OSREDNJA
KNJIŽNICA
CELJE
Leto IX	številka 10	cena 1,46 EUR / 350 SIT	24. okrober 2007
Leto IX	številka 10	cena 1,46 EUR / 350 SIT	24. okrober 2007

O prostem času in zabavi v tednu otroka........................str. 8
"Za risanje bi šla na konec sveta!"...........................str. 25
^inJa A
S Ä V
YAMAHA I
_^ešjnjavas 15, Petro'
Celje - skladišče D-Per
28/2007,
5000020112,10
COBISS s
771580
D 9 6
004
Utrip brezplačno prejemajo gospodinjstva v občinah Žalec, Prebold, Polzela, Braslovče in Tabor, občani Vranskega pa ga lahko kupijo v trgovini Brglez.
Po predsednika v drugi krog
Na nedeljskih predsedniških volitvah še nismo dobili novega predsednika, je pa po neuradnih podatkih razlika med drugo- in tretjeuvrščenim Danilom Turkom (24,54 %) in Mitjo Gasparijem (24,15 %) tako majhna, da bo za dokončno odločitev o tem, kdo se bo z Lojzetom Petrletom, ki je dobil največje število glasov (28,50 %) pomeril 11. novembra v drugem krogu, potrebno počakati še na glasovnice iz tujine. Volilna udeležba je bila 57-odsto-tna.
ležbo. Na volišča je v volilnem okraju Žalec 1, kamor spadajo občini Žalec in Polzela, prišlo 10.442 volilnih upravičencev od 17.371. Ti so največ glasov, 26,13 odstotka, torej manj kot volivci na področju cele države, namenili Lojzetu Petrletu, sledi mu Mitja Gaspari s 24,78 odstotka glasov, pa Zmago Jelinčič Plemeniti s 23,36 in Danilo Türk z 22,8 odstotka glasov. Kot je videti, so volivci iz volilnega okraja Žalec 1 bolj od državnega povprečja zaupali Zmagu Jelinčiču, zato tudi nekoliko drugačen vrstni red na
zgolj rezultatov iz 2. žalskega okraja v drugi krog poleg Lojzeta Petrleta uvrstil Zmago Jelinčič Plemeniti.
Slovenski volivci bomo torej morali počakati do takrat, ko bodo na republiški volilni komisiji prešteli tudi glasovnice po pošti in glasove, ki bodo prišli iz tujine. Spet drugačen vrstni red so določili volivci 5. volilne enote, kamor poleg obeh žalskih okrajev spadajo še volilni okraj Šentjur in dva velenjska VO, VO Mozirje, Ravne na Koroškem in Radlje ob Dravi, ki so v drugi
Volilni rezultati	Slovenija	VE Celje	Žalec 1 (VO 4)	Žalec 2 (VO 5)
Mag. Darko Krajnc	2,17	2,10	0,45	1,99
Zmago Jelinčič Plemeniti	19, 30	23,45	23,36	23,55
Mitja Gaspari	24,15	22,79	24,78	23,16
Dr. Danilo Türk	24,54	24,28	22,80	21,37
Elena Pečarič	0,87	0,62	0,61	0,55
Monika Piberl	0,47	0,48	0,56	0,51
Lojze Peterle	28,50	26,28	26,13	28,85
Rezultati predsedniških volitev v celoti, v volilni enoti Celje in dveh okrajih SSD (v odstotkih). Vsi rezultati so še neuradni; VE pomeni volilna enota, VO pa so volilni okraji, obarvana so polja zmagovalcev po območjih.
Volivci volilne enote Celje, kamor z dvema okrajema (4 in 5) spadamo volivci iz SSD, smo se volitev udeležili nekoliko bolj številčno kot na področju države, odstotek udeležbe je nekaj več kot 58 odstotkov. Še bolje pa smo se znotraj celjske volilne enote odrezali volivci iz 4. in 5. okraja oz. volilnih okrajev Žalec 1 in Žalec 2, saj smo zagotovili 60,11- oz. 62,78-odstotno ude-
2. in 3. mestu. Sicer pa je tudi v 2. žalskem volilnem okraju (občine Braslovče, Prebold, Tabor, Vransko), kamor je od 17.641 volilnih upravičencev prišlo volit 11.075 ljudi, zmago slavil Lojze Petrle z 28,85, Zmago Jelinčič pa je tudi tukaj požel več glasov kot na področju države, kar 23,55 odstotka, in prehitel oba tekmeca, Tür-ka (21,37) in Gasparija (23,16). To pa pomeni, da bi se po volji
vrata EPU vrtiunskega proizvajalca Hörmann, z motornim pogonom, montažo in DDV
-» 2375x2000 -»2375x2125 -» 2500 x 2000 -» 2500 x 2125
že za 838 €
Generalni uvoznik za vrata HSrmann v Sloveni]!:
Matjaž d.o.o.
T: 03/71 20 600
Ustvarjamo pozdrave WWW.matj8Z.8i
matjaž
PE Ljubljana T: 01/24 45 680 info@mat|az.si
lent ni k 'g°r Kotnik s.p.
■ rV V	slikopleskarstvo |
fasade | gradnje Ulica Nikole Tesla 613310 Žalec T: 03/710 30 96 I F: 03/710 30 97 I G; 041/61 22 83 I E: igor.kotnik0siol.net
slikopleskarska dela adaptacije &
višinska dela z dvižno košaro
C rtdM
toplotne fasade ^ ^
unvitej*'
!
krog poslali Lojzeta Petrleta in dr. Danila Türka.
Volivci bomo tako morali počakati na uradne rezultate, ki bodo pripravljeni v osmih dneh po volitvah. V tem času bodo prešteli tudi glasovnice in glasove iz tujine, kjer gre za približno 2,5 odstotka oz. približno 39.000 možnih glasov. Teoretično je še mogoče, da ti glasovi odločijo o končnem odstotku dr. Danila Turka in Mitje Gasparija, ki ju trenutno po neuradnih rezultatih loči le 3798 glasov, torej tudi o tem, kdo od njiju se bo poleg Lojzeta Petrleta uvrstil v drugi krog.	Lucija Kolar
Žalec, Savinjska cesta 87 tel. 03/713 26 60, 713 26 66
Pražarna in kavni butik!
nakup nad 8,35 €!
Nagrade:
3 kg, 2 kg in 1 kg kave Tropic
1.	Halina Dizdarevič, Miličinskega 13, Celje
2.	Ana Zupan,
Sončna ul. 43/a, Šempeter
3.	Kati Dimeč,
Motnik 27, Motnik.
Sožitje tudi po volitvah
Po napovedih Združenih narodov bo do leta 2050 nad 60 let star vsak peti človek, do leta 2150 pa vsak tretji. Starostna skupina starejših v svetu se vsako leto poveča za 2 %; to pomeni, da narašča precej hitreje kot celotno število prebivalstva. Tudi Slovenija ni nobena izjema in sodi med države z vedno starejšim prebivalstvom: delež oseb, starejših od 65 let, je bil ob koncu leta 2006 skoraj 16 odstotkov. To pomeni, da je toliko starih že skoraj 320.000prebivalcev Slovenije. Skoraj toliko, kot je bilo konec leta 2006 v Sloveniji otrok (do 18. leta starosti), ki jih je bilo blizu 350.000. Tudi z nataliteto se ravno ne moremo pohvaliti, čeprav se stanje v zadnjih letih nekoliko izboljšuje. Ob napovedanih trendih se bo struktura prebivalstva vedno bolj nagibala v prid starejših.
Ta mesec smo obeležili dneve, ki so posvečeni obema skupinama. Ob 1. oktobru, mednarodnem dnevu starejših, so se vrstili dogodki v nam bližnjih domovih za ostarele, ki so se ob teh prireditvah tudi povezali med seboj. Svetovni dan otroka v Sloveniji že tradicionalno praznujemo skozi teden otroka. Če iz obeh izvzamemo le dva vsebinsko pomembna dogodka, Mednarodno konferenco o sožitju generacij, kije konec septembra potekala v Žalcu, in malo bolj droben, a simbolno bogat trenutek v tednu otroka, ko so odšli otroci Vrtca Trje na obisk k varovancem v dom ostarelih na Grmovje, potem lahko rečemo naslednje: Prav je, da se generacije povezujemo, da sodelujemo, da znamo združiti mladostno energijo, ideje in ustvarjalno moč mladih ter izkušnje in modrost starejših. Da drug drugemu damo in znamo sprejeti tisto, kar nam manjka. Da se znamo spoštovati, oboji. Da si pomagamo tam, kjer eni ali drugi potrebujemo pomoč. Da z vsem skupaj zaustavimo trend naraščanja fizičnega, ekonomskega in psihološkega nasilja tako nad populacijo starejših kot populacijo otrok. Pa tudi tistih vmes.
Če nam z različnimi oblikami sodelovanja, povezovanja, vključevanja in vzajemne pomoči uspe izboljšati in negovati sožitje ne le starejših in otrok, tudi drugih, potem smo zmagovalci. Potem nam morda uspe tudi, da zmanjšamo ali vsaj omilimo nasilje ali za kakšen odstotek spustimo prag revščine v Sloveniji, ki se zadnje desetletje giblje že med 12 in 14 odstotki.
Pa še nekaj: Na vse skupaj ne vpliva, kdo je trenutno na oblasti, kdo je izvoljen in s kakšnim predvolilnim nasmehom, ampak kako izvoljeni, ki ima odločilno moč, odloča, kaj počne in ali mu predvolilni nasmeh ob uspešnem delu uspe izvabiti na ustnice tistih, ki so ga volili.
Po letu, ko smo imeli lokalne volitve, se nam pravkar dogajajo predsedniške volitve, drugo leto pa bomo volili že nove parlamentarce. Kaj naj vsem, ki kadarkoli kandidirajo, priporočimo ob sporočilu, ki ga je prinesel tale uvodnik: Imejte nas radi tudi po volitvah, vse, tudi tiste, ki volilne pravice še nimajo ali kije ne morejo ali ne želijo več izražati. Kajti človek mora nekoč umreti, tako kot seje moral roditi, in za njim ostane le to, kar je naredil dobrega in po čemer si gaje vredno zapomniti. Naj bo to tudi naša prižgana lučka v spomin na vse, ki se jih v bližnjem dnevu spomina na mrtve želimo spomniti. Lucija Kolar
Medobčinsko društvo invalidov Žalec vljudno vabi na
DOBRODELNI
KONCERT
v petek, 16. novembra 2007, ob 19. uri
v Domu II. slovenskega tabora Žalec.
Nastopili bodo ugledni glasbeniki in skupine. Veselimo se vašega obiska!
VSE ZA STREHO, MONTAŽA-DOBAVA KRITINE DIREKTNO OD PROIZVAJALCEV. Urejamo predračune, dobave in montaže NOVOST EKO ZA 200 LET VARNA PRED TOČO		
AKCIJ	AP	s|N^^^ySE ZA STENE IN STREHE UJUBl trapezna pločevina, k ___ žlebovi, pribor. L vijaki, okna k m VSE ZA OGREVANJE
g| infirm	Šentrupert 03-700 05 OO, www.lindap.si	
OSREDNJO KNJ. CELJE
Slavnostna seja, priznanja in koncert
Nagrajenci med zahvalo Viktorije Rehar s predsednikom Romanom Virantom in voditeljico Saško Pukl (od nagrajencev manjka Vili Debevc)
Mestna skupnost Žalec je s slavnostno sejo in podelitvijo priznanj ter koncertom skupine Cantemus v dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec zaokrožila letošnji praznik mestne skupnosti, ki ga praznuje v spomin na 29. september 1964, ko je bil Žalec razglašen za mesto.
Udeležence slavnostne seje je v avli doma najprej pozdravila glasba tolkalne skupine ŠUS, ki deluje pod vodstvom Dejana Tamšeta. Pred začetkom slovesne seje je v dvorani zaigral uspešen kvartet harmonik Glasbene šole Risto Savin Žalec, ki ga sestavljajo Gal Dolinar, Žiga Drobež, Gašper Kundih in Nina Štusej. Predsednik Mestne skupnosti Žalec Roman Virant je v svojem govoru med drugim povedal, da je MS pred štirimi leti sprejela 29. september za svoj praznik in s tem dala svojemu mestu, ki se ponaša z bogato zgodovino in živahno sedanjostjo, še večji pomen. Poudaril je tudi, da MS Žalec, ki obsega mesto Žalec, naselje Ložnica in del naselja Podvin, že vrsto let uspešno deluje kot lokalna skupnost v povezavi z Občino Žalec, sosednjimi krajevnimi skupnostmi in s svojimi krajani. Dejal je tudi, da so v preteklosti vložili veliko sredstev v izgradnjo infrastrukture, komunalno ureditev, v javno razsvetljavo in obnovo ulic. Obnova infrastrukturnih objektov je stalna naloga in odvisna od razpoložljivih
denarnih sredstev. Poudaril je, da je bil v tem letu proračun občine sprejet precej pozno, kljub temu pa so v mestni skupnosti bile zaključene nedokončane investicije iz preteklega leta. To je izgradnja javne razsvetljave na Ložnici in dokončanje del na Vrečarjevi ulici, kjer jih letos čaka še preplastitev z asfaltno prevleko in postavitev dela javne razsvetljave. V samem mestu urejajo parkirišča in ulice, zelenice, zamenjali so del uličnih svetilk z varčnejšimi svetilkami, s čimer skrbijo tudi za ekološki vidik pri obnovi infrastrukture. V pripravi je tudi projekt posodobitve starega mestnega jedra, vendar pa bo to besedah Romana Viranta velik zalogaj, ki ga brez tujih finančnih sredstev ne bo lahko uresničiti, prav tako pa bo potrebno še veliko dogovarjanj, saj želijo to nalogo dobro izpeljati. Dejal je tudi, da bo potrebno zaradi širitve Žalca in Ložnice na novo preučiti obremenitve prometnih povezav in v prihodnosti prometni režim postaviti na novih dejstvih, ki zajemajo vse večjo obremenitev nekaterih ulic. V sodelovanju s strokovnimi službami občine pa naj bi te naloge v prihodnosti tudi izpeljali. Ob tem je poudaril, da morajo pravi razvoj graditi na ekologiji in medsebojnih odnosih in da je naselja potrebno graditi prijazna okolju. Pri vseh novogradnjah ali obnovah je potrebno vključevati zelene površine, vgrajevati naprave, ki
varčujejo z energijo, omejevati onesnaževanje okolja ter iskati nove tehnološke rešitve za izboljšanje bivalnega okolja.
Roman Virant se je zahvalil Enoti za urejanje javnih površin, ki vzorno izvaja svoje naloge in tako veliko pripomore k izboljšanju okolja, ki je in mora biti naloga vseh občanov. V MS še posebno pozdravljajo napore posameznikov pri obnavljanju pročelij svojih objektov in okolice. Želijo si tudi hitrejše stanovanjske izgradnje in podpirajo vse pobude v tej smeri. Prav tako podpirajo vsa prizadevanja za vzpostavitev mladinskega centra in doma starejših občanov.
Nekaj zahvalnih besed je Virant namenil tudi številnim organizacijam in društvom, ki s prostovoljnim delom in aktiv-
nostmi bogatijo življenje občine in mestne skupnosti. S kratkim nagovorom je na slavnostni seji MS sodeloval tudi župan Lojze Posedel in čestital dobitnikom priznanj.
Slavnostna seja se je končala s podelitvijo letošnjih priznanj Mestne skupnosti Žalec. Priznanja je podelil predsednik MS Žalec Roman Virant. Plakete mestne skupnosti so prejeli
Svetniki Občine Žalec so se zbrali na izredni seji, 24. septembra pa je bila 8. redna seja žalskega občinskega sveta, na kateri je občina dobila tretjega podžupana. Občinski odbor Slovenske demokratske stranke Žalec je soglašal, da podžupan postane njihov svetnik Danijel Žagar, kot je že v začetku predlagal župan. Danijel
Viktorija Rehar za prizadevno delo v Društvu za promocijo in vzgojo za zdravje Slovenije, Karolina Dragica Veler za požrtvovalno delo v Medobčinskem društvu invalidov Žalec in podjetnik Vili Debevc za pomoč pri organizaciji in donaciji raznih prireditev. Grb Mestne skupnosti Žalec pa sta letos prejela II. osnovna šola Žalec za vzgojne uspehe in pridobitev nazi-
Žagar, ki je zaposlen na celjski upravni enoti, bo zadolžen za področje investicij.
Septembrsko redno sejo je večji del vodila podžupanja Ivica Čretnik, svetniki pa so najprej soglašali z novo sistematizacijo delovnih mest v vrtcih Občine Žalec. Zaradi priprave dietnih jedilnikov in obratovalnega časa vrtcev se je število zaposlenih povečalo za tri, kar pa ne presega normativa, je povedala ravnateljica vrtcev Mara Mohorko. V nadaljevanju so sprejeli nekaj premoženjsko-pravnih zadev.
V prvi obravnavi je bil sprejet odlok o načinu izvajanja lokalne gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina in o podelitvi koncesije za opravljanje lokalne gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina. Kot je povedal vodja Oddelka za okolje in prostor Aleksander Žolnir, pri tem ne gre za iskanje novega koncesionarja, ampak je potrebno zaradi veljavnosti noveliranega energetskega zakona ločiti dejavnost dobave od distribucije zemeljskega plina, zato sta potrebna nov odlok in koncesija. Koncesionar ostajajo Mestni plinovodi. Odlok in koncesija sta v 30-dnevni javni obravnavi.
Prav tako so žalski svetniki v 30-dnevno javno obravnavo dali predlog Odloka o postavljanju in upravljanju objektov za nameščanje obvestil in reklam na območju Občine Žalec in pravilnik o načinu in pogojih
va EKO šola in Šahovski klub Žalec za 60 let neprekinjenega delovanja ter vzgojo mladih ša-histov.
Sledil je koncert Vokalne skupine Cantemus, ki je dala praznovanju še toliko prijetnejšo vsebino. K tej pa so s kulinarično ponudbo in drugimi dobrotami pridale svoj delež tudi članice društva podeželskih žena.
