da je Palestrina učenec nizozemske stare šole, razvidi se skoraj iz vseli njegovih skladeb, posebno pa iz tretje knjige njegovih maš, kjer najdemo mašo z naslovom: „Missa omme arme“ — skoz in skoz nizozemska skladb i, katera se kot pravi vzor od drugih odlikuje.
V himnah *Aye maris stella“, „Sancta et immaculata4 je Palestrina najraji obdeloval dva tenora v strogem k a n o n u (fuga), katerima so se kontrapunktično pridruževali drugi glasovi in tako v družbi z vodilnim glasom lepoglasno celoto vstvarjal i.
Veliki vtis napravi na poslušalce, ako slišijo na pr. v anti-foni rBeatus Laurenti“, kako tenori strogo po vodilnem glasu (cGitus firmus) v dolgo donečih notah svojo melodijo pojo, med tem ko drugi glasovi v uajživahnejšem gibanju po vseh kontra-punkDčnih pravilih vodilni glas spremljajo in podpirajo.
V petero-glasnem „Magnilicat“ petega cerkv. tona obsega v šestih glasih zložen „Sicut erat" pravi nizozemski umotvor, cba tenora sta namreč tako postavljena, da med tem ko prvi svojo melodijo naravnost prepeva, mu drugi z ravno tisto melodijo nasprotuje.
Največo moč kaže nam Palestrina še le v svojih „impro-perijih.“ Prištevamo jih k najlažjim, pa tudi k najlepšim njegovim skladbam. Iz njih duhti globoko čuteča žalost in nadzemeljska ljubezen, posebno v sklepnih ginljivih akordih. Se skladbo
,,JIissa P. Marcelli* odprla se je nova doba Palestrininega delovanja. Pokazal je Palestrina svoj genij sosebno s tem, da je znal želje Tri d zbora, namreč umijivost besede v soglasji s po trebnimi umetnimi pripomočki celo s najbogatejšo zunajno formo v lepo celoto združiti. Miti obsojenih kanonov (fug) n> celo spregledal. Vže v prvem Kyrie „M. P. 51.“ pojejo basi fugično (ka-lter kanon ali’unisono); kjer se pa ni bilo bati, da bi se tekst ne tunel, (kaker na pr. pri Amen), vporabi Pal. hitro priložnost, da je vse darove svojega muzikaličnega genija z umetno zapletenimi glasovi v največo popolnost razvil. Na ta umetniški trenutek Palestrina svoje poslušalce skrbno pripravlja; tako na pr. se začenja „Credo“ v pri prostem zlogu, a se polagoma razširja in raste, dokler ne vskipi do veličastnega, burnega, živahno polnega šuma in vira glasov.................Vse	to	vpliva	na vneto srce
poslušalca, kaker bi se ognjeni žarki razlivali iz nebeških višav po mrzli zemlji.............
Da se je pa v tem razburjenem morju različnih glasov tekst vendarle umel, vporabljal je Palestrin večkrat kontrapunkt, noto zoper noto; ali pa postopal je tudi tako, da — med tem ko en glas na enem zlogu besede počivajo figuralno prepeva — drugi glas dotične besede teksta čisto jasno in odločno deklamuje in izraža (kaker na pr. besede : suscipe, mi-serere, quoniam, resurrectionem itd.) Navadno sestavlja Palestrina skupine po 3 aii 4 glasovih; ako se pa potem združi G ali s glasov skupaj, napravi velikansk, nepopisljiv vtis na poslušalca, ne da bi pri tem trpela umijivost teksta. Večkrat vporabi tudi odmore (pauze) zato, da bi se zuovič nastopajoči glas s svojim tekstom med drugimi bolje umel.
Navadno prištevajo mašo „Papae MarcellP k najboljšim u-motvorom Palestrininim. dasiravno najdemo med kasneje zloženimi mašami nekatere, ki so glede umetnosti in lepote tej vsaj enakomerne. Karakteristična pri tej maši je prvič priprosta vzvišenost v zlogu ; drugič skladba (t. j. metoda in zunajna kaker tudi notrajna oblika), dasiravno v vseh šestih glasovih jako umetno zmedena, vendar povsod mojstersko izvišena, živa in čisto idealna.
Umevno je, da so se vsi sovrstniki Palestrinini za mašo zanimali, in tako sj je zgodilo nekaj nenavadnega, da so jo začeli nekateri skladatelji prevstrojevati za več in za m a n j glasov.
Tako na pr. je predelal Felice Anerio (rekel bi za vsakdanjo rabo) ,M. I’. Al4' za 4 glasove, — Francesco Soriano mislil je njen vtis povekšati s tem, da jo je predelal za 8 glasov, in neimenovan skladatelj, katerega delo se nahaja danes v arhivu Nove Cerkve (Cliiesa Nuova) v Rimu, je število glasov pomnožil celo na 1‘2. Glede tega prevstrojevanja maše „P. M.u mislimo, da bi bilo veliko bolje, ako bi bila maša ostala v obliki, kakeršno ji je dal sam Palestrina, ker bi on sam — ako
l)i se mu potrebno in koristno zdelo — gotovo 8 ali celo 12 glasov se poslužil.