D. Naraglav
plakatiranja, pa tudi nov cenik. Občina je sicer razpisala koncesijo za upravljanje omenjenih objektov, vendar se je prijavil le en izvajalec, ki je bil pripravljen to dejavnost opravljati le v nekaterih strnjenih naseljih. Zato bo zdaj za plakatiranje in ostalo namesto krajevnih skupnosti po vsej občini skrbela enota za urejanje okolja pri Javnem komunalnem podjetju Žalec.
Odlok o spremembah odloka o merilih, kriterijih in višini obveznega prispevka za vodovodne in kanalizacijske priključke je bil umaknjen z dnevnega reda, žalski svetniki pa so v nadaljevanju seje sprejeli še pravilnik o sofinanciranju ukrepov za učinkovito rabo energije, za katere je občina namenila dobrih 21 tisoč evrov. Potrdili so predlagane prostorske odmike in v drugi obravnavi predlog pravilnika o štipendiranju. Po odmoru je vodenje seje prevzel župan Lojze Posedel in med aktualnimi informacijami je bilo najprej podano poročilo o poplavi. Župan je med drugim povedal, da je ministrstvo za šolstvo odobrilo sofinanciranje gradnje nove telovadnice v Grižah, vendar le v višini 10,8 odstotka vrednosti, v programu investicij v vrtce in šole pa je griška šola pristala na 36. mestu. Svetniki so bili zelo veseli informacije, da je Občina Žalec z Domom upokojencev Polzela podpisala pismo o nameri za gradnjo dislocirane enote doma ostarelih v Žalcu, pri kateri bo sodelovalo tudi ministrstvo za socialo.	K. R.
Škoda in ukrepi
Na izredni seji žalskega občinskega sveta so bili predstavljeni natančnejši podatki o škodi, izvedenih ukrepih in delih po nedavni poplavi.
Pet komisij je v dneh od 20. septembra do 9. oktobra popisalo 293 in okoli 400 objektov in škodo na individualnem premoženju ocenilo na skoraj 700 tisoč evrov, je povedal Aleksander Žolnir, vodja Oddelka za varstvo okolja in urejanje prostora in dodal, da se škoda še pojavlja zaradi izstopanja solitra s sten in odpadanja ometa. Škodo v ocenjenih vrednosti nekaj več kot 66 tisoč evrov je prijavilo tudi 8 podjetnikov. Pri infrastrukturi bo največji strošek sanacije potreben pri plazovih, in sicer 1,2 milijona evra. Skupaj je evidentiranih 33 plazov, ki ogrožajo stanovanjske in gospodarske objekte ter javno infrastrukturo. Poškodovanih je bilo tudi 35,5 lokalnih cest v ocenjenih vrednosti skoraj
393 tisoč evrov in dobrih 36 km javnih poti in nekategoriziranih cest v ocenjeni vrednosti nekaj več kot dobrih 107 tisoč evrov.
V intervencijah ob poplavi konec septembra je sodelovalo 352 gasilcev z 58 vozili. Opravili so 2970 delovnih ur. Stroški vozil in opreme ter gasilcev znašajo skupaj skoraj 75 tisoč evrov. Poleg tega je dobrih 16 tisoč evrov strošek poškodovane gasilske opreme.
Predlog župana Lojzeta Posedela je bil, da bi pri individualnem premoženju vsem oškodovancem s škodo nad 2000 evri 10 odstotkov škode poravnali iz občinskega proračuna. Marko Laznik je predlagal, da se pripravljena poročila s predlogi ukrepov in morebitnimi dodatnimi informacijami preučijo na Odboru za okolje, prostor in komunalne zadeve in šele potem v občinskem svetu, kar so svetniki potrdili.	L. K.
Občina zdaj s tremi podžupani
Obnovljene garderobe in igrišča Javna razsvetljava na Ložnici
Nove pridobitve so najbolj veseli člani AK Žalec.
Krajani Ložnice so se razveselili javne razsvetljave.
V	Športnem parku v Žalcu so zadnjo septembrsko soboto pripravili krajšo slovesnost, na kateri so namenu predali obnovljene garderobe in igrišča.
V	uvodnem govoru je
Uroš Vidmajer, programski direktor za šport na Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec, poudaril, da so nove pridobitve najbolj veseli člani Atletskega kluba Žalec in Hokejskega kluba Žalec, ki
so z novo asfaltno preplastitvijo igrišč dobili odlične pogoje za delo. Na državnem prvenstvu v inline hokeju so Žalčani med štirinajstimi ekipami osvojili peto mesto, dobre rezultate pa dosegajo tudi mladi žalski atleti in veterani. Župan Lojze Posedel je v svojem nagovoru pohvalil rezultate žalskih športnikov, z boljšimi pogoji dela pa bodo rezultati še boljši. Za pridobitve sta se zahvalila Miran Skale v imenu inline hokejistov in Adi Vidmajer v imenu atletov. Večji del stroškov, za obnovo je bilo potrebno odšteti 49 tisoč evrov, je pokrila Občina Žalec iz proračuna, manjši pa ministrstvo za šolstvo in šport.
T. T.
Prebivalci Ložnice pri Žalcu so v petek, 5. oktobra, po dolgih letih dobili javno razsvetljavo.
Na slovesnosti ob odprtju javne razsvetljave je zbrane najprej pozdravil predsednik vaškega sveta Ložnica Darko Simončič in se zahvalil vsem, ki so pripomogli k uresničitvi tega projekta. Zbranim je spregovoril tudi predsednik Mestne skupnosti Žalec Roman Virant in izrazil veselje nad dokončanjem zadane naloge, ki jo je začel MS že v prejšnji sestavi. Povedal je, da je skupna vrednost naložbe
25.000	evrov.
Darko Simončič je povedal, da je javna razsvetljava pomembna pridobitev, da pa bo potrebno še marsikaj narediti
tudi za večjo varnost na cesti, predvsem varnost otrok. Pri tem je izpostavil pločnik, ki naj bi povezal kraj z Žalcem. Dotaknil se je tudi problematike poplavne varnosti, ki naj bi jo dosegli z večjim pretokom Ložnice, opozoril
pa je tudi na ekologijo, ki je zaradi industrije v njihovem kraju še vedno lahko kamen spotike.
Slovesnost so z igranjem na harmoniko pospremili trije člani harmonikarskega orkestra iz Griž. D. Naraglav
OBČINA ŽALEC
oktober 2007
3
_ ^
»Dost' 'mam« v nekaj ponovitvah Izredna seja v Žalcu
Objava Gvida Hribarja v septembrski številki našega časopisa na 13. strani, ki je namenjena prispevkom političnih strank in list, z zdaj že zloglasnim zaključkom »Dost' 'mam« je bila kaplja čez rob, da je župan Lojze Posedel sklical še novinarsko konferenco z naslovom »Dost' 'mam«, v kateri je ne le obračunal z Gvidom Hribarjem, temveč spregovoril tudi o drugih delih leto dni trajajočega napornega županovanja. Sicer pa se je zgodba v preteklem mesecu nadaljevala z novo novinarsko konferenco Gvida Hribarja, pa repliko na novinarski konferenci žalskega LDS-a in z nekaj novimi listi v zgodbi Žalski nadzorni svet tudi na izredni seji občinskega sveta. Nekaj odmevov lahko preberete tudi v tokratnem Utripu.
Županov »Dost' 'mam«
Nekateri so domnevali, da želi župan Lojze Posedel s sklicem novinarske konference z naslovom Dost' 'mam zapustiti županski stolček. Tako bi lahko pojasnili tudi neverjetno množičen obisk novinarjev na konferenci. Izkazalo se je, da se je Lojze Posedel odločil le javno spregovoriti o leto dni trajajočem napornem županovanju Občini Žalec. Po njegovih besedah ga namreč pri delu ne ovirajo razmere v občini, temveč nekatere svetniške skupine, posamezni občinski svetniki in veljaki žalskih političnih strank. »Mnogi tudi po letu dni ne priznavajo rezultatov volitev, kjer so volivci ocenili, da smo glede na možnosti delali dobro in to potrdili s ponovno izvolitvijo. Lahko si župan, pravijo, vladali bomo pa mi,« je povedal Lojze Posedel in dodal, da so v OS na račun politike iz odborov metali kakovostne strokovne ljudi in dobili »etično čiste« odbore samo iz članov OS. »Enako se je zgodilo pri imenovanjih podžupanov. Kaj bi bilo lepšega, kot imeti tri podžupane iz treh največji strank v OS, LDS, SDS, SD. Ko so imeli možnosti, da dokažejo svoje predvolilne obljube, so bili proti. Ivanu Podpečanu, uglednemu direktorju podjetja z največ zaposlenimi v naši občini, se je zaradi pod-županstva njegova svetniška skupina odrekla. /.../ Tako je potekalo naše spoznavanje v občinskem svetu.« je pripovedoval Lojze Posedel. Dotaknil se je tudi proračuna, rekoč, koliko časa so izgubili, ko za to ni bilo pravega sogovornika. »Občinski svet je sprejemal dopolnila k proračunu z odkritim namenom, da bi škodili meni in občanom. Ne le da so iz proračuna izločevali nekatere občinske komunalne načrte, celo gradnjo šol, črtali so parkirišča v mestu in hoteli uslužbencem občine odvzeti regres, meni pa sredstva za
občinski protokol,« je povedal Posedel.
Olje na ogenj je prililo zadnje dogajanje na slavnostni seji žalskega mestnega sveta, na kateri predsednik Roman Virant »ni opazil« župana, ki je sedel v dvorani in ga tudi ni pozdravil. Ob tem pa Posedel poudarja, da so se v Mestni skupnosti Žalec na slavnostni seji kitili s perjem, ki je bilo zasluga občine, v resnici pa, razen da so si dvignili sejnine, niso v novi sestavi MS naredili ničesar. Se vedno je nerešen problem s podjetjem Vender, pa tudi s podjetjem Montana v zvezi z zaprtjem industrijskega tira idr. Lojze Posedel se tudi ni mogel izogniti kritiki odnosov ZKŠT Žalec oz. direktorice do občine in njega, za kar meni, da je vse, kar želi župan, poseganje v avtonomnost zavoda.
V približno tričetrt ure dolgem nagovoru je največji delež namenil Gvidu Hribarju in zapletom okoli konstituiranja nadzornega odbora. Gvido Hribar je, tako Posedel, kandidat, ki so mu z neizvolitvijo tudi volivci na zadnjih volitvah povedali, da ni delal dobro, je tudi tisti, ki nadaljuje z blatenjem župana in drugih. Že v prejšnjem mandatu je nizal očitke o kaznivih dejanjih, ki so se izkazali za neutemeljene ali izmišljene. Najnovejša zgodba pa je tista z nadzornim odborom, je povedal Posedel in opisal potek dogodkov. Problemi so se začeli takrat, ko je bila v NO imenovana članica Vilma Tekavc, ki je bila sprejeta v NO brez po občinskem statutu potrebne izobrazbe. Sledila je pritožba na upravno sodišče, ki še do danes ni rešena, kljub temu da so po besedah župana Posedela zaprosili za prednostno obravnavo. Zato po aprilskem imenovanju ni sklical ustanovne seje odbora. Septembra je namesto župana to storil član odbora Gvido Hribar. Zgodba se je nadaljevala z že omenjenim člankom Gvida Hribarja na 13. strani septembrske številke časopisa, kjer županu očita marsikaj, med drugim, da onemogoča delovanje nadzora in s tem krši zakonodajo in na koncu poziva, da »vsakdo izmed vas po svojih močeh prispeva z dejanji po lastnem izboru k temu, da Posedel dobi jasno sporočilo DOST' 'MAM kršenja in ignoriranja zakonodaje«. Od Gvida Hribarja je župan zahteval opravičilo (ki ga naj objavi v naslednji, oktobrski številki Utripa, op. ur.) za obtožbe, ki jih je izrekel v lokalnem časopisu, sicer ga bo tožil za odškodnino, ki jo bo podaril v dobrodelne namene.
»Doslej sem se čudil županom, ki so javno opozarjali na takšne razmere, danes se jim moram tudi sam pridružiti. Kljub vsemu moramo delati naprej. Zdaj imamo končno tri podžupane, na naslednjem
zasedanju bom predlagal reorganizacijo občinske uprave in javnega Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec, ki ne upošteva občinskih priporočil in razvojnih načrtov, v postopek pošiljam tudi proračun za leti 2008 in 2009,« je povedal župan.
Hribarjev »Dost' 'mam«
Na novinarsko konferenco župana se je teden kasneje z novo novinarsko konferenco odzval Gvido Hribar in povedal, da se županu ne namerava opravičiti. Župana je celo pozval, naj ne izgublja časa s čakanjem do izida Utripa, ampak ga naj toži takoj. Če pa se bo to zgodilo, bo tožil župana tudi sam in ko bo tožbo dobil, jo bo tudi on namenil v humanitarne namene, pol za otroke s posebnimi potrebami, pol za upokojence. Sicer pa je Hribar tudi argumentiral, zakaj se ne bo opravičil in predložil tudi nekaj pisnih dokumentov za podkrepitev vseh trditev. »Če se mora kdo opravičiti, je to župan Posedel. Pa ne meni, tega ne pričakujem, ampak sedmi sili, novinarjem in občanom, s katerimi manipulira s takšnimi novinarskimi konferencami in izjavami,« je povedal Gvido Hribar.
Dan po tej novinarski konferenci so tudi formalno, v skladu s statutom, po katerem konstitutivno sejo nadzornega sveta sklicuje župan, to sejo tudi izpeljali, zato načeloma ni bilo več ovir za delovanje nadzornega sveta pod predsedovanjem Gvida Hribarja, takoj ko pripravi letni načrt dela in ga potrdi tudi občinski svet. Pa vendar so se zapleti nadaljevali (glej članek Izredna seja v Žalcu) in najbrž bo zgodba imela svoje nadaljevanje tudi v naslednjih številkah Utripa.
LDS-ov »Dost' 'mam«
Dan po Hribarjevi konferenci so se na županovo oglasili v občinskem odboru Liberalne demokracije Slovenije (LDS); največ besed so namenili komentarju dogodkov v občinskem svetu, zavrnili pa so tudi nekaj Posedelovih trditev s tiskovne konference Dost' 'mam. Denimo to, da naj ne bi podpirali njegovih projektov. Povedali so, da so v skladu s predvolilnim dogovorom z županom Posedelom, ki je kandidiral in zmagal z njihovo pomočjo, podprli tudi vse projekte v OS. Če se kdo ni držal dogovora, je bil to župan, ki je kmalu po volitvah zapustil LDS, torej tiste, ki so mu navsezadnje financirali kampanjo. Sicer pa v žalskem LDS-u pravijo, da bodo tudi v prihodnje podpirali vse dobre projekte, ne mislijo pa podpreti nesmiselnih ali slabih.
Lucija Kolar
V ponedeljek, 15. oktobra, je bila v Žalcu prva izredna seja občinskega sveta, na kateri so med drugim izvolili kandidata za člana državnega sveta in kandidate za elektorje, potrdili novo občinsko volilno komisijo in dosegli umik za mnoge najbolj zanimive točke dnevnega reda, predloga osnove za pripravo sprememb in dopolnitev odloka o ustanovitvi javnega Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec, ki bi občutno zmanjšal dejavnosti zavoda. Tudi ta seja pa ni minila brez razprave na temo nadzornega odbora občine.
Čeprav je bila točka na temo sprememb in dopolnitev odloka o ustanovitvi JZ ZKŠT na vrsti šele kot peta, se je zaradi nje zapletlo že na začetku, in sicer pri potrjevanju dnevnega redna izredne seje. Šlo naj bi namreč za odločanje o tem, da občinski svet z morebitnim potrjenim sklepom da zeleno luč za pripravo odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi JZ ZKŠT Žalec, ki so mu ga naložili s sklepom na izredni seji sveta zavoda ZKŠT Žalec. Razlog za takšno odločitev naj bi bilo »reševanje nesoglasij na relaciji ustanovitelj Občina Žalec ZKŠT, natančneje med županom in direktorico zavoda.« Po predlogu sklepa naj bi se tako področja kulture, športa in turizma v prihodnje izvajala v okviru občinske uprave Občine Žalec, za kar bi se opravile določene kadrovske razporeditve. Vsa ostala dejavnost ZKŠT Žalec (tržna dejavnost, upravljanje z objekti, izdajanje lokalnega časopisa in ostalo) pa bi se izvajala na dosedanji način.
Svetnik Marko Laznik je zahteval umik te točke, ker pred sejo niso prejeli ustreznih gradiv. Prav tako pa je bil Laznik mnenja, da županova obrazložitev, da še ne gre za odlok, ampak zgolj potreben sklep občinskega sveta, ki bi bil nekakšna osnova za pripravo odloka na temo reorganizacije zavoda ZKŠT, ni ustrezna, saj sklep za pripravo odloka na OS ni pogoj za pripravo odloka. Tudi takšne prakse do zdaj ni bilo. Laznik pa je pri argumentaciji za umik te točke dnevnega reda navedel še, da zapisnik sveta zavoda ZKŠT, ki naj bi nalagal pripravo spremenjenega odloka, sploh ni podpisan.
Opravili so tudi glasovanje, ali uvrstiti točko na dnevni red ali ne, pri čemer je bila za umik točke večina, kar 19 svetnikov, 6 pa jih je glasovalo proti.
Tudi svetnik Andrej Vengust je zahteval spremembo dnevnega reda seje, vendar tako, da bi dodali točko o nadzornem odboru občine. Župan Lojze Posedel pa mu je odvrnil, da je to vprašanje že sam želel umestiti na dnevni red pod aktualne informacije in to podkrepil tudi z dejstvom, da je na seji prisoten predsednik NO Gvido Hribar. Dnevni red je bil kasneje potrjen brez točke o ZKŠT in z obravnavo nadzornega sveta, kot je predlagal Andrej Vengust.
Svetniki so na tajnem glasovanju potrdili kandidata za člana državnega sveta Gregorja Vovka Petrovskega, pa tudi kandidate za elektorje Roberta Čehovina, Janka Kosa, Ivana Krašovca, Ivana Mazzonija in Primoža Salezi-na. Svetniki so bili na seji seznanjeni tudi z odstopom svetnice Lidije Koceli, ki se je preselila v Občino Braslovče. O njenem nasledniku bo odločala volilna komisija.
Svetniki so potrdili novo volilno komisijo, saj stari poteče mandat ta mesec. Novi volilni komisiji bo v naslednjih štirih letih, kolikor traja mandat, predsedoval Slavko Košenina iz Podvina, njegova namestnica pa bo Breda Žagar iz Žalca. Člani komisije bodo Tanja Vovk Petrovski in Miran Čerenak iz Zabukovice ter Lora Pirmanšek Virant iz Žalca, njihovi namestniki pa Ivan Šuler iz Šempetra, Drago Podgorelec iz Žalca in Dominika Bau iz Petrovč.
Izredno sejo je nekoliko začinila dodana točka o nadzornem svetu, na kateri je bil prisoten tudi predsednik nadzornega sveta Gvido Hribar. Nadzornemu svetu naj bi po besedah Gvida Hribarja, potem ko so pred časom le sprejeli kompromis in izpeljali uradno konstitutivno sejo, ki jo je sklical župan, v tednu pred izredno sejo OS preprečili realizacijo seje, saj naj bi v času, ko naj bi bila seja, člani NS naleteli na zaklenjena občinska vrata. Župan je povedal, da nadzorni svet še ne more sklicati sej, dokler občinski svet ne potrdi njihovega letnega načrta. Gre za načrt, ki ga je župan sicer kot okvirni predlog prejel, vendar je na izredni seji OS dejal, da je pomanjkljiv oz. slabo pripravljen. Debata je nato zašla v znane vode, proti-argumentiranje med županom Lojzetom Posedelom in Gvidom Hribarjem. Slednji je naposled pristal, da se celoten NS najprej sestane z županom in občinskimi službami, da se dogovorijo o tehničnem delu nadzora in delovanja NS, šele potem pa se pristopi k naslednjim korakom. L. K.
Na podlagi 6. člena Pravilnika o štipendiranju v Občini Žalec (Ur. 1. RS št. 90/07)
OBČINA ŽALEC RAZPISUJE 6 (ŠEST) ŠTIPENDIJ ZA ŠTUDIJSKO LETO 2007/2008
za dijake in študente kot pomoč pri njihovem študiju.
Pravico do štipendije lahko uveljavljajo kandidati, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
-	dijaki, ki dosežejo v preteklem šolskem letu najmanj prav dober uspeh ter svojo intelektualno in umetniško nadarjenost dokažejo s priznanji in priporočili profesorjev,
-	dijaki, ki se izobražujejo za pridobitev deficitarnega poklica in so dosegli najmanj dober uspeh v preteklem šolskem letu. Seznam deficitarnih poklicev se pridobi na Zavodu RS za zaposlovanje, Območni enoti Celje, in Zbornici zasebnega gospodarstva Žalec,
-	študenti, ki dosežejo v preteklem študijskem letu najmanj povprečno oceno 8.0, za prvo študijsko leto pa najmanj prav dober uspeh na maturi. Če za štipendijo kandidira več kandidatov, ima prednost kandidat, ki izkaže intelektualno ali umetniško nadarjenost (doseže javno priznan uspeh ali izjemni dosežek) in predloži priporočila profesorjev,
-	študenti, ki se vpišejo v izobraževalne programe za pridobitev deficitarnega poklica in so dosegli najmanj povprečno oceno 7.0, za prvo študijsko leto pa najmanj dober uspeh v preteklem šolskem letu. Seznam deficitarnih poklicev se pridobi na Zavodu RS za zaposlovanje, Območni enoti Celje, in Zbornici zasebnega gospodarstva Žalec. Če za štipendijo kandidira več kandidatov, ima prednost kandidat, ki doseže višjo oceno v preteklem šolskem letu oziroma boljši uspeh na maturi (za prvo študijsko leto).
Če izpolnjuje pogoje več kandidatov, kot je za štipendije namenjenih sredstev, ima prednost kandidat, pri katerem je dohodek na družinskega člana nižji v primerjavi z drugimi kandidati.
Višina za štipendije za dijake znaša 40 % zajamčene plače mesečno.
Višina štipendije za študente znaša 75 % zajamčene plače mesečno. K osnovni štipendiji so študentje, ki so oddaljeni od izobraževalne ustanove več kot 50 km, upravičeni do dodatka 10 % zajamčene plače za stroške prevoza.
Za študij v tujini so študentje upravičeni do dodatka v višini 25 % zajamčene plače. Način prijave:
Prijava na javni razpis za pridobitev štipendije obsega:
-	dokazilo o vpisu v tekoče šolsko/študijsko leto,
-	za dijake dokazilo o doseženem uspehu v preteklem letniku in za študente dokazilo o opravljenih izpitih in povprečni oceni predhodnega študijskega leta oziroma učnem uspehu zadnjega letnika predhodnega izobraževanja,
-	dokazilo o uspehih in priznanjih,
-	izpolnjen obrazec VLOGA ZA PRIDOBITEV ŠTIPENDIJE,
-	potrdilo o stalnem prebivališču kandidata v Občini Žalec,
-	potrdilo o državljanstvu kandidata,
-	dokazila o dohodkih oziroma prejemkih na družinskega člana ter o premoženjskem stanju.
Kandidati za pridobitev štipendije za nadarjene dijake/študente dokazujejo nadarjenost tudi s potrdili o izjemnih dosežkih s tekmovanj, bibliografijo objavljenih del, s potrdilom o znanstvenih raziskavah, umetniških razstavah ali koncertih, z dokazili o priznanjih in nagradah, pridobljenih na državnih ali mednarodnih tekmovanjih. Upoštevajo se potrdila in dokazila, pridobljena v zadnjih dveh šolskih oziroma študijskih letih.
Za štipendijo ne more kandidirati kandidat:
-	ki že prejema kakršnokoli štipendijo,
-	ki je v delovnem razmerju ali je vpisan v evidenco brezposelnih oseb pri Zavodu za zaposlovanje ali je samozaposlena oseba.
Komisija za štipendiranje bo obravnavala popolne in v roku razpisa prispele vloge v skladu z merili in kriteriji Pravilnika o štipendiranju v Občini Žalec. Sklep o dodelitvi štipendije izda župan Občine Žalec, ki o izbiri kandidatov za štipendiranje pisno obvesti vse kandidate v roku 15 dni po opravljeni izbiri.
Vloga z vsemi prilogami se lahko odda osebno ali pošlje s priporočeno pošiljko na naslov: Občina Žalec, Oddelek za negospodarske in gospodarske dejavnosti, Ulica Savinjske čete 5, 3310 Žalec, s pripisom »Ne odpiraj - vloga za štipendije 2007« in z naslovom pošiljatelja na zadnji strani ovojnice.
Vloga mora biti oddana najkasneje do 23. novembra 2007 (velja poštni žig tega dne). Vloge, prispele po preteku razpisnega roka, se štejejo za prepozne in se ne obravnavajo. Obrazec »Vloga za pridobitev štipendije« lahko dobite na Občini Žalec, Oddelku za negospodarske in gospodarske dejavnosti, Ulica Savinjske čete 5,3310 Žalec, soba št. 52/ II, ali na spletni strani Občine Žalec (www.zalec.si).
Dodatna pojasnila glede razpisa štipendij lahko dobite po telefonu 03/713 64 34, kontaktna oseba Nataša Gaber Sivka.
OBČINA ŽALEC
V spomin in opomin
Občina Polzela praznuje občinski praznik 2. oktobra v spomin na leto 1942, ko je bilo v Mariboru ustreljenih deset Polzelanov. Pri osrednjem spomeniku narodnoosvobodilne vojne v centru Polzele so se na komemoraciji zbrali številni borci in mladina.
Osrednji govornik je bil pol-zelski župan Ljubo Žnidar: »Prav danes mineva 65 let od tragičnega dogodka, ki smo ga prav zato, da ne bi bil pozabljen, izbrali za naš občinski praznik. Zbrali smo se v spomin na deset rojakov, ki so pod okupatorjevimi streli omahnili na dvorišču mariborskih zaporov. Ob spominu nanje pa se
ob tem spomeniku zbiramo tudi v spomin in čast drugih rojakov, saj je Polzela dala domovini 60 življenj, ustreljenih talcev in umrlih v taboriščih in izgnanstvu. Vas, ki ste doživeli okupatorjev teror,
nas, ki smo se rodili po vojni, in mlade, s katerimi se radi družimo na naših srečanjih, druži iskrena želja po svobodi in miru.«
Sledil je kulturni program, ki so ga pripravili učenci polzelske osnovne šole, predsednik polzelske borčevske organizacije pa je borce in borke povabil na tradicionalno srečanje.	T. T.
govoru pohvalil postavitev kipa in posaditev lipe. V kulturnem programu so sodelovali učenci Osnovne šole Polzela - pevci, recitatorji, plesalci, glasbeniki in ekologi. Pred slovesnostjo so se v mali dvorani šole udeležili prireditve ob mednarodnem dnevu miru in dnevu otroka, ki so jo pripravili učenci in učitelji oddelkov podaljšanega bivanja.
T. Tavčar
Kip in posaditev lipe
Pred Osnovno šolo Polzela
so odkrili kip Domna Kandu-tija z imenom Vzklilo je seme za rast in posadili lipo.
Uvodoma je zbrane pozdravila ravnateljica Valerija Pukl, o kipu, delu Domna Kandu-tija, pa je govorila mentorica Regina Mratinkovič. Povedala je, da je bil Domen Kanduti učenec polzelske osnovne šole, zdaj pa obiskuje gimnazijo v Celju. Bil je vsestranski, svojo nadarjenost in prizadevnost je pokazal tudi pri likovni vzgoji in pri izbirnem predmetu kovno snovanje. V 8. razredu je izdelal malo plastiko, ki je postala navdih za velik kip. Z njo se je predstavil tudi na festivalu mladih talentov v Celju. Ob podpori ravnateljice Valerije Pukl in ob pomoči sodelavcev Cirila Roškarja in Marjana Pe-harde pri tehnični izvedbi so z
Domnom uspeli ustvariti kip z naslovom Vzklilo je seme za rast, ki so mu pred šolo namenili poseben prostor, saj simbolizira tudi vizijo šole kot celote - rast in razcvet vsakega posameznika. Župan Občine Polzela Ljubo Žnidar je v svojem
Na dan odkritja kipa
Nova kapela v čast Mariji
S slovesnosti ob blagoslovitvi nove kapele braslovškega župnika Milana Gosaka
Pri Dobrovnikovih, po domače Brezovnikovih, na Dobrovljah so blagoslovili novo kapelo, posvečeno Mariji. Kapelo je postavil Valentin Dobrovnik že leta 2004, žal pa blagoslovitve ni dočakal, saj mu je med tem odpovedalo srce. Na slovesnosti se je zbralo veliko sorodnikov, prijateljev in sokrajanov, ki so ob tem obujali spomine na Valentina, blagoslov pa je opravil braslov-ški župnik Milan Gosak. T. T.
156 krvodajalcev na Polzeli
Območna organizacija Rdečega križa Žalec je s pomočjo občinske organizacije na Polzeli v veroučnih učilnicah Župnije Polzela pripravila letošnjo osmo krvodajalsko akcijo. Akcije, ki so jo pripravili za Zavod Republike Slovenije za transfuziologijo, se je udeležilo 156 krvodajalcev.
Kot je povedala sekretarka Območne organizacije RK Žalec Majda Pilih, so bili z akcijo na Polzeli zelo zado-
Z akcije na Polzeli
voljni, največ jih je prišlo iz obeh polzelskih delovnih
kolektivov, število krvodajalcev pa ne upada. T. T.
Obnovljen Žagarjev križ
V Mariji Reki so prejšnji mesec poleg težko pričakovane asfaltne ceste, ki vodi do Zakonjškove in Tratniko-
ve domačije, postorili nekaj tudi za ohranitev kulturne in sakralne dediščine.
Obnovili so namreč Žagar-
Med blagoslovom
jev križ, ki stoji pod visokim drevesom v neposredni bližini sotočja dveh potočkov, ki sta v preteklosti omogočala pogon za delovanje žage. Od tod najbrž izhaja tudi staro ime domačije in ime Žagarjev križ. To sakralno obeležje je bilo postavljeno leta 1860 in do današnjih dni že večkrat tudi obnovljeno. Ob blagoslovu, ki ga je opravil preboldski župnik Damjan Ratajc, so zapeli Reški slavčki in nekateri člani cerkvenega pevskega zbora.
Domačija Žagarjevih oziroma Zakonjškovih, ki so tu zagospodarili po I. svetovni vojni 1920. leta, je postavljena v hrib. Na domačiji se je rodilo kar 12 otrok in tisti še živeči so bili ta dan zelo veseli.	D. N.
Braslovčani in Polzelani kolesarili
Zveza športnih društev Občine Braslovče in Turistično društvo Polzela pripravita vsako leto ob prazniku obeh občin rekreativno kolesarjenje po krajevnih cestah obeh občin in mimo naravnih in kulturnih znamenitosti.
Organizatorica letošnjega kolesarjenja je bila Športna zveza Braslovče. Start je bil na trgu v Braslovčah, kjer sta zbrane kolesarje pozdravila v imenu Športne zveze Braslovče Iganc Krivec in v imenu Turističnega društva Polzela predsednica Alenka Žnidar. Kolesarjem sta zaželela srečno in varno vožnjo.
Kljub hladnemu vremenu se je tokratnega kolesarjenja udeležilo 75 kolesarjev iz obeh občin, ki so progo, dolgo 30 kilometrov,
prevozili v dobrih dveh urah. Zaključek kolesarskega srečanja s piknikom je bil v Športnem centru v Šmatevžu.	T. T.
Razstava buč in aranžmajev
Starejši na srečanju
Občina Vransko, župnijska Karitas in Občinska organizacija Rdečega križa Vransko so
ob svetovnem dnevu starejših pripravile srečanje krajanov, starih sedemdeset in več let.
ČS
Avt^
«arurr
SLAVICA MARN, s.p.
Vransko 18/b, 3305 Vransko Tel.: (03) 572 51 06, (041) 508 655
IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI ZA OSEBNA, LAŽJA TOVORNA VOZILA, TRAKTORJE, DELOVNE STROJE IN MOTOCIKLE KRIVLJENJE TANKOSTENSKIH CEVI IZDELAVA RAZNIH KOVINSKIH IZDELKOV PO NAROČILU
Najprej so se v župnijski cerkvi udeležili maše, nato pa so se odpravili v novo športno dvorano Vrana na Vranskem, kjer so jim pripravili družabno srečanje, ki se ga je od 337 povabljenih udeležila dobra polovica.
Zbrane je uvodoma pozdravil župan Občine Vransko Franc Sušnik in vsem starostnikom zaželel, da bi se na srečanju v novi dvorani dobro počutili in da bi se znova srečali ob letu. Med gosti je bil tudi upokojeni vranski duhovnik in častni občan Občine Vransko Vlado Rutar, ki živi v Mariboru. Kulturni program so pripravili učenci osnovne šole, literarno društvo Livra in Folklorna skupina Vransko. T. T.
V Občini Tabor tudi letos ne manjka različnih aranžmajev iz buč, ki jih pripravijo krajani kot okras v svojem bivalnem okolju. Za še lepše in bolj domiselne aranžmaje pa ima zagotovo del zasluge tudi Društvo podeželske mladine Občine Tabor s svojim predsednikom Alenom Kovačičem, ki je pravi mojster za aranžiranje dvorane in odra ob raznih prireditvah v kraju.
Že lansko leto je Alen Kovačič pripravil bogato razstavo buč in bučnih aranžmajev na prostem pri osnovni šoli in kulturnem domu. Letos se je
zaradi bolj muhastega jesenskega vremena odločil postaviti razstavo v zaprt prostor. V dogovoru z občino oziroma županom je razstavo postavil na ogled v občinski sejni sobi.
Marsikdo je ob ogledu razstave dobil kakšno idejo, kako kaj podobnega ustvariti na domačem dvorišču. Razstava naj bi znova zaživela prihodnje leto.
D. N.
Razstava buč tudi v Taboru
Na seji o poplavi
Ob jubileju še nadstrešek
Prejšnji četrtek, 18. oktobra, so se na 10. seji zbrali članice in člani občinskega sveta Občine Prebold. Tokrat so poleg običajnih točk obravnavali poročilo o poplavah, predlog sistemizacije delovnih mest v Vrtcu Prebold in opravili volitve za elektorja za izvolitev člana Državnega sveta RS, za katerega je za naše področje predlagan kandidat Gregor Vovk - Petrovski, ki to vlogo opravlja že zdaj.
Tokratno sejo je v odsotnosti župana Vinka Debelaka vodil podžupan Franci Škrabe, ki je podal uvodne besede o tokratni poplavi. Več o tem je bilo zapisano v poročilu župana o posledicah poplave in načinu ukrepanja ob reševanju ter ukrepih za izboljšanje poplavne varnosti. Iz poročila, ki ga je pripravil in na seji tudi podal Anton Vesolak, sledi, da je bilo poplavljenih 12 stanovanjskih blokov, pritličnih stanovanj in kletni prostori, ter 103 individualni stanovanjski objekti, 23 gospodarskih objektov ter 12 podjetij oziroma zasebnikov s svojimi poslovnimi prostori. Med največjimi so bili Tovarna nogavic Prebold, Pekarna Postojna, podjetje Schefenacker, skladišče in pakirnica pasje hrane D. J. DON, d. o. o., Eu-kanuba, proizvodni prostori podjetja Merzelj Gojzdnikar Jerica, s. p., Kleparstvo Korun, ter del proizvodnih prostorov Schiedel, d. o. o., Latkova vas. Ocenjena škoda presega 1 milijon evrov. Od tega naj bi bilo
Pred kratkim so v Občini Prebold oziroma v krajevnih odborih Prebold, Dolenja vas in Kaplja vas potekale razširjene seje krajevnih odborov, na katerih so spregovorili o poplavi, analizirali vzroke in posledice in sprejeli sklepe in zahteve za trajnejšo ureditev te problematike.