Maša P. Marcelli izišla je 1. 1567 v knjigi maš „ Liber Missarum secuudus." Zraven te tudi 4-glasna „de beata Vir-gine," „Inviolata,“ „ad fugam', „sine liomine," in 5-glasna „A-spice, Domine,“ flSalvum me fae." L. 1570 sledila je tretja knjiga maš, v kateri je posebne cene „Missa onnne arine,“ 5 glasna „Repleatur os meum “ 6-glasna „de beata Virgine," in 4-glasna „Spem in alium,“ „Missa primi t,oni,“ (katera je zložena na podlagi posvetne nizozemske pesmi', „Missa brevis" in ,,de feria." „Missa brevis“ je izvrstna študija na podlagi maše Goudimelove „audi fllia.“ ,,Missa ad fugam•' je vzor kanonične (fugične) maše (ne ]io zlogu Bachovih fug); vže v I. Kyrie nahajamo jako umetne kanone (mej basom in altom, tenorom in sopranom v oktavi.) Dvoglasni ,Oruciflxns“ iznenadi glede na priprostost glasov s svojo krepostjo in figuralnin bogastvom popolnoma — ob kratkem : bogata fantazija in popolna oblast glasov druži se z neprisiljenimi, iz čiste, idealne duše tekočimi melodijami v popolni zvok vzajemnega soglasja. Palestrina se je 1. apr. 1571 vže vdrugič imenoval kapelnikom pri Sv. Petru v Rimu. tu si pridobi v sv. Fdipu Neriju zvestega prijatelja, za kojega učence je spisal mnogovrstnih primernih skladeb. V tej dobi zložil je dve imenitni maši, eno 5-glasuo na podlagi motette „0 magnum iiiysterium,“ drugo 6-glasno na podlagi znane himne „ Veni Cre-ator Spiritus," katere melodijo sopran (viši glas) kot vodilni glas skoz celo mašo prepeva.
Ena najlepših Pal. motett je „super flumina Babylonis" ; besede so povzete iz enako imenovanega psalma siare zaveze. „V njem se milo izraža globoka žalost Izraelcev". V tej motetti se nam kaže v jasni svitlobi cela idealna duša mojstrova — njegova neizmerna bolečina in britka žalost na izgubi ljubljene soproge. Gregorju XIII. posvetil je Pal. svojo mašo zloženo na podlagi motette „Viri Galilaei" ; in ko je nekdanji pastirček Felice Peretti dne 24. aprila 1585 z imenom Siksta V. papež, postal, zapela je Sikstinska kapela Pal. mašo „Tu es pastor o-vium", pri katerej priložnosti, kaker | ravijo, se je Sikst V. izrazil : „Palestrina je zabil, da je komponiral enkrat mašo „P. Mar-celli“. Pal. je na to ostro kritiko kmalo dostojno odgovoril: še v tistem letu, 15. avgusta, na praznik Marijinega vnebovzetja, zapela se je v lepi cerkvi S. Maria Maggiore v Rimu nova,. (5-glasna maša: „Assumpta est Maria“ — pravi čudež umetnosti in glasbene lepote. V to mašo vlil je Pal. vse svoje ideale, vse darove svoje vnete duše tako, da je ž njo — poleg motett iz „ visoke pesmi" (Canticum cant.) in svojega „Stabat mater" — dosegel vrhunec svojega umetnega delovanja. Mašo „Assumpta est Maria" smemo po vsi pravici na stran postaviti maši „P. Marcelli." O njej pravi slavni kritik Proške takole : „Genijus ne—
dosegljivega mojstra vzdiguje se tukaj v nadzemske višave ; v njej nahaja se vzvišena misel, navdušenost in milina melodij v toliki meri. da vse to omikanega poslušalca hi rekel sili, primerjati jo z Rafaelovo Sikstinsko Madonno, katera je njena najboljša idealna protishka”.
Posebno iznenadi poslušalca v tej maši jako živahna varijacija; tako na pr. zapojo v „Gloria“ 4 . isoki glasovi „qui tollis peccata mundi“, na to po vseli šest glasov v mogočnem zboru „miserere nobis“, - in zdaj sliši se kot odmev v 4 nizkih glasovih „qui tollis peccata niundi”, na to močno in priprosto nnisono rsuscipe deprecationem nostram”. Id o te popolnosti, (lo katere seje Pal. ravno v tisti maši vzdignil, nobene m 11 d r ugemu do z d aj ni b i 1 o m o g o č e d o s p e t i.
Dasi so se nekateri prijatelji Palestrinini brezvspešno potegovali, da bi mu pridobili naslov ..mojstra apostolske kapele,“ ga je vendar Sikst V. v znak posebne naklonjenosti imenoval „častnega skladatelja apostolske kapele”. Kot tak napisal je Pal. 1587—1588 svoje veliko delo „Lamentacij“, in sicer, kaker se bere v naslovu. „cnm privilegio Sixti V7.”
Baini ocenjuje tudi to delo s temi označilnimi besedami: „Zdi se, da note pri svoji težavi in enaki veljavi so brez pomena. pa ko več časa pazljivo poslušamo, razvijajo se pred nami najbogatejše melodije, izraz je jako veličasten in pauze celo pomenljive”. Razlog, zakaj so pauze tako velicega pomena, navaja pa Baini : ,.Ker dajajo poslušalcu povod in priliko k lesnemu premišljevanju skrivnostnega (mističnega) in alegoričnega pomena svetih besedi prerokovih.
Te lamentacije od 1. 1588 (kaker je znano, zložil je Pal. tudi kot kapelnik v Lateranu lamentacije podobnega zloga) lahko se smatrajo kot ideal skladeb te vrste. Vže vvod besedi „incipit lamentatio” s priprosto, skoz vse 4 glasove zaporedoma na tihem se vrtečo figuro je posebno presunljiv. Čarobno done harmonični odstavki v ginljivili besedah ,plorans ploravi".
Posebne vrednosti so P a 1. h i m n e za celo cerkv. leto, katere je obelodanil 1589. V teh skladbah se vidi popolna vrednost in cena prastarih melodij cerkvene himnologije. Himna „Conditor alme siderum” stoji v svitu veličastne spremembe; posebno vzvišena je himna „Vexilla regis”; v odstavku „0 crux ave, spes linica” veje neki poseben duh angeljske pobožnosti. Dve leti pozneje, 1. 1591, prišlo je na svitlo tretje velikansko delo .Magnificat octo tonorum liber I.” Način, po kateremu je Pal. svoje „MagniflcaP‘ zložil, obstoji, kaker piše Baini: v umetnosti, melodije, kaker se v 8mih tonih Magnificat vrste, že v začetku v obliki fuge zavijati, na dalje: fuge pri nespremenjenem g 1 a v n e m t e m a t u v v s a k e m ver-sikulu spreminjati in stranske iz glavnih m o~ tivov razvijat i”.
Te skladbe so sijajno bogate in čarokrasne; tildi v tem delu postavil je Pal. svojej velikanski rpiramidi zadnji kamen“. Tu se nahajajo one protivnosti t o n o m a 1 b e (slikanje tonovl, s katerimi zna Pal. take mogočne vtise izvabljati.
V to dobo Pal. plodonosnega delovanja spada tudi peta knjiga maš, tiskana 1. 1590, katero je posvetil Pal. bavarskemu vojvodi Viljemu II. Prvo mesto med temi mašami zavzema 8-glasna maša „sine nomine“, katero so našli še le v 19. stoletju dvorni biblijoteki v Mouakovem. To mašo stavijo kritiki kot vzor v S-glasne skladbe. Včasih (kaker v drugem „Kyrie“ in „Qui tol-lis“) ločijo se vsi glasovi v d/e soglasni skupini, drugače pase vsi združujejo in zapletajo tako, da je to prava 8 - g 1 a s n a skladba (in ne, kaker navadno, po dvakrat 4-glasna).
Pravijo, da je v arhivu sv. Petra v Rimu še celo 12-glasna maša od Pal. Bila bi to prava posebnost, ker Pal. ni ljubil preobilnega nakopičenja glasov ; če je vglasboval več kot 4-glasno, rabil je navadno (5 glasov.
S tem smo v kratkih potezah naslikali življenje in delavnost najslavuišega cerkvenega skladatelja. Bodi mu s tem tudi v „R. Kat “ postavljen skromen spomenik; in želimo le. da bi tudi njegov diven zlog tudi mej Slovenci našel navdušenih učencev I
L. Latina.
Raznoterosti
Jezujit Baumgartner o petrograjskih cerkvah.
V svoji knjigi „Nordische Fahrten durcli Skandinavien nach St. Petersburg“ piše ta sloveč nemški pisatelj na str. 438 in dalje tako le:
Potnik, ki iz Skandinavije prihaja, mora se zavzeti nad velikostjo in sijajem cerkva, ki rusko glavno mesto označujejo. V Islandiji in Norvegiji ure, da, poldneve jašeš, predno zadeneš ob siromašno leseno ali kamneno cerkvico .... Ponosne novejše cerkvene zgradbe vidi se le po redko, in te ne dosegajo niti po vrednosti niti umetnosti, kar se je popred (za katoliške dobe) zidalo. Prostantizem je verstvo pahnil iz velike socijalne javnosti več ali manj v občinsko okrožje, v družino, v srce posameznika, in še tu je moralo biti se zadnjim kotom zadovoljno . . . Pri Skandinavcih prodira skozi vsakdanje življenje in pehanje za gmotno blagostanje le malo žarkov nevidnega krščanstva na površje.
V Petrogradu v tem oziru je bilo vse drugače Četudi je bilo mesto še le dve stoletji po iuterstvu, v dobi modernega spi-nocizma. volterijanizma, panteizma in materijalizma sezidano, vender so zunanje krščanski obredi vtisnjeni vsemu življenju. Kapelica na mestu sv. Nikolaja ni sama. (O tej pripoveduje
Baumgartner na str. 48!.) V hipu bili smo na „Nikolajevskem mostu’1, na zadnjem mostu, ki veliko Nevo pred njenim iztokom preprega; veličastna zgradba iz granita in železa, ki počiva na sedmerih velikih stebrih in jo krasi 22 velikanskih kandelabrov. A glej, kaj je to? Spredaj pred mostom ne stoji dolgočasen spomenik, niti časniški kiosk, ne buffet finih pijač, kaker v tolikih modernih mestih, ampak najljubkejša kapelica posvečena sv. Niko'aju, katerega vsi pridni otroc1 tako radi imijo. In tukaj se pobožne misli ne shranjajo po celih šest dnevov pri cerkovniku in njegovi ženici. Ne, kapelica je odprta celi dan. Celi dan gorijo sveče, in lepe svetilnice ]>re<l podobo svetnikovo, katero je narisal jeden najslavniših slikarjev ruskih, Nev. Celi dan prihajajo ljudje, vstopajo v kapelico in se v svojih potrebah sv. Nikolaju priporočajo. Kdor ne vtegne, t,a vsaj mimogredo se pobožno prekriža. Visoki gospodje v kočijah, kmetje na svojih vozeh, izvoščeki — vsak se prekrižava. A to se ne godi sra-meč se, v naglici, kaker vidimo mnogokrat drugod, ampak z lahkim vpogibom glave, počasi, pobožno, spoštljivo. Ne moreni povedati, kako veselo me je to ganilo. Nehote prekrižal sem se
1 jaz in priporočil se sv. Nikolaju Tudi na mnogih drugih naj-živahniših mestih petrograjskega mesta videl sem enake krasne kapelice, celi dan odprte in obiskovane od mimogredočih. Cerkve so tudi ob delavnikih odprte . . . <• V vsaki ulici se zadeue na jedno ali več ceikva. Tudi pred temi se mimogredoči prekriža-vajo. V Petrogradu ste poleg 5 rimsko-katoliškili. 2 anglikanski.