Na razširjenih sejah, na katerih je bil glavni poročevalec župan Vinko Debelak, prisotni pa so bili tudi nekateri svetniki občinskega sveta, oškodovani krajani in člani krajevnih odborov, so potekale dokaj ostre razprave. Še posebej glasni in z argumenti podprti so bili v Dolenji vasi, ki vse do leta
za 69.900 evrov škode na cestni infrastrukturi, ki zajema javne in gozdne ceste, 12.500 evrov na javni in meteorni kanalizaciji, 850.000 evrov na objektih in za 85.000 evrov škode na obratnih in osnovnih sredstvih za 9 oddanih prijav podjetij. V to še ni zajeta škoda na kmetijskih pridelkih. Skupaj ocenjena škoda za zdaj znaša 1.017.400,00 evrov. K temu pa je potrebno prišteti še 42.360,00 evrov za stroške intervencij in interventnih ukrepov. V to so zajeti stroški delovanja operativnih enot PGD, nadomestilo za OD za člane operativnih enot, nakup opreme za intervencijo nekaj ur po poplavi, odvoz odpadkov, čiščenje cest in sanacija bankin ter stroški prehrane za člane operativnih enot.
Pri izvajanju najnujnejših sanacijskih ukrepov po poplavi je sodelovalo 24 gasilcev, ki so pomagali občanom in ostalim črpati vodo iz poplavljenih kletnih in drugih prostorov. Organiziran je bil odvoz odpadkov za občane, odstranjeni so bili nanosi na cestiščih, saniran je bil odsek na lokalni cesti, očiščeni glavni kanal javne kanalizacije in jaški ter vzpostavljeno delovanje čistilne naprave v Dolenji vasi. Z upravnikom stanovanjskega sklada pa so tudi takoj pristopili k reševanju stanovanjskih problemov tistih občanov, ki jim je visoka voda poplavila stanovanja v stanovanjskem blokovnem naselju Na zelenici.
V nadaljevanju je podžupan
1998 ni bila nikoli poplavljena. Očitki krajanov so bili v veliki meri usmerjeni na Trnavco in Žovneško jezero in na ljudi, ki skrbijo za uravnavanje pretoka vode v njem. Očitno se tudi tokrat niso odzvali pravočasno, saj bi bilo vodo po mnenju nekaterih potrebno spuščati počasi iz jezera že pred poplavo in držati minimalni nivo. Paradoks je v tem, da je Bolska že začela upadati in so se nekateri, meneč, da nevarnosti ni več, odpravili spat. Trnavca, ki se nad Kapljo vasjo zliva v Bolsko, je naenkrat narasla in začela poplavljati Kaplo vas in nato tudi Dolenjo vas, že pred tem pa je Bolska ogrozila in
Škrabe še povedal, da na osnovi pogovorov in ugotovitev po KO v zvezi s to problematiko predlagajo jasne ukrepe in postopke, ustanovljen pa je tudi odbor civilne iniciative za izpolnitev sprejetih ukrepov, ter dodal, da obstaja ideja, da bi bila civilna iniciativa ustvarjena za celotno Savinjsko dolino.
Na seji so potrdili dosedanjo sistematizacijo delovnih mest v vrtcu, saj se je število otrok s 142 povečalo na 149. V nadaljevanju seje so na tajnih volitvah izmed dveh predlaganih kandidatov svetniki za elektorja izvolili podžupana Franca Škrabeta in za kandidata za svetnika v Državnem svetu RS Gregorja Vovka - Petrovskega.	D. Naraglav
Prejšnji petek so se na osmi redni seji zbrali svetniki OS Občine Tabor. Tokratna seja je bila kratka, saj so potrdili le nekaj odlokov in izvolili elektorja iz Občine Tabor za volitve svetnika v Državni svet Republike Slovenije.
V 5. točki dnevnega reda je župan seznanil svetnike s svojim sklepom o prerazporeditvi proračunskih sredstev iz naslova pomoči oškodovancem v neurju s poplavami z dne 18.
9.	2007. Sedmim družinam so pomagali iz rezervnega sklada v višini od 500 do 1000 evrov. Pri
6.	točki dnevnega reda obravnava in sprejem odlokov so obravnavali in sprejeli odlok o podelitvi koncesije za opravljanje javne službe pomoči družini na domu v občinah Vransko
delno poplavila kompleks nekdanje tekstilne tovarne in blokovsko naselje Na zelenici, kjer so bila poplavljena vsa spodnja stanovanja in kleti.
Na seji KO Dolenja vas in tudi drugod je župan Vinko Debelak obrazložil že dalj časa znane in predvidene ukrepe Republiške agencije za ubranitev pred poplavami v tem delu preboldske občine. Po teh načrtih naj bi se nad Kapljo vasjo zgradil zadrževalnik vode, ki bi se lahko razlivala po tamkajšnjih poljih in travnikih. Pred tem dolgoročnim ukrepom pa so krajani zahtevali tudi kratkoročne, saj lahko morda že jutri ponovno poplavlja. Bili so odločni, da je treba predvsem očistiti in tudi poglobiti strugo Trnavce in resneje skrbeti za vodostaj Žovneškega jezera. Potrebno je očistiti Bolsko in to predvsem pri mostu na Lapurju, kjer je pretok precej zmanjšan.
Na seji v Dolenji vasi se je oblikovala tudi civilna iniciativa, ki naj bi vršila pritiske na občino oziroma preko nje na Ministrstvo za okolje in prostor in Republiško agencijo za urejanje voda. D. Naraglav
Športno društvo Trnava je prejšnji mesec slovesno predalo svojemu namenu velik nadstrešek ob brunarici, ki stoji ob telovadnici in šoli v Trnavi. Nadstrešek sovpada z desetletnim jubilejem izgradnje telovadnice in njihove društvene brunarice.
Telovadnica in brunarica sta društvu zagotovili idealne pogoje za rekreacijo in družabno življenje članov. Zgrajen nadstrešek pa bo omogočil, da se bodo lahko družili tudi ob deževnem vremenu, hkrati pa bo dajal prijetno senco ob vročih in sončnih poletnih dneh. Nadstrešek so zgradili z lastnimi sredstvi in
in Tabor, odlok o organiziranju, izvajanju in financiranju socialnovarstvene storitve pomoči na domu v občinah Vransko in Tabor in sklep o razpisu za podelitev koncesije za izvajanje storitve pomoči družini na domu.
Opravili so tudi tajne volitve za elektorja in na osnovi glasov je bil izbran Anton Grobler iz stranke SLS. Svetniki pa niso izrekli podpore kandidatu za svetnika v Državnem svetu RS Gregorju Vovku Petrovskemu.
D. N.
Ministrstvo za gospodarstvo je v začetku letošnjega leta objavilo razpis za financiranje postavitev javnih e-točk z brezžičnim dostopom na ruralnih in manj razvitih območjih Republike Slovenije, na katerega se je prijavila tudi Občina Tabor. O tem nam je več povedala svetovalka župana Občine Tabor Saša Zidanšek Obreza.
»Za ruralna območja se za namen razpisa štejejo občine in naselja, ki imajo manj kot 150 prebivalcev na kvadratni kilometer ali pa spadajo v manj razvite statistične regije. Občina Tabor meri 35 kvadratnih kilometrov in šteje ca. 1.500 prebivalcev, iz česar je razvidno, da popolnoma ustreza razpisnim pogojem. Pri postavitvi javnih e-točk gre za dostop do svetovnega spleta - medmrežja in s tem za spodbujanje vključevanja manj razvitih območij v razvoj informacijske družbe, s ciljem povečevanja socialne vključenosti prebivalcev in zmanjšanja digitalnega razkoraka. Osnovni predpogoj za povečanje kakovosti bivanja vseh prebivalcev je namreč zagotavljanje širokopasovnih dostopov vsem prebivalcem Republike Slovenije. Občina Tabor je na razpis prijavila štiri lokacije, na katerih bi se vzpostavil dostop do medmrežja, in sicer staro šolo Loke - v naselju Loke, lokal »Zaka pa ne kufe«
velikodušnim sponzorskim prispevkom Termotehnike, d. o. o., iz Orle vasi. Pod nadstreškom je prostora za približno 60 ljudi.
Dvajsetič
Športno društvo Andraž in planinska sekcija PD Polzela sta ob 15-letnici odprtja Andraške poti organizirala 20. voden pohod Po poteh Andraža.
Letošnja pot je potekala z an-draškega igrišča proti jugu do domačije Grajf, kjer so se vključili na markirano Andraško pot. Pot so nadaljevali do domačije Bajht, kulturnega spomenika rojstne hiše Neže Maurer, kužnega znamenja v Dobriču na Goro Oljko, čez vrh Brezovec, mimo domačije Praprotnik, skozi zaselek Lovče nazaj na igrišče Andraž. Pohoda se je udeležilo 137 pohodnikov.
- v naselju Tabor, lokal »Moj Cafe« - v naselju Kapla in turistično kmetijo Hribernik - v naselju Črni Vrh. Projekt je bil s strani občine po vsebinski in finančni plati zelo dobro pripravljen, kar dokazuje tudi pozitiven sklep ministrstva za gospodarstvo, ki smo ga prejeli septembra. Na vseh lokacijah bo tako predvidoma najkasneje v polovici novembra (rok za izvedbo je šestdeset dni po podpisu pogodbe) nameščena ustrezna računalniška oprema in aktiviran dostop do medmrežja, ki bo javno dostopen vsakomur najmanj pet dni v te-
Tudi v letošnjem letu je Občina Tabor s pomočjo Ministrstva za okolje in prostor (MOP) in Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko (SVLR) pristopila k rekonstrukciji lokalnih cest.
Del rekonstrukcijskih del je že končan, del pa se trenutno bliža h koncu. Zaključili naj bi jih do konca septembra, vendar naj bi dela zaradi neurja in poplav po novem opravili do konca tega meseca. Predmet rekonstrukcije so bile ceste Konjščica-Urankar, Črni Vrh-Blate-Božičk, Klov-no-Orešnik-Šalamon, Goz-
Na dan odprtja so člani društva odigrali tudi nogometno tekmo stari proti mladim. Izid je bil 5 : 6 v korist mladih.
Sicer si je ŠD Trnava z uspešnim delom letos prislužilo srebrno plaketo Občine Braslovče.
D. Naraglav
Kar 40 pohodnikov je prišlo iz Maribora in 27 iz Zagreba. Pohodnikom so za prvi, tretji in peti pohod podelili spominske značke.
Na krajši slovesnosti so udeležencem za 10 in 20 opravljenih pohodov podelili posebna priznanja. Dvajsetkrat so se pohoda udeležili Silvo Plavček s Polzele ter Vili Pižorn in Simon Ogra-jenšek iz Andraža. Slovesnost ob jubileju so izkoristili za podelitev posebnih medalj in plaket za 10-, 20-, 30-, 40-, 50- in 60-kratno prehojeno andraško krožno pot. Šestdesetkrat so pot prehodili Rudi Senekar iz Maribora, Štefka Jordan in pokojni Božo Jordan iz Šempetra. Za dobro razpoloženje je poskrbelo lepo vreme. T. T.
dnu in skupno vsaj trideset ur na teden. Hkrati pa bo z vseh lokacij oz. z vseh tako imenovanih e-točk omogočen brezžični dostop vsem zainteresiranim uporabnikom v radiju najmanj 100 m od lokacije posamezne e-točke. Trenutno je Občina Tabor v fazi pogajanj za najugodnejšo ponudbo s strani operaterjev telekomunikacij.« Mi pa še dodajmo, da bo storitev za uporabnike na voljo prvi dve leti povsem brezplačna.
Na Občini Tabor pričakujejo, da bodo vse štiri lokacije dobro obiskane in da se bodo občani v največji možni meri posluževali dostopa do medmrežja, ki ga omogočata Ministrstvo za gospodarstvo in Občina Tabor.
D. Naraglav
dnica-Grajska vas. Poleg tega so obnovili tudi gramoz makadamskih cest in dosip bankin.
Na podlagi povabil k oddaji ponudbe in izbire najugodnejšega ponudnika sta bila izbrana izvajalca VOC vzdrževanje in obnova cest, d. d., Celje in Avtoprevozništvo in gradbena mehanizacija Vransko - Zvonimir Podpečan, s.p.
Kot je povedala svetovalka župana Saša Zidanšek Obreza, je občinska uprava trenutno v fazi priprav zahtevkov za sofinanciranje, in sicer MOP v skupni višini ca. 29.000 EUR, SVLR pa v višini ca. 38.000 EUR.	D. N.
Analiza poplav in civilna iniciativa
S sestanka v Dolenji vasi
Potrdili elektorja
Postavitev javnih e-točk
Članice in člani Športnega društva Trnava pod nadstreškom na dan odprtja
Obnova lokalnih cest
Tretji hmeljarski »likof«
današnjem likofu ne moremo govoriti o uspešni letini. Vesel sem, da se tradicija nadaljuje in po svojih močeh si bom vedno prizadeval, da hmeljarstvo, ki daje prepoznavnost naši dolini, živi naprej in da je ponos hmeljarjem in vsem prebivalcev naše doline.« V nadaljevanju se je Lojze Posedel zahvalil vsem, ki so pomagali pri organizaciji prireditve, še posebej KZ Petrovče.
Zbranim je v nadaljevanju nekaj besed namenil tudi predsednik Kmetijsko-goz-darske zbornice Slovenije Pe-
ter Vrisk, ki je med drugim dejal: »Ne glede na naravne nesreče sem prepričan, da se hmeljarstvu pišejo boljši časi. Cena hmelja se je izboljšala, zavarovalnice so poravnale že večino škode, računam pa tudi na to, da bo država še kaj primaknila. Vesel pa sem tudi, da je uspel predlog naše KGZ in da se je v zakonu o elementarnih nesrečah zgodilo nekaj sprememb, ki bodo tudi olajšale obnovo hmelj skih žičnic v Savinjski dolini.«
O hmelju, neurju, letini in še čem sta v nadaljevanju govorili tudi nova direktorica Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Martina Zupančič in strokovnjakinja Irena Friško-vec s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Celje. Slednja je med drugim dejala: »Začetek letošnje hmeljske sezone je bil malo nenavaden, toplejši kot običajno. Visoke temperature s sončnimi dnevi so prispevale k temu, da je savinjski golding
zacvetel
kar šest
prej. Julija nas je doletela vi-
soka tem-
peratura, ko SO bile Irena Friškovec
najvišje dnevne temperature tudi okoli 35 stopinj Celzija in je bilo zaradi suše stanje že zelo problematično. Avgusta smo dočakali težko pričakovani dež in nekako smo si vsi
obetali, da bo vsaj malo slabša povprečna letina. Žal je 17. avgusta neurje pokopalo veliko truda hmeljarjev in uničilo več kot 250 hektarjev hmeljišč in podrlo tudi 150 hektarjev žičnic. Sicer pa letos ni bilo hmeljišča v Sloveniji, ki ga ne bi prizadelo vsaj nekaj, bodisi toča, močan veter ali dež, ki je oklestil in pometal na tla kar nekaj pridelka. Vse to se seveda odraža v končni količini
pridelka, tako da so slovenski hmeljarji na 1572 hektarjih pridelali le okoli 1300 ton hmelja.«
Uradni del hmeljarskega li-kofa so nadaljevali s podelitvijo priznanj Zbora hmeljarskih starešin in princes ter z razglasitvijo zmagovalcev varjenja piva hmeljarskih starešin. Ob tej priložnosti je zbrane najprej nagovoril predsednik Zbora hmeljarskih starešin in princes Milan Lesjak in v nadaljevanju s tajnico zbora Pavliko Gostečnik podelil priznanja trem hmeljarjem. Tokrat so priznanja prejeli Stanislav Šalej iz Drešinje vasi, ki s svojo družino prideluje hmelj na 36 ha zemljišč in sodi med najuspešnejše in sodobne pridelovalce hmelja, Vojko Ocvirk iz Prekope, ki prideluje hmelj na 12 ha zemljišč in je velik inovator za izboljšave pri pridelavi hmelja, in Albin Stepišnik iz Trnave, ki je tudi aktiven član društva Zbora
hmeljarskih starešin in princes Slovenije, svojo kmetijo pa je že predal sinu in snahi. Društvo mu je podelilo priznanje za zasluge, ki jih je dal savinjskemu hmeljarstvu in njihovemu društvu.
Po podelitvi priznanj so razglasili še tri najboljše v
Priznanje profesorju
Bojan Lenart
Društvo učiteljev geografije Slovenije je letos četrtič zapored podelilo priznanja učiteljem geografije na vseh stopnjah šol v Sloveniji za dolgoletno in nadpovprečno, uspešno, prizadevno, kakovostno in strokovno delo na področju šolske geografije.
Na pobudo svetovalcev geografije Zavoda RS Slovenije za šolstvo je za več kot 20-letno nadpovprečno uspešno pedagoško delo priznanje Janeza Je-
senka prejel tudi Bojan Lenart, profesor geografije in zgodovine na OŠ Šempeter. Priznanja so bila podeljena v atriju Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani 21. septembra letos, in sicer ob odprtju razstave, posvečene 100-letnici rojstva akademika in profesorja Svetozarja Ilešiča.
Za podelitev priznanja se upošteva dolgotrajna nadpovprečno uspešna pedagoška dejavnost, splošna priznana strokovnost in priljubljenost, popularizacija geografije, inovativnost na poljubnem področju šolske geografije, mentorstvo geografskim krožkom, mentorstvo pri raziskovalnih nalogah, mentorstvo uspešnim učencem ali dijakom in organizacija geografskih tekmovanj, vodstvo strokovnih ekskurzij in še veliko drugega.
Bojanu Lenartu priznanje nedvomno veliko pomeni. Zelo veseli pa so njegovega priznanja tudi na OŠ Šempeter, saj ga je dobil njihov član učiteljskega zbora. D. N.