2 armenski, dalje je 44 protestantskih, 350 grških, mej temi tO katedral. Največa mej temi je Izakova katedrala, ki je jedna najponosniših zgradeb na svetu. Zgradba je stala 25 milijonov rubljev in je kaker vse druge cerkve razsipno okrašena. Ponašajo darove car, plemstvo, ljudstvo. Manj premožni, ko cerkev obišče, prinese v dar vsaj svečo.
Peter Veliki je bil na pol, Katarina popolnoma neverna, •oba nenravstvena, da se bolj ne more misliti. Vender niti ona niti nju nasledniki, niso mogli prezirati sporočila ruskega ljudstva, katero je smatralo staro razkolno, iz Bizanca jim došlo verstvo za središče in bistven živelj carstva. Cari so mogli vpliv in oblast ohraniti, le ako so se obdali se sijajem verskim. Petrograd je moral postati podoben Moskvi, da bi ga ljudstvo smatralo dostojnega čarom. Poleg palač rasle so tudi cerkve, ki tekmujejo glede krasote s cerkvami starejše prestolnice. Cari in plemstvo hoteli so biti naprednjaki, skeptiki, koke-tovali so se zapaduim brezverstvom, a vse to se je razbilo ob siloviti moči starodavnega sporočila ruskega ljudstva, katero je, vkljub vsi površnosti pojmov, vender z gorečim čustvom žilavo se držalo zunajnih obredov. Ista Katarina, ki je v družbi enci-klopedističuih svojih prijateljev iz Berolina in Pariza norce brila iz vere in obredov, je doma se obnašala kaker sv. Helena, zidala
je cerkve, lepšala jih je razsipno, molila pred podobami in sv. ostanki, in izvrševala z vestno natačnostjo vse bogočastne obrede, katere je morala po sporočilu kot carica izvrševati. Isto plemstvo, katero je navade Ludvika XV posnemalo, ostalo je zvesto podedovanim oblikam razkolne cerkve, in je trosilo velikanske svote, da bi po nsjrazuzdanišem življenji bilo pokopano v katerem samostanu in bi se zanje najsijajniše zadušnice opravljale. Loreni od oživljajočega diha prave cerkve morali so cerkveni obredi na ta način postati v mnogem slučaji prazne oblike, prazne društvene navade. In v e n d e r je težko, jim vsako vrednost, v s a k p o m e n odrekati. — Cerkvene oblike so ostale vez, katera je posameznika in društvo nekdaj vezala s cerkvenim redom. Imena, molitve, obredi, sa-kramenti, sakramentalije, prazniki, pobožnosti, postave in navade so spominjale neprestano na večino temeljnih naukov kršfianstv a — na sv. Trojico, na božanstvo Kristusovo, na njegovo včlovečenje, na njegovo odrešenje, na odpuščenje grehov, na pokoro, na večno življenje, na občestvo svetnikov Celo celibat in samostanska obljuba sta ostala priznana vsaj načeloma, in dasi so glede nauka o cerkvi zagazili, vender pojem o eni cerkvi, o enem cerkvenem sakramentalnem življenji ni tako se zgubil, kaker v protestantizmu. Mnogi so pojmili pomen in duh, iz katerega so se te zunanje oblike rodile. Gotovo so se mnogi tega duha oklenili in našli v njem tolažila, krepila, morda tudi rešitve. Ono sovraštvo do vsega verskega, ki enciklopediste in njih pristaše označuje, mej Kusi niti za Katarine ni moglo prevladati. Kasnejši carji so kazali se verni kristijani. Ne le da niso povspeševali brez verstva, ampak so skušali sebi podložno cerkev vtrditi in Rim vsaj v zunanjih stvareh posnemati.
Ta misel se zdi vtelešena v najsijajniši zgradbi carskega mesta, v katedrali sv. Izaka. Nehote spominja na cerkev sv. lJetra v Rimu. Car Aleksander I in Nikolaj sta gotovo hotela največi katedrali sveta na grobu kuezov apostolov nasproti postaviti kaj enakega .... Vender Izakova katedrala ne dosega sv. Petra, pač pa katedralo sv. Pavla v Londonu, kateri se da primerjati glede na razmere, bogastvo, lepoto in izpeljavo. Sledi daljši opis katedrale sv. Izaka. Sami 4 kipi iz ca-kulija stanejo do 100.000 rubljev, 8 stebrov iz malahita do
5100.000	rubljev. Tabernakelj je iz čistega srebra, kelhi, patene iz čistega srebra; za vezilo enega samega evaugelijarija se je porabilo 20 kil. zlata. Na tabernakeljuu, na svetilnikih in treh drugih altarjih je nad 1100 kil. srebra, a delo je vredna do 200.000 rubljev. Povsod drago kamenje. „Da bi taki luk-sus — pravi na drugem mestu pisatelj - v bogočastji kazal, zapadno-evropejski svet, za to ni več sposo-b e n“	A ves sijaj je osredotočen na srednja vrata, ali,.
itaker se imenujejo, kraljeva carska vrata, zkozi katera Kralj -časti prihaja k vernim ; ves razsipni kinč in kras velja — evharistiji. Globoki bol čutimo tu, kako blizo so nam pristaši tega vero -izpovedanja in vender kako stoletja stari in še vedno ne zasuti prepad nas loči od njih! Ves sijaj svetišč, vsa radodarnost čarov ne more vdušiti Kristusove besede : „Ti si Peter, in ua to skalo bom zidal svojo cerkev P..........
.... V ruskem narodnem značaju tiči nekaj posebno dobrohotnega; čut pobožnosti, spoštovanja, pokorščine, prijazne do-brotnosti mu je kar prirojen. Kaj bi iz takega ljudstvo lahko postalo, da bi cerkev mej njim smela prosto delovati, da bi le vseoblastni cezarizem ne dušil vsakega poskusa za zjedinjenje in mnogih milijonov svojega carstva šiloma, vedno znova, ne tiral na zmotne poti ! A k o katero 1 j u d s v o z a s 1 u ž u j e priprošnje, gotovo rusko. Mi komaj mislimo na milijone, katere železno žezlo, ne da bi se mogli vbraniti, vjete ima v odrveneli, državni cerkvi. Mi čnjemo le, kako katoličane ruski cezaropapizem krvoločno preganja in kako peklenske nakane kuje proti svojemu tiranskemu gospodarju od nevere pokvarjeni in v obup gnani narod...........
Kralj.
Kaj pravzaprav konečno namerjajo liberalni cirilo-metodijevci!
„Radikalni Lidij — Slovanskemu Svetu“.
Zadnji čas so brezverski Mladočehi (!) sprejeli v svoj program „cirilo-metodijsko idejo“, katero tudi naš „Slovanski Svet“ od prvega začetka svojim čitateljem razlaga in na srce stavi. Nedavno od tega jve vzel celo na znanje, da se njegova ideja vrlo širi tudi po Češkem!
„ Radikalni Listy“ pa, glasilo odkritosrčnih in d o-s 1 e d n i h čeških liberalcev, pišejo v IB. št. t. 1., da se za cirilo-metodijsko“ idejo nikaker ne morejo ogrevati in da zanjo nikdar v ogenj ne pojdejo. To ravnanje opravičuje omenjeni list z naslednimi razlogi:
1. „Cirilo-metodijska ideja“ je nekaj nejasnega, nedoločnega. Da je res tako, priča fakt, da celo v taborjn njenih zastopnikov ni edinosti niti glede obsega niti glede njenih vzrokov niti posledic. „P a r 1 a m e n t a r j n“ obsega ta ideja: bogoslužje v staro-moravskem jeziku po vshodnem obredu, cirilco, obhajilo pod obojo podobo, sinodalni red (zfiženi), in ženitev duhovstva. Glasilu „Klovač“ pomeni ne le slovanski obredni jezik, ampak tudi politično samostojnost Velike Moravije, slovansko demokracijo. „Višehradu“ pomeni „cirilo-metodijska“ ideja le obredni »slovanski jezik. „P 1 z e h s k y O b z o r“ je pisal: „Cerkev cirilo-meto-dijska, je imela svojega lastnega poglavarja (autokefalni), bila je
samostojna in samospravna . . . Obnoviti ci ri 1 o -m e to (lij s k o idejo se-pravi obnoviti vse one stare pravice, s katerimi se je cirilo-met. cerkev nekdaj ponašala — a nikakor ne latinsko-nemške cerkve povspeševati. Tirjajoč slovansko bogoslužje, želimo se izviti iz latinsko-nemškega organizma; tako bi katolištvo oslabelo v smislu latinsko-nemškem. Pod slovansko cerkvijo se ne razume Iiije-rarhija kaker je v latinsko-nemški cerkvi, ampak k hijerarhiji spada tudi ljudstvo združeno v enoto se svojim narodnim dnhov-stvom. Po cirilo-metodijski cerkvi se ima odmeriti tudi lajikom vpliv na cerkvene zadeve . . . (jirilo-metodijska cerkev je za ljudstvo, ona je demokratična,“ — Čitatelj sam vidi, daje ta liberalna cirilo-metodijska ideja res nejasna, meglena — in še več! raz-kolna. Drug razlog, zakaj so „Rad. Listy“ proti tej ideji, je nadalje :
ib ,.Listi, ki razširjajo to idejo, nemajo v verskih rečeh nobenega načelnega stališča. Vemo, da rimsko-katoliške vere ne .spoštujejo in je ne trdijo vedno in povsod.“ „Mi vemo, in ne le enkrat smo brali v teh listih ostre obsodbe nekojih stavkov rimsko-katoliške vere in njenega značaja, češ. da se je zelo, če ne popolnoma. oddaljila od nauka svojega početnika Jezusa, posebno,
kar se tiče praktičnega smotra Take reči smo večkrat
čitali v listih, ki sedaj cirilo-metodijsko idejo branijo — in res, po pravici s t r m i m o, kako ti listi (1 a n d e n e s z a-t, r j u j e j o, da. hoteč v r e s n i č i t i cirilo- m e t o d i j s k o i d e j o, n e 11 a m e r j a v a j o s e d o t i k a t i v e r s k e g a v-prašanja:11 — ..Radikalni Listy“ očitajo toraj omenjenim listom — hinavščino in trde, da jim v resnici ne gre toliko za jezik slovanski, ampak za premeno vere same.