Prvo oktobrsko soboto so v Petrovčah organizirali 3. hmeljarski likof, ki je hkrati sklenil mesec in pol praznovanj ob letošnjem prazniku Občine Žalec. Glavna organizatorja prireditve sta bila Hmezad KZ Petrovče in Občina Žalec s sodelovanjem Zbora hmeljarskih starešin in princes Slovenije in Kmetij sko-gozdarsko zbornico Slovenije.
listu, na katerem so napisana imena vseh dosedanjih hmeljarskih starešin in princes, slovesno odkril imeni aktualnega hmeljarskega starešina Nandeta Kunsta iz Spodnjih Grušovelj in aktualne hmeljske princese Ane Ribič iz Roj pri Šempetru, ki sta to postala ob letošnji prireditvi Dan hmeljarjev v Braslovčah. Po statutu društva ima namreč stari hmeljarski starešina na-
Starešine, hmeljska princesa, župan in drugi gostje med zdravico s pivom
Etnografsko-kulturna in tu-ristično-zabavna prireditev se je začela z zahvalno mašo v baziliki sv. Matere božje v Petrovčah. Sledila je povorka v spremstvu Godbe na pihala Zabukovica, hmeljarskih starešin, princese in drugih udeležencev od cerkve do prireditvenega prostora pod šotorom pri Domu KZ Petrovče, kjer so pripravili strokovni in kulturni program pod mode-ratorskim vodstvom Francija Podbrežnika. V tem delu je lanskoletni hmeljarski starešina Davorin Vodovnik s Koroške na velikem hmeljevem
logo, da na zaključnem hmeljarskem likofu v Petrovčah odkrije novoimenovani par.
Zbrane pod šotorom je najprej pozdravil predsednik KZ Petrovče Franci Gajšek, župan Občine Žalec Lojze Posedel pa je med drugim dejal, da s hmeljarskim liko-fom zaključujejo prireditve ob občinskem prazniku, ki jih s spoštovanjem do te grenke rastline začnejo z obiranjem hmelja na star način pred kulturnim domom. Žal nam je letos narava postregla z velikim neurjem, ki je uničil velik del pridelka in žičnic in tako na
SDS
Občinski odbor Braslovče www.braslovce. sds. si
ZAHVALA
V imenu občinskega odbora SDS Braslovče in družine Golob se vsem članom stranke SDS, somišljenikom in drugim ljudem dobrega srca zavaljujemo ob takojšnji in velikodušni pomoči, ki ste jo namenili družini Golob iz Podgorja pri Letušu.
Prisrčna hvala vsem, ki ste pokazali, da Golobovi v svoji nesreči niso sami.
Člani IO OO SDS Braslovče
varjenju piva, ki ga je večer pred tem ocenjevala posebna strokovna komisija. Ocenjevanje je potekalo po kriterijih hmeljarskega inštituta in komisija je največ točk prisodila pivu, ki ga je zvaril aktualni hmeljarski starešina Nande Kunst iz Spodnjih Grušovelj, drugo mesto je osvojil predsednik društva Milan Lesjak iz Ojstriške vasi in tretje Ivo Rakun iz Šmartnega ob Paki.
Ob koncu uradnega dela so na hmeljarski prapor tokrat pripeli trak Občine Žalec. To dejanje je opravil župan Lojze Posedel, ki je čestital in izročil šopek rož tudi letošnji naj mladi kmetici Slovenije, Savinjčanki Marti Rojnik iz Spodnjih Grušovelj.
V zabavnem delu so zaigrale članice narodno-zabavnega ansambla Navihanke. Pridih jeseni je dajal tudi vonj po pečenem kostanju. D. Naraglav
Veliki načrti za inštitut
Po izteku mandata direktorju Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (IHPS) v Žalcu Darku Simončiču in po objavi razpisa je z oktobrom vodenje tega edinega raziskovalnega javnega zavoda v Spodnji Savinjski dolini prevzela Martina Zupančič. Nekdanja direktorica Hmezada Export Import in nazadnje vodja Kmetijskosveto-valne službe pri Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije dobro pozna področje kmetijstva in še zlasti hmeljarstva, za inštitut pa ima velike načrte.
V vlogi direktorice IHPS je prvič javnosti spregovorila na Hmeljarskem likofu v Petrovčah, kjer je predstavila svoje načrte v zvezi z inštitutom, ki je zdaj kot javni zavod v lasti države, kljub temu pa se mora zelo boriti za svoje preživetje.
Martina Zupančič je novinarjem povedala: »Voditi tako pomembno inštitucijo z več kot 50-letno tradicijo ni enostavno.
V vsakem primeru je naš cilj, da bi postal Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo prepoznaven v širšem okolju. Hmeljarjem želimo biti suport pri vsem, jim pomagati pri razvoju, k boljši in bolj ekonomični pridelavi, pri obnovi žičnic in izdelavi investicijskih programov. Prav zdaj je zelo pomembno, da se zelo intenzivno vključimo v popravilo škode po avgustovskem neurju, ko je bilo porušenih več kot 150 ha hmeljskih žičnic, pa tudi nekaj ostalih obnov bo treba pospešiti, da bomo uspeli ujeti korak s trenutno zelo ugodno tržno situacijo, ki pa se lahko hitro spremeni. Tudi na tiste razmere moramo biti pripravljeni. Naloga inštituta pa ni samo to. Letine so skoraj vsaka zase nekaj posebnega, vsaka prinaša kaj dobrega in kaj slabega. Zadnja leta so pogosto neugodno razporejene padavine, ki jih običajno primanjkuje med samo rastjo hmelja. Namakanje bo zato ena izmed nalog, ki se je mora lotili inštitut, pa ne samo za hmeljarstvo, ampak za vse kmetijstvo. Želim si, da bi postali slovenski namakalni center in učni center za te namene. Veliko znanja je zbranega na inštitutu, tako s področja pedologije kot analitike. S podporo sodelavcev bomo lahko našemu inštitutu dali takšen pomen v hmeljarstvu in nasploh v slovenskem kmetijstvu.«	K. R.
Proti vetu
Državni svetniki niso podprli zahteve za odložilni veto na Zakon o zdravilstvu, ki jo je predlagala skupina državnih svetnikov s prvopodpisanim Gregorjem Vovkom Petrovskim. Svoj predlog veta je Gregor Vovk Petrovski predstavil tudi na novinarski konferenci na sedežu žalskega odbora LDS.
Razlogov za predlagani veto je bilo več, predvsem pa ne temeljijo na popolnem umiku zakona, ampak na tem, da bi ga bilo potrebno bolj dodelati. Med njimi naj bi bilo potrebno spremeniti njegov naslov; namesto Zakona o zdravilstvu naj bi se poimenoval Zakon o komplementarni in alternativni medicini. Termina komplementarna in alternativna medicina pa bi morala zamenjati
zdravilstvo tudi skozi ves zakon. Zakon bi moral definirati sisteme in metode komplementarnega zdravljenja, pod besedno zvezo druga zdravilstva pa opredeliti konkretne oblike zdravljenje. Zakon bi moral po predlogu predlagateljev veta iz državnega sveta natančneje definirati pogoje za pridobitev licenc za posamezna področja zdravljenja, namesto zdravilske zbornice pa predvideti urad ali sektor za komplementarno in alternativno medicino pri ministrstvu za zdravje. Predlagatelji so svoj veto argumentirali tudi s tem, da naj bi velik del izvajalcev komplementarne in alternativne medicine zakona v predlagani obliki ne podpiral, saj si želijo kakovostnejšega sodelovanja med zdravnikom in zdravilcem, kar pa predlagani zakon ne omogoča. S togimi rešitvami na tem področju se naj ne bi strinjali tudi uporabniki.
L. K.
Rdeči križ po poplavi
Poplave, ki so zajele dobršen del Savinjske doline, so tudi območno združenje Rdečega križa Žalec močno prevzele. Skupaj z aktivisti RK na terenu, ki delujejo v okviru svojih krajevnih organizacij, Prebold, Levec, Gotovlje, Šempeter, Petrovče, Žalec-Ložnica, Vransko, Polzela, Gomilsko, Braslovče in Galicija, so se trudili pomagati na različne načine.
Sekretarka OZ RK Žalec Majda Pilih:
»Za prve potrebe sanacije poplave, ki je zajela skoraj vse savinjske občine, smo takoj nabavili 700 čistilnih paketov s pralnim praškom. Tako je bilo s pomočjo prostovoljcev KO RK razdeljenih 700 1 čistil, prav toliko čistilnih krp in 2100 kg pralnega praška. Iz našega skladišča smo nudili pomoč z oblačilih, s posteljnino, z vzmetnicami in prehrambenimi paketi. V Občini Prebold, kjer je bilo najhuje, so v blokovnem naselju Na zelenici, v Kaplji vasi in v zgornjem delu Dolenje vasi kmalu po poplavi razdelili sredstva ter material za sanacijo sten. Krizni štab se je prvič sestal
21.	septembra in sprejel sklepe o pomoči poplavljencem. Na drugem sestanku smo ustanovili komisijo za popis škode v Občini Prebold. Komisija je delo opravila 1. oktobra. Na sestanku kriznega štaba smo na podlagi zapisnika ogleda in popisa stanja v stanovanjih v Preboldu, Dolenji vasi in Kaplji vasi sprejeli sklep, da se 12 družinam dodeli pomoč v znesku 1000 evrov, eni najbolj socialno ogroženi pa 2000 evrov. Komisija je pri tem upoštevala vsa spodnja blokovska stanovanja, v katerih ljudje niso imeli več možnosti bivanja, pozneje se je ta seznam razširil na nekatere individualne hiše. Še posebej pozorni smo bili, če v teh stanovanjih živijo otroci. Do 8. oktobra je bilo mogoče poslati na RKS še dodatne potrebe po sredstvih. Tako smo s terena prejeli podatke še za 13 družin, ki smo jim dodelili pomoč v znesku 1000 evrov. Za 26 družin smo izstavili naročilnice v znesku 1000 EUR (eni 2000) za nakup najnujnejšega pohištva v tovarni pohištva Garant in bele tehnike. Na podlagi zbranih podatkov od aktivistov s terena smo po-
Za matere v stiski
Zbrane je pozdravil predsednik Nadškofijske Karitas Maribor Branko Maček
Maja letos je v Žalcu pričel delovati materinski dom. V prenovljeni stavbi nekdanje kaplanije, ki jo je država v denacionalizacijskem postopku vrnila žalski župniji, ga je uredila Nadškofijska Karitas Maribor. Za obnovo prej propadajoče stavbe, ki je pod spomeniškim varstvom, je poskrbela žalska župnija, tudi s pomočjo občine. Prejšnji teden so materinski dom ob dnevu odprtih vrat predstavili širši javnosti.
Zbrane ob dnevu odprtih vrat je uvodoma pozdravila predstavnica za stike z javnostjo pri Karitas Polona Šporin, zatem pa predsednik Nadškofijske Karitas Maribor Branko Maček. Tudi zato, ker se sodobnemu človeku tako mudi živeti, potrebujemo hiše, kot je materinski dom, je dejal in hkrati izrazil željo, da hiša, ki lahko sprejme pet mater z otroki, nikoli ne bi bila povsem polna, in da bi se mame z otroki, ki se bodo zatekle vanjo, počutile
varne. Župan Občine Žalec Lojze Posedel je v svojem nagovoru med drugim pohvalil izjemno dobro sodelovanje občine in obeh duhovnikov v žalski župniji.
Patra Viktor in Jože ves čas svojega službovanja v Žalcu vestno skrbita ne le za duše vernikov, ampak tudi za cerkvene stavbe. S pomočjo žu-pljanov in številnih darovalcev sta poskrbela za obnovo nekdanje kaplanije. Ko so se odločili, da v njej uredijo materinski dom, je upravljanje z njim prevzela Nadškofijska Karitas Maribor, čez čas pa bo dom prevzela v upravljanje celjska škofijska Karitas, je povedal Branko Maček.
Pravila v materinskem domu so približno enaka kot v vseh podobnih domovih, matere so lahko v njem predvidoma eno leto, v katerem si skušajo urediti nadaljnje življenje. V domu je prisotna tudi socialna delavka, za zdaj sta dve za Žalec in Mozirje, kjer je prav tako materinski dom nadškofijske Karitas,
Pomoč Podgorja in Letuša
moč razdelili med 360 družin. 32 družinam smo razdelili 61 vzmetnic, 43 družinam 1500 m2 toplega poda, 360 družin je prejelo 5350 kg jupola, 84 družin 1850 kg izravnalne mase, dodatno smo razdelili še 132 1 dezinfekcijskih sredstev in še 117 kg pralnega praška. Vse to je bilo kupljeno s solidarnostnimi sredstvi RK Slovenije in prispevki občanov, ki so darovali denar za poplavljence; Območno združenje RK Žalec je prejelo kar 55.000 evrov. Družini Golob iz Letuša, ki je ob katastrofi izgubila tudi sina in bodočo snaho, smo namenili 5000 evrov za pomoč pri opremljanju stanovanja, ki jim ga je dodelila Občina Braslovče. Poskrbeli pa smo tudi za stroške ob tragični nesreči te družine. Ljudje se morajo zavedati, da smo tudi v Rdečem križu samo ljudje, ki delamo, kolikor največ lahko. Nismo vsemogočni in tudi ne zmoremo vsega, zato je morda tudi kdo, ki ga je naša pomoč obšla ali je bila premajhna. Nekateri to razumejo in sprejemajo, drugi pa za delo teh ljudi -prostovoljcev po KO RK nimajo lepih besed ali celo hočejo njihovo delo in prizadevanja omadeževati. Žal je tako in tisti, ki so takšni, bi se morali ob tem malo zamisliti.« D. N.
predvidoma pa bodo tri. Matere v stiski lahko pridejo v materinski dom preko centrov za socialno delo ali pa tudi neposredno v dom.
Preden so se udeleženci dneva odprtih vrat materinskega doma v Žalcu (večina je bila socialnih delavk) seznanili s samim delovanjem materinskega doma, sta specialista družinske in zakonske terapije Sara in Drago Jerebic z Družinskega inštituta Bližina predavala na temo Nasilje in samopodoba - kako se naučiti postavljati meje. K. R.
Po katastrofalni poplavi in plazu, ki se je sprožil 18. septembra v Podgorju pri Letušu, v katerem sta zakonca Franc in Marija Golob izgubila sina Aleša in bodočo snaho Natalijo ter vse imetje, so prebivalci teh dveh vasi ustanovili iniciativni odbor in začeli z zbiranjem pomoči Golobovim.
Po takih dogodkih so velikokrat besede obetajoče in obljube velike, potem pa začetni zanos nekako zbledi. Toda to se ni zgodilo, pripravljenost pomagati je presenetila odbor in vse, ki so sodelovali pri tej akciji. Zbrali so 11.052,50 evra in bon za gradbeni material v vredno-
V ponedeljek, 15. oktobra, je Rotary Club Žalec v Domu II. slovenskega tabora Žalec organiziral dobrodelni kon-
sti 1000 evrov.
Golobova sta bila, ko so jima zbrana sredstva izročili, zelo pretresena, tolikšne solidarnosti nista pričakovala.
cert, katerega izkupiček so v celoti namenili družini Golob iz Podgorja pri Letušu.
Orkester slovenske policije je
Seveda se vsi zavedajo, da življenja ni mogoče obuditi, vendar pomoč ob tako hudi stiski lahko ublaži bolečino. Franc in Marija Golob sta se v solzah zahvalila vsem, ki so priskočili na pomoč, in pokazala mesto, kjer bosta zgradila nov dom. T. Tavčar
s solistom, priznanim tenoristom Janezom Lotričem, spravil na noge več kot 400 poslušalcev, ki so napolnili žalski kulturni dom. Rotary Club Žalec pa je poskrbel ne le za izjemen glasbeni večer, pač pa tudi za lepo humanitarno gesto. L. K.
Glasbeni večer in lepa humanitarna gesta
Levo zakonca Golob, ob njiju člani iniciativnega odbora Podgorje in Letuš
Tudi Rotary za Golobove
Nagrajeni To sem jaz
Na 15. evropski konferenci javnega zdravja, ki je potekala od 11. do 13. oktobra v Helsinkih, je spletni program To sem jaz, namenjen spletnemu komuniciranju z mladimi, ki ga izvajajo na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje, prejel nagrado za najboljši poster. Na konferenci so strokovnjaki s področja javnega ■pàv-ja med drugim predstavili 280 posterjev iz 43 držav iz Evrope in nekaterih drugih delov sveta. Nagrado za najboljši poster je slovenskemu programu podelilo Evropsko
združenje za javno zdravje EUPHA.
Uspešna predstavitev programa promocije zdravja in spletnega komuniciranja z mladimi To sem jaz je udeležencem na konferenci v Helsinkih ponudila vpogled v preventivni pristop promocije zdravja, ki se opira na šestletne izkušnje spletnega svetovanja in on-line komuniciranja. S posterjem so prikazali tudi vsebinsko analizo med-mrežnih vprašanj mladih in opozorili na aktualno temo, ki zadeva e-mladostnika in njegovo zdravje. Predstavitev izpostavlja uporabo novih priložnosti in poti na področju e-komuniciranja v zdravju, še zlasti pri promociji kravja med mladimi. To je ena od možnih smernic, ki ji bodo v prihodnje morale dati večjo težo domala vse organizacije, ki želijo izboljšati vedenjski slog mladostnikov. Medmrež-
je je nedvomno nepogrešljiv dopolnilni vir komuniciranja pri delu z mladimi. Avtorice nagrajenega posterja so mag. Damjana Podkrajšek, Ksenija Lekič, Nuša Konec Juričič in Petra Šafran. Nagrada za najboljši poster je veliko priznanje za celotno mrežo sodelavcev, ki aktivno sodelujejo in delajo v okviru programa.
Mladim je v spletni svetovalnici na naslovu www. tosemjaz.net na razpolago že 32 spletnih svetovalcev s področja medicine, psihologije in socialnega dela. Svetovalna mreža se dobro širi in deluje, saj so strokovnjaki do zdaj odgovorili mladim na več kot
13.000	vprašanj, povezanih
s problemi odraščanja. Vsi strokovnjaki, ki se vključujejo v program spletnega svetovanja, so prostovoljci in za svoje delo ne prejemajo plačila. Slovenski mladostniki imajo dostop do hitrega, brezplačnega strokovnega nasveta - kar je naj večja vrednost spletnega programa To sem jaz. Ta opozarja na pozitivno uporabo medmrežja kot dopolnilnega orodja v promociji zdravja med mladimi, predvsem pa mladostnike aktivno podpira pri reševanju problemov. Vloga spletnih svetovalcev, ki najstnikom pomagajo do odgovorov, usmeritev in naravnanosti v obdobju odraščanja, je predvsem preventivna. Program To sem jaz financira Zavod za zdravstveno varstvo Celje ob podpori Ministrstva za zdravje. Del programa To sem jaz je usmerjen v spletno komuniciranje, drugi del pa v izobraževanje učiteljev za izvajanje preventivnih delavnic, s katerimi lahko mladim pomagamo do boljših socialnih veščin in samopodobe. L. K.
O prostem času in zabavi v tednu otroka
Teden otroka na OŠ Polzela
Prvi teden oktobra smo zabeležili teden otroka, ki je bil letos posvečen v otrokovem življenju izjemno pomembnemu vprašanju: Ali imajo naši otroci in mladostniki dovolj možnosti za sproščeno, zdravo in ustvarjalno preživljanje prostega časa ter njihovim letom in zanimanju primerno zabavo? Pravico do tega jim določa tudi Konvencija o otrokovih pravicah. Zabava in prosti čas mladih pa sta bili temi letošnjega, že 18. otroškega parlamenta. Zveze prijateljev mladine Slovenije, šole, vrtci in druge ustanove so v skladu s to vsebino ne le v prvem tednu oktobra, ki formalno velja za teden otroka, tudi ves mesec organizirali vrsto prireditev, posvetovanj in drugih dogodkov. Večini osnovnošolcev, tako so se odločili na pobudo šolskih skupnosti, je bilo v tednu otroka gotovo najbolj všeč to, da ni bilo domačih nalog. O tem, kaj se je v tednu otroka dogajalo pri nas, smo povprašali odgovorne na nekaterih šolah in vrtcih vSSD.
Na I. OŠ Žalec so nam povedali, da je aktivnosti, s katerimi tako ali drugače obeležijo teden otroka toliko, da jih pravzaprav ne morejo stlačiti v en teden, zato se v skladu s sporočilom tedna otroka dogaja tudi izven tega termina, ves oktober.
Čeprav bi bili najbrž učenci vseh generacij veseli ta bi toliko trajal tudi sistem brez nalog, pa je bil že en teden za to prav poseben. Sicer so imeli Žalčani v tem tednu športni dan, ko so se, starosti primerno, učenci podali na različne pohode in griče v okolici. Deveti razredi so osvojili Mrzlico, osmi, Šmohor, sedmi Goro Oljko, drugi pa so se sprehodili na Plevno in prvi razredi do Gotovelj ... Sedmi in deveti razredi so imeli tudi naravoslovni dan, prvi so skupaj z gozdarji in lovci raziskovali gozdni ekosistem na Bukovici, drugi pa so se podali do Ribnika Vrbje. Gozd so v okviru naravoslovnega dne spoznavali tudi učenci tretjih razredov POŠ Ponikva in POŠ Gotovlje. Sedmošolci so imeli tudi tehniški dan in izdelovali ptičje krmilnice. Učenci od 1. do 5. razreda pa so že tradicionalno ustvarjali v Kobulkinih delavnicah na igrišču za šolo in ustvarili nešteto jesenskih umetnin. Prav tako so bili navdušeni nad predstavo Krava v cirkusu, ki so jo zanje v kulturnem domu priredili člani Plesnega foruma Ce-
lje. Tudi otroci žalske osnovne šole so poklonili svojo predstavo drugim otrokom. Najmlajša dramska skupina žalske šole pod vodstvom Zdenke Virant in Sabine Tauses je s predstavo Rdeča kapica nastopila v Hermanovem brlogu v Celju. Dne-
vi okrog tedna otroka bodo najbrž ostali v spominu tudi devetošolcem, ki so se odpravili na zaključno ekskurzijo v Gardaland. Sicer pa se je tedna otroka gotovo dotikal tudi letošnji 13. bienale otroške grafike, ki je najbolje dokazal, kaj je ustvarjalno preživljanje prostega časa otrok.
Na Osnovni šoli Vransko - Tabor so učencem ob tednu otroka popestrili prav vse dneve. Prvi dan v tednu so pričeli z razredno uro na temo zabava in prosti čas, drugi dan so bili šestošolci na ekskurziji na Pmju, sedmošolci pa na Koroškem. Tretji dan so si vsi učenci ogledah filmsko predstavo v kinu v Celju, četrti dan je bil poseben dan za devetošolce, ki so odšli na zadnjo skupno ekskurzijo. Pot jih je vodila na Dunaj. Šestošolci so imeli naravoslovni dan na ekokmetiji, ostali pa so se v okviru športnega dne pomerili v igrah z žogo.
Učenci Podružnične osnovne šole Tabor so obiskali zavetišče za male živali v Mariboru. Učenci bodo tudi letos lahko sodelovali na literarnem in likovnem natečaju na temo tedna otroka, ki ga šola razpiše vsako leto. Tema tedna otroka se bo na OŠ Vransko - Tabor zaključila na literarnem večeru z gostom januarja, ko bodo avtorji najboljših prispevkov prejeli pohvale in nagrade.
Učenci prvega in drugega triletja na OŠ Šempeter so se ob tednu otroka zabavali ob ogledu plesno-igrane predstave Krava v gledališču. Sicer pa so učiteljice za učence prvega triletja organizirale gibalne vaje, kot so joga smeha, plezanje in skok v globino. Ti učenci so tudi risali na temo letošnjega tedna otroka, kaj najraje delam v prostem času, in te izdelke postavili na ogled na razstavi na hodniku šole, igrali so se družabne igre in upoštevali zapisana pravila.
Učenci 2. triletja so namesto v razredu opravili s poukom slovenščine kar v knjižnici, kjer so iskali v pesmih pravljične, smešne, vzorne ... besede in pisali o svojih dobrih lastnostih. Veliko so plesali in peli, pri naravoslovju so opravljali poskuse, pri likovni vzgoji pa izdelke iz semen in hišo strahov. Razredi zadnjega triletja so si pri matematiki privoščili teden brez preverjanj in ocenjevanj ter pri glasbeni vzgoji plesali in peli na temo otrok. V okviru oddelčne skupnosti so izdelovali plakate in voščilnice o njihovem prostem času.
Nekoliko drugačen je bil tudi teden otroka v Preboldu. V Osnovni šoli Prebold so se ob začetku letošnje bralne značke srečali s pisateljem Primožem Suhadolčanom. Na dan šole so v skladu s poslanstvom, ki ga prinaša naziv ekošola, pripravili delavnice na temo odpadki. Sicer pa so v tednu » bolj sproščene šole« nekateri razredi odšli na strokovne ekskurzije. Kot se za jesenski letni čas spodobi, so pripravili tudi kostanjev piknik in organizirali popoldanske športne aktivnosti za učence, željne telovadbe, pod naslovom »Športajmo v petek«. Tudi v Vrtcu Prebold so se sladkali s kostanjem na kostanjevem pikniku, pripravili živahno športno dopoldne v šolski telovadnici in športno popoldne s starši. Ogledali so si predstavo in se v plesnih delavnicah zavrteli v plesnih ritmih.
Učenci in mentorji na Osnovni šoli Polzela so teden otroka praznovali ne le v znamenju prostega časa, ampak predvsem v znamenju ustvarjalnosti in krepitve medsebojnega sodelovanja in povezovanja. Učenci iz oddelkov podaljšanega bivanja so skupaj s starši pripravili delavnice, v katerih so ustvarjali različna sporočila mitu ob mednarodnem dnevu miru. Odkrili so kip na dvorišču šole s simboličnim naslovom Vzklilo je seme za rast, ki ga je oblikoval učenec Domen Kanduti. Nadaljevali so z različnimi dejavnosti, ekskurzijami, delavnicami na teme: zdravje, prosti čas in mediacija. Mediacija je novost, ki jo uvajajo na šoli, in pomeni novo kulturo odnosov. Učenci so v okviru vseh oddelčnih skupnosti izpeljali medvrstniško mediacijo, s katero so reševali konflikte in druge probleme v odnosih med učenci ter odraslimi. To je bila hkrati rdeča nit celotnega tedna otroka, saj so ekoodnosi letos prednostna naloga ekošole. Kot posebnost so pripravili okroglo mizo z nekdanjimi učenci šole, na kateri so devetošolci prejeli iz prve roke vse potrebne informacije in napotke za dobro izbiro srednje šole in uspešno vključitev vanjo. S ponosom so povedali, da na Polzeli posebej izstopajo v zanju angleščine in nemščine.
Za dobro počutje polzelskih učencev je poskrbela tudi gledališka predstava z naslovom Nasilje v šoli, doma in v družbi v izvedbi potujočega gledališča Pro fortis. Ves teden so imeli malico po izbiri učencev, teden pa zaključili z radijsko oddajo in sladoledom. Učenci prvega triletja so s kulturnim programom presenetili starostnike v Domu upokojencev na Polzeli. Učenci in učitelji ekošole so darovali tudi denarne in druge prispevke za pomoč poplavljenim družinam in otrokom v domači in sosednji Občini Braslovče.
Tudi na OŠ Petrovče je učence je najbolj razveselila pobuda šolske skupnosti, da bi bil ta teden tudi teden brez domačih nalog in spraševanja, ki so jo učitelji tudi sprejeli. Pripravili pa so tudi številne druge aktivnosti. Prvi dan v tednu otroka, torej v ponedeljek, so pripravili sestanek šolske skupnosti in naravoslovni dan za učence 5. razreda devetletke, v torek je bil športni dan za učence razredne stopnje, v sredo pa športni dan za učence 8. in 9. razredov in ekskurzija za učence 5. r/8 in 7. razredov. V četrtek so se učenci prve triade odpravili v Ljubljano, kjer so si ogledali lutkovno predstavo.
Učenci prve triade Podružnične osnovne šole Trje so opazovali gozd, nabirali kostanj in si v Lutkovnem gledališču v Ljubljani ogledali predstavo Dobri Zlobko. Učenci 4. razreda so se vozili z eu-rocard vozili, petošolci so obiskali jamo Pekel, si ogledali gozdno učno pot, tehniški dan pa preživeli v računalniški učilnici na matični šoli v Petrovčah.
Sredi tedna otroka so se odpravili na Šentjungert, priljubljeno planinsko točko v KS Galicija, kjer so jim postregli s pečenim kostanjem, ki so ga prej že ves teden pridno nabirali, in toplim čajem, za kar so poskrbeli člani PD Galicija in šolski hišnik. Sicer pa je bil teden otroka nekoliko drugačen tudi v podaljšanem
bivanju, ki so ga preživljali drugače kot sicer, v naravi, v gozdu, kjer so nabirali jesenske plodove, jih veliko prinesli tudi od doma in iz njih izdelovali različne izdelke na temo jeseni. Veliko časa in ogromno veselja pa je otrokom prineslo izdelovanje tetke Jeseni in strička Jesenka. »Jesen je čas, ko narava vzame čopič v svoje roke in ustvarja prečudovite barvne kreacije, takšna je zdaj naša šolska avla, polna razstavljenih raznovrstnih kreacij naših otrok, ki toplo pozdravljajo vsakega obiskovalca,« so nam povedale učiteljice POŠ Trje.
Tudi otroke v Vrtcu Trje je obiskala tetka Jesen, ki se je pripeljala mednje kar s konjsko vprego, z njimi rajala, pela in jih povabila na tržnico, ki je bila bogato obložena z jesenskimi dobrotami. Med številnimi dejavnostmi in aktivnostmi velja omeniti obisk otrok iz Vrtca Trje v bližnjem Domu oskrbovancev Nine Pokoren ob svetovnem dnevu starejših. Otroci so se jim predstavili s krajšim programom in razstavo likovnih del na temo Življenje v sožitju s starejšimi. V naslednjih dneh so si ogledali lutkovno igrico Miško želi bratca - sestrico, ki sojo pripravile in zaigrale vzgojiteljice same. Z dejavnostmi so nadaljevali še naprej in se vključevali v svetovni dan hrane, praznik izvirne slovenske slikanice in mesec požarne varnosti.
L. K., D. N. in T. T.
Nov kombi za prevoz učencev
Kaj je teden otroka?
Teden otroka je program Zveze prijateljev mladine Slovenije. Temelji na obeleževanju svetovnega dneva otroka, ki ga je leta 1956 priznala Generalna skupščina Združenih narodov. Mednarodna zveza za varstvo otrok (I. V. C. W.) in Mednarodni fond za pomoč otrokom Unicef pa sta od leta 1957 skrbela za obeleževanje tega dne. Po priporočilih ZN se je svetovni dan otroka (zasledi se tudi termin »mednarodni otroški dan«) praznuje
prvi ponedeljek oktobra.
TEDEN OTROKA se v Sloveniji začne vsak prvi ponedeljek oktobra in traja 7 dni. V tem tednu se organizirajo različni prostočasni in razvedrilni programi za otroke v vseh večjih krajih po Sloveniji, v javnost pa se preko medijev posredujejo sporočila otrok, ki jih pripravi ZPMS na podlagi sklepov nacionalnega otroškega parlamenta in povzetkov ugotovitev iz analize klicev na TOM telefon otrok in mladostnikov.
Teden otroka na Podružnični šoli Gomilsko
V tednu otroka seje na naši šoli odvijalo precej aktivnosti. Učenci L, 2. in 3. razreda smo imeli tehniški dan, kjer smo sestavljali lego kocke, 4. in 5. razred je imel jesenski dan - raziskovali so gozd, 1. razred pa tudi naravoslovni dan in pripravili so sadno kupo.
V sredo smo odšli na Šmiglovo zidanico. Popoldne smo imeli kostanjev piknik skupaj s starši. Iz kostanja smo izdelovali šolarčke in verižice ter tekmovali v športnih igrah. Na koncu smo se posladkali s pečenim kostanjem. V četrtek smo gledali risani film, v petek pa smo dobili presenečenje - čokoladico in balonček.
Imela sem se zelo lepo. Želim si, da bi imeli še večkrat tak teden.
Eva Skok, učenka 3. razreda
Kombi bo dobrodošla posodobitev za prevoz otrok II. OŠ Žalec
Prejšnji ponedeljek so na II. OŠ Žalec pripravili svečan prevzem kombija, ki bo nadomestil dotrajan kombi za prevoz učencev. Nabavo novega kombija so omogočile občine ustanoviteljice II. OŠ Žalec, ki so zbrale potrebnih nekaj manj kot 20 tisoč evrov.
II.	osnovna šola Žalec je med-
občinska ekošola, ki izobražuje in vzgaja učence s posebnimi potrebami. Izvajajo osnovnošolski prilagojeni program z nižjim izobrazbenim standardom in posebni progam. 44 učencev prihaja v šolo iz 13 občin, peš, z javnimi prevoznimi sredstvi ali s starši. Učenci, ki niso samostojni v javnem prometu,
teh je trenutno 21, se vozijo s šolskim kombijem, ki na dan opravi približno 350 kilometrov. Glede na obsežnost in zahtevnost terena, je dosedanji dotrajan, zato so ustanoviteljice II. osnovne šole Žalec, občine Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec, prisluhnile potrebam in zbrale nekaj manj kot 20 tisoč evrov za nakup novega kombija.
Na krajši slovesnosti ob prevzemu se je ravnateljica II. OŠ Žalec Danica Vončina Veligovšek zahvalila občinam, ki so zbrale sredstva za nakup novega kombija. V imenu županov Spodnjesavinjskih občin je govoril žalski župan Lojze Posedel, ki je poudaril, da imajo občine za takšne potrebe posluh, zato pri zbiranju sredstev ni bilo težav. Krajši kulturni program so ob veselem dogodku pripravili učenci šole, s prerezom traku pa so predstavniki vseh šestih občin kombi predali namenu.	T. Tavčar
Najmlajši preplavili knjižnico
Utrinek iz knjižnice ob predstavitvi lutkovne igrice
V Medobčinski matični knjižnici Žalec radi gostijo otroke, še posebej, če jim zaradi občutne stiske s prostorom uspe povabiti večjo skupino. V tednu otroka so medse povabili vse otroke, pred-
vsem pa tiste najmlajše gledalce, ki so bili najbrž prvič v knjižnici. Najmlajšim so se predstavili z lutkovno igrico Zajčkov zvonček Gledališča za vse z Jesenic.
Knjižničarji ne pomnijo tako
dobro obiskane prireditve. Pretesno je bilo celo na stojiščih, kjer so starši otroke dvignili na ramena, da so spremljali, kako je zajček dobil nazaj svoj zvonček. Slišati je bilo negodovanje staršev, zakaj je takšna prireditev v knjižnici in ne v dvorani. Knjižničarji menijo, da se mnogi malčki na ta način prvič srečajo s knjižnico, ki jo bodo odslej povezali s prijetnim doživetjem in se kasneje vrnili, da si sposodijo knjige, obiščejo pravljično uro in drugo. Premajhen prostor jih omejuje, da bi tovrstno srečanje organizirali večkrat. Sicer pa so v žalski knjižnici utesnjeni tudi prostori za odrasle uporabnike in le upajo lahko, da jim bodo prihodnje odločitve pristojnih naklonjene pri pridobitvi novih prostorov ali razširitvi obstoječih. T. T.
Vrhunska svečanost ob odprtju
Obiskovalce in goste svečanosti ob odprtju 13. Bienala otroške grafike je navdušila multimedijska predstava z naslovom Preprosta zgodba, v kateri je bilo skozi ples, besedo, igro ... povezanih 70 šolarjev žalske I. OŠ in ki je nastala pod vodstvom in avtorsko taktirko Polone Kuder, ki je ne le »strenira-la« to veliko množico otrok, naredila je idejno zasnovo, pripravila scenarij, napisala 80 odstotkov tekstov, večino glasbe. Le klavirja ni ubirala sama, ... Vse skupaj sta z Vilijem Kotnikom posnela večinoma v novem šolskem studiu.