3. Trditev, da ne namerjavajo vere katoliške same se dotikati, je po mnenji „Rad. Listov11 le politika in o p or tuni z e m. Razlog za to hinavsko politiko navajajo isti listi sami: „Za bogoslužje slovansko treba dovoljenja papeževega, treba du-liovstvo naše in ljudstvo za to pridobiti — a vsi ti bi se za to ne dali pridobiti, ako bi se jim kar v zobe povedalo, da gre tu za versko vprašanje„Radik;ilni Listy“ pa smrtno sovražijo — vsako politiko, vsak oportunizem.
4. „Tudi še druga okoliščina — piše isti list — ohlaja naše navdušenje za cirilo-metodijsko idejo: osebe, ki jo širijo. Najprej vemo o mnogih, da niso le indiferentni katoliki, ampak ]> o gost o b r e z v e r c i. da ne pridejo v cerkev celo svoje življenje, da obrede poznajo le skoz ključavnico — in te osebe naj navdušeno pišejo in govorijo, da bi se pri kat. bogoslužji obred spremenil!!“
o. ,,Dalje vemo, da mnogi izmej onih ki gore za slovanski vshod, za slovansko cerkev in pravoslavje, vender popolnoma mirno živijo v zvezi z rim.-kat, cerkvijo — in poleg tega še kažejo na vzgled Sladkovskega, kateri je, kaker znano, prestopil v pravoslavje. Mi vse to vemo in glede na osebe, ki jo
širijo, nam oznanjevanje cirilo-metodijske ideje nikaker ne more imponovati."
<>. Oni, kateri oznanjujejo cirilo-metodijsko idejo, trde, da ne namerjavajo se dotikati katoliškega nauka samega, in to ne iz spoštovanja do njega, ampak ker so „svobodomiselnega prepričanja." „Boje se tako od besede do besede „Rad. Listy“ — suma, kako to, da so liberalni listi kar naenkrat začeli skrbeti za vero, za nje rast, za	blagor cerkve in to celo —	katoliške!
It a v n o z a v o 1 j o	t e	g a p o	v d a r j a j o tako silno sl o-
vanski značaj	te	ideje	— kajti pod znamko	narodnosti
in slovanstva je pri	nas	mogoče	pritihotapiti se skoz	vsako sci-
lo in karibdo."
Kaj se tedaj pravzaprav konečno namerjava s cirilo-meto-dijstvom, zvedeli smo iz ust brezbožnega radikalca: Boj veri katoliški, naj se glasi v kateremkoli jeziku — t ti d i s 1 o v a n-skem!! Oba — cirilo-metodijevec in radikalec — namerjavata konečno isto. Itazlika je le ta. da radikalec je pošten, odkrit sovražnik, a liberalni cirilomet.odijevec je ostuden hinavec! To je zniisel celega spisa v „Rad. Listih." Pa čudno — otec „Slo-vanski Svet." je nedavno britko tožil, da češki radikalci nimajo zmisla za njegovo — ciriloinetodijsko idejo!“ Imajo, imajo — mi pravimo, da le radikalci bodisi brezverski, bodisi katoliški tebe, ,,Slovanski Svet," <lo dna umevajo, to veš ti najboljše. Neradikalce pa vodiš ti vse za — nos!
Nagrade mladim pisateljem.
V prvi letošnji številki svojega lista smo bili razpisali za gg. bogoslovce in vseučiliščnike slovenske do konca julija dve vprašanji. Došle so nam le tri razprave, in sicer vse tri od gg. bogoslovcev. Dva sta obdelovala prvo vprašanje: Kako pogubni so pesimistični nazori v siovstvu — tretji pa drugo : Kako potrebna je složnost mej duhovnim in svetnim razumništvom.
Prvo nagrade smo prisodili č. g. A. Plesničarju, bogoslovcu v Dorici; razločnost in umevnost, stvarnost in temeljitost — so vrline, po katerih se odlikuje razprava. Mislimo jo celo priobčiti v 1. zvezku bodočega letnika. — Drugo nagrado je dobil č. g. A. Kovačič, bogoslovec mariborski; njegov spis razpravlja isto vprašanje ter je najobširniši in, kar se tiče vsebine, najte-meljitiši, tako da bi bilo brezdvomno najbolji, ako bi bil g. pisatelj snov boljše razvrstil in posebno tu pa tam kaj izpustil, kar strogo ne spada k vprašanju. Sicer pa čestitamo!