»Glede na to, da že 20 let ustvarjam na odru, delam plesne predstave, recitacije gledališke stvari ... imam izkušnje s postavljanjem luči, ozvočenjem, z delom v studiu, je delo takšnih predstav nekoliko lažje. Vse te stvari postopoma osvojiš in jih vgrajuješ v predstavo, da se slednjič zlije v skladno celoto. Tako podajam zadevo tudi otrokom. Najprej predstavitev, potem dikcija. Delali smo po skupinah, recitatorji posebej, plesalci posebej, pevci in statisti posebej. Potem smo to zlepili skupaj. Vse skupine so morale vedeti, kje je njihov začetek, kje konec,« je po predstavi povedala Polona Kuder, ki poučuje telovadbo, vodi gledališki klub in plesni krožek, že nekaj let pa na žalski šoli vodi pripravo valet, izven službenih okvirov pa počne še marsikaj. »Čarobna palčka ni izmišljena. To je tisto, kar otroci začutijo, ko so stvari res prečiščene, predelane, ko so tako daleč, da so v redu. Takrat otroci vedo, da so zvezde. Tega izraza ne uporabljam zelo po-
Polona Kuder
gosto. Prav tako ne tega, da je nekdo lep. Takšen je šele, ko nekaj naredi za to, da je lep od znotraj in zunaj,« pravi Polona z leskom v očeh in doda, da je bilo teh sedemdeset otrok na odru res lepih in bili so zvezde.
Na naše vprašanje, s čim tako različne otroke različnih starostnih obdobij motivira za tako delo, nam odgovori, da je najpomembnejši začetek. Otrok mora vedeti, v kaj se podaja, kaj je zgodba in sporočilo celote. Sicer na primer morda ne bi bil tako navdušeni za ples v narodnih nošah, ki predstavljajo del predstave...
Za predstavo bi sicer potrebovala 3 mesece, a je ob kar nekaj njenih neprespanih nočeh moralo biti dovolj že 2 meseca, saj so začeli kmalu po začetku šolskega leta. Zaupa nam, da je tukaj zelo pomembna podpora ravnateljice in sodelavcev, sploh tistih, ki so ji pri predstavi pomagali ali bili v kakršnokoli oporo.
Predstavo so v teh dneh že ponovili za svojo šolo, torej večino učiteljev in učencev, ki si premiere ob odprtju bienala niso mogli ogledati. Mi pa dodajmo še, da bi bila škoda, če je ne bi, tako kot lani, ponovili še kdaj, denimo ob 8. februarju, saj bi si jo gotovo želel ogledati še kakšen Spodnjesavinjčan, pa tudi kdo drug.
Pika, črta, ploskev v Žalcu
multimedijska predstava žalskih osnovnošolcev na odru Doma II. slovenskega tabora Žalec, ki jo je zasnovala njihova mentorica Polona Kuder. Predstava z zgovornim naslovom Preprosta zgodba je multimedijsko zasnovana, v njej pa nam s plesom, petjem, besedno pripovedjo, igro, v prepletu glasbe različnih stilov in svetlobe različnih jakosti zelo nazorno »spregovori« približno 70 otrok od 2. do 9. razreda o tem, da v današnjem svetu plastike, ko venomer hitimo nekam, venomer iščemo ideale in si pravzaprav želimo le preprostih stvari. Okrog preprostih stvari pa se vrti tudi zgodba že tradicionalnega Bienala otroške grafike. Otroško ustvarjalnost
predsedniku bienala Darku Slavcu.
Župan Lojze Posedel je
vsem šolam, vrtcem in gostom iz drugih krajev Slovenije in Srbije ter vsem strokovnim sodelavcem pri bienalu izrekel dobrodošlico v Žalcu in ob tem povzel besede enega izmed nastopajočih, ki je dejal: »Upesnil bom ta dan. /.../ Če bi bilo meni to dano, bi o današnjem dnevu zagotovo napisal in prebral čudovito pesem.«
Častni predsednik festivala Darko Slave, ki je dan pred tem v Savinovem salonu odprl tudi lastno razstavo, je v svojem nagovoru povedal, da ustvarjali duh, ki se ne skriva samo v likovnih delih, ampak tudi v predstavi, ki jo je
Obsežno razstavo z okrog 360 deli je pripravila Neli Šuler.
zlate plakete, diplome za sodelovanje in spominske kape, njihovi mentorji pa so prejeli grafike Darka Slavca.
Po svečanosti v Domu II. slovenskega tabora Žalec se je dogajanje preselilo na I. OŠ Žalec, kjer so pripravili razstavo 360 izbranih del otroške grafike. Razstavo je pripravila likovna pedagoginja I. OŠ Žalec Neli Šuler, glavna organizatorica grafičnega bienala, ki nam je pojasnila, da se festival pravzaprav pripravlja eno leto. Za letošnje-
zelo zadovoljna, zadovoljstvo nad opravljenim delom pa so izkazali tudi likovni pedagogi, mentorji sodelujočih šol. Sicer pa ima grafični bienale med njimi že zelo dober ugled.
Peter Krivec je kot član komisije povedal, da je že izbrana komisija za presojo otroških del takšna, ki je sploh kompetentna za zelo zahtevno presojo otroških del. Takšna, ki lahko skozi analizo spremlja otroški likovni razvoj, uporabljen izrazni medij, tehnike in sporočilnost
Peter Krivec, Tatjana Žgank Meža, Darko Slave in Neli Šuler (z leve)
V petek, 12. oktobra, je bilo v Domu II. slovenskega tabora svečano odprtje Bienala otroške grafike, že trinajstega po vrsti, ki ga vsako drugo leto pripravlja I. OŠ Žalec. Na bienalu pod skupnim naslovom Pika, črta, ploskev je bilo izmed več kot 1400 del, ki so prispela na razpis, za razstavo izbranih 360, nagrajenih pa je bilo 10 del. Na tokratnem bienalu je sodelovalo 114 slovenskih osnovnih šol in vrtcev ter drugih vzgojno-varstvenih in likovnih ustanov, gostovale pa so tudi 3 srbske ustanove, Madžarski kulturni center Nepker iz Subotice ter vrtec »Plavi čuperak« in šola »Poletarac iz Kikinde. Po svečanem odprtju je sledilo tudi odprtje razstave otroške grafike, ki so jo pripravili v I. OŠ Žalec in bo na ogled dve leti, do naslednjega, 14. bienala.
13. Bienale otroške grafike je pospremila čudovita
so na pot na odru žalskega kulturnega doma pospremili ravnateljica I. OŠ Žalec Tatjana Žgank Meža, župan Lojze Posedel in častni predsednik grafičnega bienala, akademski slikar in grafik specialist Darko Slave.
Da šola ni samo prostor, kjer učijo v skladu z veljavno zakonodajo in prenatrpanimi učnimi načrti, da »je mnogo več, je zakladnica mladih ljudi, idej, ustvarjalne energije, je prostor, kjer se vsako leto znova, vsako uro, vsak dan pišejo nove enkratne in neponovljive zgodbe,« je povedala ravnateljica Tatjana Žgank Meža, ki se je ob tem zahvalila najzaslužnejšim sodelavcem pri organizaciji bienala kot celote in predstave ob odprtju, med njimi še posebej Neli Šuler, idejni vodji in gonilni sili bienala, in Poloni Kuder, avtorici svečanosti ob odprtju, pa tudi dolgoletnemu strokovnemu sodelavcu Petru Krivcu in častnemu
označil za vrhunsko, da torej ustvarjalni duh premaguje materialni svet, ki ga živimo. »Vsako izmed del žarči svetlobo, ustvarjalno energijo mladega ustvarjalca. Skupaj z mentorji so ustvarili čudežne podobe, ki so vrhunske in so praktično neprekosljive,« je povedal Darko Slave in dodal, da se je že kot študent na likovni akademiji čudil, kako lahko otroci brez nekega teoretičnega znanja in poznavanja tehnik, ustvarjajo tako čudovita dela. Darko Slave je dodal, da se v otroških delih, ki so neskončno čista, zagotovo odraža neskončna čistost otroške duše in to je razlog za to, da so vsa dela in vsako posebej nekaj posebnega in neponovljivega.
Na 13. Bienalu otroške grafike je strokovna komisija v sestavi izredni prof. Peter Krivec, specialist grafik, izredna prof. dr. Marjeta Ciglenečki, prof. umetnostne zgodovine, in redni prof. Ivo Mršnik, slikar specialist in grafik specialist, med več kot 1400 deli, ki so prišli na razpis do marca 2007, izbrala 360 del za razstavo (ta so prejela diplome) in 10 del, ki so prejela najvišja priznanja. Njihovim avtorjem so na svečanosti podelili
Na odru seje v čudoviti zgodbi predstavilo sedemdeset osnovnošolcev.
ga so pripravili razpis za šole že oktobra lani in do konca marca letos zbirali poslana dela. Do konca prejšnjega šolskega leta so na sodelujoče šole, vrtce in druge ustanove že poslali podatke o izbranih delih za razstavo in plakete. To delo je v spomladanskem delu opravila komisija. Sledila je precej kompleksna in naporna priprava razstave; urediti je bilo potrebno vseh 360 del za razstavo, jih opremiti z napisi, prilagoditi razstavnemu formatu ... in opraviti še vrsto bolj »tehničnih« stvari, da se je na koncu zgodil 12. oktober, odprtje 13. bienala z razstavo. Neli Šuler pravi, da je s postavitvijo na razstavi
dela. Pri tem pa šolarji, ki so v večini avtorji sodelujočih del, čeprav nimajo »profesionalnega« likovnega znanja in so do neke meje nepopisan list, le imajo likovno vzgojo, ki jih pri ustvarjanju usmerja, v njih pa je tudi veliko različnosti. »Zanimivi so njihovi pristopi, rokopisi, likovno iz-
razne prvine, likovni jezik, s katerimi operirajo,« je povedal Peter Krivec in ugotovil, da je tudi letošnja bera pokazala nekaj svežih, novih pristopov, ki so opazni najbolj v nagrajenih delih.
Lucija Kolar foto: T. Tavčar in arhiv I. OŠ Žalec
Iz občin SSD so bila za razstavo na 13. grafičnem bienalu izbrana grafična dela 20 avtorjev (po abecednem vrstnem redu šol in vrtca):
OŠ Griže (mentorici Mojca Govek in Breda Bračko): Tadej Požek, Teja Maček, Gašper Pader, Ana Kloar;
Vrtci Občine Žalec, enota Griže (mentorica Tatjana Jezernik): Ema Rom, Jan Krk;
OŠ Polzela (mentorica Regina Mratinkovič): Natalija
Štrucel, Matevž Ograjenšek;
OŠ Prebold (mentorica Breda Tekavc): Julija Hrastnik;
OŠ Šempeter (Nevenka Andoljšek): Nika Dimeč;
OŠ Vransko Tabor (Marija Zagoričnik): Nina Pusto-slemšek, Iris Učakar;
I. OŠ Žalec (Cvetka Pušnik, Neli Šuler): Filip Ugovšek, Kristina Kokotec, Kaja Kolar, Tim Topolovec, Uroš Posedel, Amanda Güntnerm, Karmen Gaber, Gregor Pepel.
Nagrajeni so bili naslednji avtorji, šole in njihovi mentorji (v oklepaju):
Maja Glavaš, 9. r„ Lična hiša Ajdovščina (Polona K. Ličen in David Ličen), Nejc Koželj, 7. r., OŠ Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem (Maja Zajc Sobočan), Ana Rojc, 8. r., OŠ Dutovlje (Vlasta Markočič), Alisa Paulinič, 5. r., OŠ Dušana Flisa Hoče (Albin Lorber),
Ina Dolenc, 7. r., OŠ Ljubečna (Urška Glavnik), Teja Jeraj, 7. r., OŠ Tabor Logatec (Marija Gehajič), Žiga Žuraj, 7. r., OŠ Planina pri Sevnici (Frančiška Hvale), Lara Štukelj, 9. r., OŠ Belokranjskega odreda Semič, Deni Popijal, OVI III, Tretja osnovna šola Slovenj Gradec, Andrej Božič, OŠ Danila Lokarja, Podružnica Budanje, Vipava.
Sai/inja. giz
Ul. heroja Staneta 3, 3310 Žalec, Slovenija; tel.: 386 (3)713 68 60; 713 68 64; fax: 386 (3)713 68 70; e-pošta: ra.savinja@zalec.si
AKTUALNE INFORMACIJE - OKTOBER 2007 JAVNI RAZPISI V TEKU
Ministrstvo za gospodarstvo
-	Javni razpis za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj - ESRR dvig konkurenčnosti turističnega gospodarstva Turistična infrastruktura (UL RS, št. 51/07) Razpis bo odprt do porabe sredstev. Dodatne informacije so na voljo na naslovu: infoerdf2.mg@gov.si.
Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo
-	Javni razpis za dodeljevanje spodbud na programu Eureka za leto 2007 in 2008 (UL RS, št. 19/07) Rok
za oddajo vloge bo objavljen na spletni strani EUREKE. Dodatne informacije: Erik Potočar, tel: 01 478 46 00, e-naslov: erik.potocar@gov.si.
-	Javni razpis za mednarodne raziskovalne projekte industrijskih združenj - CORNET (UL RS, št. 72/07) Rok za oddajo vlog je 30.11. 2007. Razpisna dokumentacija je na voljo na spletni strani: www.mvzt.gov.si, dodatne informacije po tel.: 01/ 478 46 40 ali po e-pošti: rajko.sabo@gov.si.
Ministrstvo za kulturo
-	Javni razpis za izbor izvajalcev programov poklicnega usposabljanja, ki jih bo v letu 2008 sofinancirala Republika Slovenija iz proračuna, namenjenega za kulturo (UL RS, št. 93/07) Rok za oddajo vloge je 12.11. 2007. Razpisna dokumentacija in vsi ostali podatki so dosegljive na spletni strani: www.kultura.gov.si.
-	Javni razpis za izbor kulturnih projektov za delovanje mreže multimedijskih centrov, ki se bodo v letu 2008 sofinancirali iz integralnih sredstev proračuna Republike Slovenije, Ministrstva za kulturo (UL RS, št. 93/07) Rok za oddajo vloge je 12. 11. 2007. Informacije: Matjaž Šekoranja, tel.: 01/369 59 57, e-naslov: matjaz. sekoranja@gov.si.
-	Javni razpis za izbor projektov za bivanje slovenskih ustvarjalcev v stanovanju v New Yorku, ki jih bo v letu 2008 financirala Republika Slovenija iz proračuna, namenjenega za kulturo (UL RS, št. 93/07) Rok za oddajo vloge je 7. 12. 2007. Informacije: Marina Barbara Žlender, tel.: 01/369 59 06, e-naslov: marina- barbara. zlender@gov.si.
Ministrstvo za okolje in prostor
-	Javni razpis za dodeljevanje nepovratnih finančnih spodbud po pravilu »de minimis« za izvajanje energetskih pregledov in pripravo investicijske dokumentacije v fazi načrtovanja za projekte učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije (UL RS, št. 93/07) Roka za oddajo vlog sta 8. 11. 2007 in 14.
12. 2007. Dodatne informacije: Valentina Lavrenčič, tel.: 01/478 72 14, e-naslov: valentina.lavrencic@gov.si in pri Petri Ložar, tel.: 01/478 70 59, e-naslov: petra.lozar@gov.si.
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve
-	Javni razpis za podelitev koncesije za opravljanje storitev institucionalnega varstva v domovih za starejše (UL RS, št. 72/07) Rok za oddajo vlog je 5. 11. 2007 do 14. ure. Razpisna dokumentacija se dobi na sedežu ministrstva. Dodatne informacije: Tomaž Čebulja, tel.: 01/369 77 94 in Aleš Kenda, tel.: 01/369 77 86 med 9. in 10. uro od ponedeljka do petka do 28. 9. 2007.
Občina Žalec
-	Javni razpis za dodelitev finančnih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja v Občini Žalec v letu 2007 (UL RS, št. 74/07) Rok za oddajo vlog je do porabe sredstev na posameznih postavkah, najkasneje do 20. novembra 2007. Dodaten informacije: Tilka Potočnik, tel.: 03/713 64 36.Stanovanjski sklad Republike Slovenije, javni sklad
-	Javni razpis za sofinanciranje rekonstrukcij večstanovanjskih stavb (UL RS št. 85/86) Razpis je odprt do dne, ko so s sklepi nadzornega sveta SSRS odobrena vsa predvidena sredstva oziroma najkasneje do 31.12. 2007. Več informacij o programu - razpisu lahko prosilci dobijo osebno na Stanovanjskem skladu RS, javnem skladu, v LJ na Poljanski cesti 31 ali na tel.: 01/471 05 00.
Slovenski podjetniški sklad
-	Javni razpis za sofinanciranje (neposredne subvencije) nakupa nove tehnološke opreme v letu 2007/2008
(UL RS, št. 81/07) Roka za oddajo vlog sta naslednja: 20. 12. 2007 in 20. 3. 2008. Dodatne informacije: mag. Boštjan Vidovič, tel.: 02/234 12 64 ali po e-naslovu: bostjan.vidovic@podjetniskisklad.si, Marjana Šipek, tel.: 02/234 12 52, mag. Manfred Lepej, tel.: 02/234 12 72 , Boris Ritlop, tel.: 02/234 12 88.
Javni sklad RS za regionalni razvoj in razvoj podeželja
-	Javni razpis za dodeljevanje sredstev, namenjenih za financiranje investicijskih projektov podjetniškega značaja (UL RS, št. 72/07) Roka za oddajo vlog sta: 12. 11. 2007, 10.12.2007. Razpisno dokumentacijo dvigne na sedežu sklada ali na spletni strani http://www.rdf-sklad.si.
-	Javni razpis za dodeljevanje sredstev, namenjenih za financiranje projektov lokalne in regionalne javne infrastruktur (UL RS, št. 93/07) Roka za oddajo vlog sta 12. 11. 2007 in 17. 12. 2007. Razpisna dokumentacija je na voljo na spletni stran: www.rdf-sklad.si, informacije po telefonu: 01/836 19 53.
Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja
-	Javni razpis za sofinanciranje programov akcij informiranja in promocije kmetijskih proizvodov na notranjem trgu EU (UL RS, št. 88/07) Rok za oddajo vlog je 30. 11. 2007 do 12. ure. Razpisna dokumentacija je dosegljiva na spletni strani: www.arsktrp.gov.si. Dodatne informacije: Janja Zorko, tel.: 01/580 75 68, e-naslov: janja.zorko 1 @gov.si.
Ekološki sklad Republike Slovenije, javni sklad
-	Javni razpis za kreditiranje okoljskih naložb občanov 370B07A (UL RS, št. 19/07) Razpis velja do objave zaključka razpisa zaradi dodelitve vseh razpisanih sredstev v UL RS, vendar najkasneje do 20.12. 2007. Informacije na Ekološkem skladu Republike Slovenije.