Tretje vprašanje je izdelal spet neki goriški bogoslovec. Tildo to se odlikuje po vsebini in jeziku: le bi bil moral g. pisatelj pojasniti še nekaj drugih strani javnega delovanja, da bi se tudi tu videlo, kako potrebna je složnost obojega razumništva. Pisatelju se je prisodila manjša nagrada iz zaloga za „mlade pisatelje."
Darovi za mlade pisatelje.
P. n. g. Keber Anton, vikari.i v Mavhinjali .	.	.	gold.	5
v „	„ Cibič Anton, dekan v Črničah ...	„3
„	„ „ J. J., bogoslovec, je dal en ces. cekin.
t Dr. Ivan Jurič.
Spet je nemila smrt vgrabila iz vrste naših sotrudnikov mlado moč. Dr. Ivan Jurič ymrl je dne 10. avgusta t. 1. za sušico. Naj nam čestiti čitatelji ne zamerijo, da postavimo tu skromen spomenik mladeniču, na katerega nas vežejo tako dragi spomini. Ivan Jurič se je rodil v goriških Brdih pri Korminu, kjer je tudi obiskoval prve šole. Dobri prijatelji so ga poslali v Gorico šolat se na gimnazij. Tu je dobil mesto v malem semenišču, kjer smo ga prvič spoznali in občudovali njega izvenredno nadarjenost. Ne le da je bil po vseh razredih vedno prvi, ampak se je poleg šolskih predmetov učil tudi filozofije, raznih jezikov, godbe itd. Poleg slovenskega in nemškega je temeljito poznal tudi italijanščino in nje bogato slovstvo, dalje francoščino, učil se slovanskih narečij; dane govorimo o latinščini in grščini. Dovršivšega maturo z odliko so prevzviieni knezonadškof izbrali za više študije ter ga poslali v rimski Germanikum. Odlikoval se je tudi tu in obujal najlepše nade. Po treh letih je napravil izpit iz filozofije in zadobil nje doktorat. Vglobil seje potem v bogoslovske vede, ali tu ga je bolezen vstavila; meseca aprila je iz Rima prišel domov k materi — vmret.
N že na gimnaziji se je vadil v pisateljevanji in se v kratkem čudovito izuril. Prišedši v Rim nam je začel pošiljati za list razne razprave, ki pričajo o duhovitosti in gorkem čustvu. Naše spoznanje v čutnem svetu in atomizem — Goethe-jev „Faust“ in Dante-jeva ,,Divina Commedia“ — Novodobna veda pa Aristotel in Tomaž Akvinski — Ljubezen v Petrarkovih rimah z ozirom na slovenskega lirika-prvaka — Učenost pa modrost ali česa nam je najbolj treba? .... To so spisi iz peresa dvaindvajsetletnega mladeniča ! Iz teh se da vgibati, kaj bi bil bodoči mož .... Nas, ki smo rajnika tudi osebno poznali, je ta izguba tem hujše zadela. Tolaži nas le misel, da se je zgodila Božja volja. Njo molimo. Morda je Bog hotel pokazati, da ne potrebuje ravno neobhodno človeških talentov, da svojo cerkev ohrani!
S tem se poslavljamo od Tebe, dragi Ivan! Moli za žalostno mater, ki si jo tu zapustil; moli tudi za našo stvar. Tvoj spomin naj živi v našem listu; nam pa ostane sladka zavest, • da si tudi Ti bil — eden izmej naših.
e Sasu nad vse primeren, da, mi smatramo govor za nekako obsodbo denasnje-ga liberalnega Šolstva; treba le misli, ki jih je govornik razvil, vpotrebiti na našo šolo. Njegove stavke bi mi kar brez pomisleka podpisali, ker izgovarjajo v bistvu to, kar smo tudi mi v svojem listu v raznih oblikah učili. N. pr : «Verski duh mora prešinjati vse učenje v šoli in mora služiti nravnosti za podlago.» Ali pa:	«V katekizmu teh (liberalnih) gospodov ne velja šesta zapoved Božja.» Ta-
ko je ! Mi britko skušamo resnico teh besed — Želimo le, naj se ravno tako odkrito in prepričevalno govori na višem mestu, od koder edino smemo pričakovati preosnove našega šolstva v smislu onih vzvišenih krščanskih naukov, katerih se govornik ni sramoval javno pred svetom izpovedati
Jojmene revčeta, mi — kaj smo v primeri se slovenskimi liberalci !
Znano je vsemu svetu, koliko znanstvenih del so naši liberalci izdali zadnjih let, posebno odkar so svojemu imenu priteknili epiteton «napredni», koliko filozofij so spisali, koliko učenjaških društev in listov osnovali, kako so nadalje podkovani v metafiziki, v noeliki, kako so konečno rešili nerešljivi problem »o lepem« v knjigi, ki je tako visoka, da doslej je še nismo mogli niti zagledati s kakeršno se ne more ponašati noben evropski narod, niti celo narod-mislitelj — Nemci nadalje kako originalno-učeno rešujejo socijalno vprašanje :	sploh vsi
napredni stroji v »Narodni tiskarni« škrip'jejo in se potijo prebavljajoč Kantove kategorije, Platonove ideje, elemente Aristotelove lo-;ike, Origenovo jisqI	itd...
In mi vbogi ? ! «Slovanski Svet,« vtopljen v občudovanje liberalno-napredne pameti slovenske, si	ne more kaj, da	ne bi. kaker se pravi v	šolskem zlogu,	pro-
stavil paralele mej	njo in pa našo klerikalno revščino. Piše	: «Res, da se	nam
se stališča duševnosti nasprotne stranke ni treba bati, ker ima premalo m i s 1 i t e 1 j e v, in ker je večinoma precej »omejena« . . . . Napredna strankaje neprimerni* inteligentni š a . . . Naši stranki dozdevati se mi kaker dva dijaka: prvi je nadarjen, drugi precej /.ubit . . .»
——
Gospod Jan Lego in njegovi učenci!
Po nekoliko letih beremo spet v «Slov. Narodu« nekaj o g, Jana Lega mi-sijonstvu pri Slovencih. Ta gospod je baje «poseben prijatelj slovenskemu učiteljstvu, mej katerim šteje lepo število marljivih učencev in iskrenih čestilcev.« Posebe se še kot Lcgov učen-c omenja vrednik «Soče» v Gorici.
Če se še spominjamo, je g. Lego vže pred leti misijonaril mej slovenskim dijaštvom Kaj in kako jim je pridigal, pokazali smo iz pisma, ki ga je poslal nekemu tedanjemu osmošolcu, ravno ko si je imel voliti poklic. V tem pismu se zaletava v celibat,	ki dela baje iz	duhovnikov toliko — hinavcev V katoliških
zavodih je ozračje,	katero mladeniče	oplenja samostalnosti v	mišljenji 1
Da ima ta g. Lego vže spet slovensko učiteljstvo v svoji oblasti ? 1 1 Neverjetno . . . Bomo videli . . .
Kar se pa tiče vrednika »Sočinega«, ki je v »Soči« ponatisnil zgoraj omenjeno poročilo iz Sl. Nar,, se moramo le čudom čuditi, kako se predrzne javno ponašati s prijateljstvom moža, ki označuje katoliške duhovne kot hinavce; mej temi duhovniki je tudi precej goriškili, ki še zdaj podpirajo in bero «Sočo». Se lj to ne pravi predrzno zidati na potrpežljivost gospodov duhovnov?
OBSEG
IV. zvezka „ RIMSKEGA KATOLIKA1'.
Visoka pršem ljubezni in edinosti brez Bosa: Doba ljubezni.
Kaj mislimo razpravljati... t— Prijavljata ljubezen. Pravega prijateljstva ne sklepa čustvo ampak prosta volja. — Volja je slepa j luč ji prihaja od razuma. — Ali ima potem takem vera kak pomen za spoznanje in življenje človekovo — Važen vgo-vor. — 1’og'lavje o krščanski ljubezni brez krščanske vere. —
Pred vsem jo tedaj potrebno, da molimo „verb“ !	str.	409
Svoboda in oblast ljudstva : Misli o krščanski demokraciji. —
Načela občno svobode in oblasti, — Načela politično svobode
in oblasti. — Naša naloga v XX. stoletju....................„	424
Najnovrjša soei jnlnc-politična revolucija pa cerkev in država : Kako se cerkev bojuje z revolucijo. Brezmad žuo spočetje.
8yllnbus. Pij IX. in Leon XIII. Prva znamenja bodoče zmage. Organizujino se! Bodimo radikalci! — Katerega naroda je
bližnja prihodnost?........................................>t	440
Apologetični razgovori: O starosti človeškega rodu .	.	.	„	447
Napredno-radikalni tok v češkem narodu: Vvod — Sodnjiska obravnava proti „Omladiui‘. — Ključ do osrčja novo radikalno-napredne stranke na Češkem. — Napredno-rudikalna stranka in katolištvo. Nje negativna veroizpoved. —*• .Napredno-radikalna stranka pa Hus, Komensky in češki bratje. — Njena pozitivna veroizpoved -- Radikalno-napredne stranke političen in socija-leu program. Njeno razmerje k Mladočebom. Teorija za prakso.
— Zunanji razvoj radikalno-napredne stranke. Razmerje k delavcem. Povod k procesu z „Umbulino ‘. — Radikalno-napredna stranka pa internacijonala. Razmerje k socijastom	in	anarhistom. — Radikalno-napredna stranka in slovanstvo.	Mlada	Sla-
vija. Radikalne stranke razmerje k Rusiji in slovanskemu obredu.
— Adresa na Gladstoua. — Radikalno-napredna stranka in Avstrija. — Podučna debata mej Oregrom in namestnikom dr. Katlireinom v državnem zboru o radikalnem toku v češkem narodu. — Radikalno-napredna stranka, pa dijaštvo in mladina sploh Radikalno-napredna mladina bodočnost čes naroda? Dr.
Kramaf. — Radikalno-napredni tok na Češkem in s'ovenski na-rodno-napredni akademiki. „Vesnjani‘‘ in „Savani.-*	.	.	.	„	455
Slovenskim bogoslovcem (II. Strahovi.................................  46«
Časop s.............................................................„	491
Pogled v sosedno Ilrvatsko...........................................  503
Giovauni Pierluigi da Palestrina. Dalje in konoc	.	.	.	„	609
Raznoterosti: Jezuit Baumgartncr o petrograjskih cerkvah. — Kaj pravzaprav konečno namerjajo liberalni cirilo-metodijevci ? —
Nagrade mladim pisateljem. — Darovi za mlade pisateje. — f Dr. Ivan Jurič................................................n	514