Fundacija za šport
-	Javni razpis Fundacije za šport za sofinanciranje športnih dejavnosti, raziskovanja in razvoja športa ter založništva v športu v letu 2008 (UL RS, št. 93/07) Rok za oddajo vlog je 15.11. 2007. Informacije: Marko Kolenc, tel.: 01/236 25 22, razpisna dokumentacija je dosegljiva na spletni strani: www.fundacijazasport.org. TUJI RAZPISI
• Razpisi in več informacij na spletni strani: www.japti.si. Ostale informacije:
EUROPE
1	DIRECT
Info točka savinjsk
Informacijska točka /Europe Direct/ omogoča lokalnemu prebivalstvu pridobiti informacije, nasvete, pomoč in odgovore na vprašanja o institucijah, zakonodaji, politikah in programih Evropske unije ter njenih možnostih financiranja. Vaša vprašanja nam lahko posredujte na elektronski naslov mirjana.bevanda@zalec. si ali pa nas obiščete na naših spletnih straneh www.ra-savinja.si.
ČIPS
Namenjen vsem, ki iščejo odgovore na vprašanja, ki se navezujejo na izbiro poklica in iskanje zaposlitve (mladi, brezposelni, presežni delavci itd.). Osebno in telefonsko informiranje: nahajamo se v prostorih UPI-Ljudske univerze Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 6, Žalec. Telefon: 03/713 35 65, e-naslov: cips@upi.si. Uradne ure: ponedeljek in torek od 12. do 14. ure, sreda od 8. do 12. ure, četrtek od 8. do 15. ure in petek od 8. do 12. ure.
Svetovalno središče ISIO Žalec (UPI-LU Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 6); odraslim brezplačno pomagamo pri odločitvah za izobraževanje, med njegovim potekom ali ob dokončanju. Na voljo so informacije o izobraževalnih, jezikovnih, računalniških ter drugih izobraževalnih programih (avtošolah, glasbenih šolah idr.), informacije o izobraževalnih programih za brezposelne, o izobraževalnih programih obrtnih in gospodarskih zbornic, socialnih in zdravstvenih ustanov, knjižnic, muzejev ... Pomagamo pri pridobitvi štipendij in posojil ter pri odpravljanju učnih težav, svetujemo tudi glede možnosti zaposlovanja. Telefon: 03/713 35 65; e-naslov: JSIO@ upi.si.
Razvojna agencija Savinja, vstopna točka VEM, nudi podjetnikom svetovalno pomoč:
storitve podjetniškega svetovanja po subvencioniranih cenah v okviru programa vavčerskega svetovanja,
informacije za ustanovitev, razvoj in poslovanje podjetij, hitra ustanovitev in spremembe v podjetju.
Podjetnike in kmete iz občin Žalec in Braslovče obveščamo, da so na voljo še prosta sredstva 21. natečaja za dodelitev posojil za pospeševanje obrti, podjetništva in kmetijstva.
Dodatne informacije na Razvojni agenciji Savinja, Ulica heroja Staneta 3, 3310 Žalec, tel.: 03/713 68 60, faks: 03/713 68 70, http://www.ra-savinja.si, ra.savinja@zalec.si.
Kapis na Vransko
Pred časom smo v nekaterih medijih zasledili, da je podjetje Kapis iz Novega Celja kupilo večje zemljišče za gradnjo nove tovarne na Vranskem. Informacije smo preverili v Kapisu.
Naj spomnimo, da se je podjetje Kapis, savinjsko-po-savska gazela 2003, s sedežem v Novem Celju, ki prodaja in proizvaja nizkonapetostne kable, o izgradnji proizvodnje na Zaloški Gorici pred leti že pogajalo z Občino Žalec, vendar pa pri tem ni bilo uspešno. Pred 6 leti je kupilo podobno podjetje in tovarno v Tomislavgradu v Bosni in Hercegovini, kjer naj bi širilo proizvodnjo, zdaj pa naj bi podjetje Kapis kupilo še večje zemljišče v izmeri 5000 hektarov v Občini Vransko za gradnjo nove proizvodne kapacitete. To nam je potrdil tudi Nermin Ruvič iz Kapisa, ki je povedal, da so bili na to temo v stiku z Občino Žalec, vendar pa so se zaradi »zares komplicirane birokracije«, kot se je izrazil, odločili za gradnjo na Vranskem. Nermin Ruvič je poudaril, da
so šele kupili zemljišče in da je projekt šele v fazi načrtovanja. Načrtujejo izgradnjo sodobne tovarne nizkonapetostnih kablov, v kateri bodo zaposlili od 100 do 150 delavcev. Vrednost naložbe danes ocenjujejo na 15 milijonov evrov.
S proizvodnjo in z nizkonapetostnimi kabli iz tovarne v Tomislavgradu bo postal Kapis bolj konkurenčen na evropskem in drugih trgih. Z zdajšnjim obsegom proizvodnje v Tomislavgradu, kjer Kapis zaposljuje več kot 200 delavcev, 70 odstotkov proizvodnje spravi na zunanja tržišča, okoli 30 odstotkov pa v BIH. L. K.
Atrij stanovanjska zadruga z.o.o. Lava 7, Celje
PE Žalec: Ulica talcev 2, Žalec Tel: 03 713 32 10, fax: 03 713 32 11 GSM: 031 342 800 www.sz-atrij
e-mail: atrij.zalec@amis.net
Breg pri Polzeli-samostojna hiša, 137 m2, zgrajena 1. 2007, 641 m2 zemljišča, novogradnja,
zgrajena do 4 pod. faze (vmesne stene, grobe el. instalacije, okna, zun. vrata, fasada, okolica). Gre za nizko energetsko hišo, velikosti 137,50 m2 (pritličje 102 m2 + mansarda 35,5 m2). Nahaja se v mirnem okolju, med borovci ob Savinji na Bregu pri Polzeli. V hiši so vsi priključki (plin, kanalizacija, voda, elektrika, Telekom...). Hiša je oddaljena od avtoceste MB-LJ 2 km. Parcela se nahaja na koncu asfaltiranega dovoza, tako da na cesti ni prometa. V ceni ni vključen DDV!
Izredno lepa lokacija in vredno ogleda.
Cena: 195.000 EUR
Delovni čas:
ponedeljek - petek.: od 8.00 do 12.00, torek: od 16.00 do 18.00
ZAPOSLITEV V ŠPARU?
grafično oblikovanje tisk (((»OSO 13 57
multiprojekt d.o.o. • ulica heroja nandeta 37 • 2000 maribor • info@multiprojekt.si
PRODAJA REZERVNIH DELOV ZA AVTOMOBILE, KOMBIJE, MOTORJE IN KOLESA.
Delovni čas:	od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure,
sobota od 8. do 12. ure.
Savinjska ulica 31, 3311 ŠEMPETER, tel.: 03/700 1611
IZKORISTITE IZJEMNE UGODNOSTI IN NAS ČIMPREJ OBIŠČITE!
Delovni čas prodajalne: pon-pet od 8. do 19. ure, sob od 8. do 12. ure Informacije po telefonu: 03/70 37 130,03/70 37 131 __________Email: info@garant.si, internet: www.garant.si
no zgradbo v izmeri 2040 m2. Posodobili so proizvodnjo, izboljšali kakovost dela, razširili obseg dela in povečali število zaposlenih. Cilj podjetja je in ostaja nenehno posodabljanje proizvodnje, uvajanje novih materialov in izobraževanje lastnih kadrov. Trudijo se, da sta cena in kakovost v skladu z željami in potrebami njihovih strank in da imajo korekten odnos do vseh svojih kupcev in dobaviteljev, kar je nedvomno ključ do uspešnosti in hitrega prodora tako na slovenskem kot tudi na evropskem tržišču. To pa je tudi misel, ki je z velikimi črkami napisana v vseh promocijskih gradivih podjetja
A
GflMNr
POLZELA
GARANT d.d. Polzela Industrijska prodajalna Polzela
Tel. 03 7037130,7037131
VELIKA JESENSKA AKCIJA POHIŠTVA V INDUSTRIJSKI PRODAJALNI GARANT NA POLZELI)
•	pestra ponudba pohištva za vse bivalne prostore
•	popusti, hitri kredit, takojšnja dobava
•	promocijska ponudba novih spalnic DORINA v delno prenovljenem razstavnem prostoru na Polzeli
dija Bastenci ter skupina njunih vrstnikov s POŠ Tabor, ki so zaigrali udarne in nadvse zanimive ritme na velike pločevinaste pobarvane sode, na katere igrajo že dve leti pod vodstvom učiteljice Mateje Todorovski, njihov vzor pa je skupina The stroj.
V nadaljevanju slovesnosti je Andrej Tavčar, predsednik komisije za podeljevanje znaka SQ pri ministrstvu za gospodarstvo RS, slovesno izročil modri zank SQ direktorju podjetja Dominiku Kuglerju. Z znakom je podjetje dobilo tudi uradno potrditev kakovosti svojih izdelkov. Zbranim je ob zaključku slovesnosti spregovoril direktor podjetja in se vsem zahvalil za današnji dan. Ob tej priložnosti je podelil posebna priznanja - darila Borutu
IVA,
Ob predaji znaka kakovosti
in tudi uresničena želja in vizija prvega moža podjetja Dominika Kuglerja.
Mizarstvo Kugler je pod velikim ogrevanim šotorom s pesmijo Do neba slovesnost začela mlada in uspešna pevka Maja Slatinšek. Prireditev je vzela v svoje roke povezovalka slovesnosti Katarina, ki je izrekla pozdrav vsem gostom, posebej taborskemu županu Vilku Jazbinšku in žalskemu županu Lojzetu Posedelu, ki sta izrekla vse čestitke Dominiku Kuglerju in njegovemu podjetju. S prijetnim kulturnim programom so slovesnost obogatili blokflav-tistki Tea Pustoslemšek in Klav-
Preglju za nesebično pomoč ob vsakem trenutku in za večletno sodelovanje, Darku Orožmu iz podjetja Pluton za ves čas, ki ga je namenil izgradnji objekta, in Tomu Studnički za požrtvovalnost pri tehnični dokumentaciji in tehničnem prevzemu.
V nadaljevanju so slovesno prerezali trak pred proizvodno halo, se podali na ogled in prerezali trak pred novim gostinskim lokalom. Blagoslov prostorov je opravil župnik iz Tabora Iztok Hanžič, dober prijatelj Dominika Kuglerja. Sledila je zabava pod šotorom z ansamblom Bratje Dobrovnik.
D. Naraglav
tudi 17 let delovanja podjetja, ki se ukvarja predvsem s projektiranjem, izdelovanjem in montažo kakovostne notranje opreme za zasebne bivalne prostore ter notranjo opremo za poslovne prostore.
Zgodovina uspešne poti podjetja se je začela spomladi leta 1990. Kakovost in zane-
Podobnik pri gazeli
Med obiskom v Savinjski dolini in Občini Braslovče sta se minister za okolje in prostor Janez Podobnik in poslanec v državnem zboru Jakob Presečnik krajši čas zadržala tudi v podjetju Termo-tehnika, d. o. o., v Orli vasi.
šala tudi o težavah, ki tarejo podjetje, in načrtih nadaljnjega razvoja. Med aktualne probleme je vodstvo podjetja izpostavilo plačilno disciplino, težave pri iskanju ustrezne gradbene parcele za gradnjo novih proizvodno-poslovnih
kov (sredstva so porabljena že za leto 2008), pristranskih kriterijev pri določanju višine subvencij in izboru izdelkov, strokovno neutemeljenih ukinitev subvencij za toplotne črpalke za sanitarno vodo, zahtevne in ponekod precej drage priprave vlog za subvencioniranje, ki lahko stanejo tudi do polovice predvidene subvencije.
Novi prostori in znak SQ
Prejšnji petek je bilo v Občini Tabor ob magistralni cesti Celje-Ljubljana zelo veselo. Za to je poskrbelo Mizarstvo in nepremičnine Kugler, ki je ta dan slovesno predalo svojemu namenu proizvodno halo, poslovne prostore in gostinski lokal. S tem dnem so obeležili
Med ogledom proizvodnje
Zanimala ju je predvsem proizvodnja in prodaja toplotnih črpalk kot sistemov za izkoriščanje obnovljivih virov energije. Bila sta seznanjena, da je Termo-tehnika vodilni slovenski proizvajalec toplotnih črpalk z opaznim deležem izvoza v Avstrijo in letošnji dobitnik savinjsko-zasavske gazele, za kar sta vodstvu podjetja izrekla pohvalo in čestitke.
V nadaljevanju sproščenega razgovora sta gosta povpra-
prostorov ter kronično pomanjkanje ustrezne delovne sile. Ministra je še posebej zanimalo, kako Termo-tehnika kot proizvajalec okolju prijaznih izdelkov in kupci čutijo državno podporo ugodnih kreditov in subvencij. Direktor Termo-tehnike Rudi Kro-novšek je imel na to temo kar nekaj kritičnih pripomb na račun stalnega pomanjkanja denarja za subvencioniranje energetsko učinkovitih izdel-
Direktor je imel pripombe tudi na slabo sodelovanje z za to področje odgovornimi institucijami na ministrstvu. Ob koncu obiska sta si gosta ogledala proizvodnjo Termo-tehnike.
Termo-tehnika, proglašena za letošnjo Savinjsko-posavsko gazelo, se bo sicer jutri v Ljubljani potegovala tudi za naziv slovenske gazele. T. Tavčar
sljivost sta se kmalu izkazali v vse večjem povpraševanju, ki je hitro preseglo takratne zmogljivosti. To je pripeljalo do izgradnje nove (420 m2) velike delovne hale ter pisarniškega in skladiščnega poslopja leta 1994. Naslednje leto so postavili objekt za lakiranje pohištva. Lakirna komora je bila v tistem obdobju najčistejša in ekološko neoporečna v Savinjski dolini. Zaradi večje proizvodnje in s tem pomanjkanja prostora na prvotni lokaciji ob družinski hiši v Pondorju so morali poiskati nov prostor. Našli so ga na zemljišču nekdanjega velikega posestva ob magistralni cesti pri odcepu za Tabor. Začeli so z gradnjo in nastalo je sodobno mizarsko podjetje z razstavnim prostorom, bistrojem in uprav-
novem
-car-interior-design
Sl ŽELITE KAKOVOSTNEGA PROFESIONALNEGA IZZIVA? IŠČETE ATRAKTIVNO BRANŽO ZA URESNIČITEV TEH ŽELJA? STE USTVARJALNI IN VAS ZANIMA DINAMIČNO OKOLJE? STE PRILAGODLJIVI IN SE VEDNO PRIPRAVLJENI UČITI? VAM DELO V EKIPI POMENI DODATNO SPODBUDO?
Če ste na zgoraj postavljena vprašanja odgovorili pritrdilno in morda dodali še kakšno dodatno ustvarjalno misel, ki je presegla omejitve zgornjih vprašanj, potem je naša ponudba kot nalašč za vas.
Novem car interior design, d.o.o., smò družba na področju avtomobilske industrije z ambicioznim, mladim in komunikativnim kolektivom, vedno pripravljenim na sodelovanje in razvoj.
Iščemo:
• sodelavce za delo v proizvodnji (m/ž)
Pogoji:
-	najmanj osnovnošolska izobrazba,
-	zaželene izkušnje pri delu v proizvodnji,
-	ročne spretnosti,
-	dober vid.
Nudimo vam:
-	zaposlitev za določen čas s poskusno dobo 1 mesec, z možnostjo podaljšanja zaposlitve za nedoločen čas,
-	ustvarjalno delovno okolje,
-	stimulativno plačilo.
Novem Car Interior Design, d. o. o. Ložnica 53 a 3310 Žalec.
Za dodatne informacije smo vam na voljo na tel. št.:
03 713 54 10 in 713 54 81.
Vaše pisne prijave na prosto delovno mesto pričakujemo na naslov:
Novem Car Interior Design, d. o. o., Ložnica 53 a, 3310 Žalec.
ZAPOSLIMO CNC OPERATERJA ZA RAZREZ PLOČEVINE.
Možnost zaposlitve za nedoločen čas, lahko je tudi pripravnik. Izmensko delo, število delavcev - 3.
INDA INŽENIRING, d. o. o., Tovorna ul. 7,3000 Celje, tel.: 03 492 63 50.
Prvič obirali Nikolajo
Prvo trgatev je opravil skrbnik Bogomir Rotovnik
Ob svetovnem dnevu turizma so v Žalcu prvič po štirih letih obrali trto Nikolajo, potomko mariborske trte. Prva trgatev ob vinskem Keudru je privabila veliko število obiskovalcev.
Dogajanje so popestrili s turistično tržnico, na kateri se je predstavilo 11 žalskih turističnih društev (TD Petrovče, Šempeter, Žalec ...), ki delujejo v okviru Zveze turističnih društev Žalec pod vodstvom Brede Vizovišek.
Za malico je poskrbela vinska kraljica Suzana Čakš, prvi sojo okusili marljivi brači iz Društva Savinjskih vinogradnikov
Na nekaterih stojnicah so se bohotili jesenski pridelki in lepote, na drugih so vabili na obisk v svoj kraj, spet na tretjih pa ponujali kakšno posebno jed.
“Tri leta in pol smo čakali na grozdje, zato je danes praznik trgatve tudi v Žalcu,” je poudaril skrbnik Bogomir Rotovnik in ob ogledu grozdov omenil, da kaže
Kostanjev piknik na Pirešici
Množično na kostanjevem pikniku
na dobro in zdravo letino. Kakor so ocenjevali strokovnjaki, člani Društva savinjskih vinogradnikov pod vodstvom Silva Mariča, naj bi iz grozdov “naprešali” 4 litre vina. Kot se spodobi za trgatve, je skrbniku na pomoč priskočila savinjska vinska kraljica Suzana Čakš, ki je poskrbela za malico.	T. Tavčar
Drugo oktobrsko soboto so krajani Male Pirešice, Zaloške Gorice in Ruš v sodelovanju s Turističnim društvom Petrovče pred domom krajanov v Mali Pirešici pripravili vsakoletni kostanjev piknik.
Številne obiskovalce je tudi tokrat pozdravila izvirna dekoracija domačinke Ivanke, za veselo vzdušje pa je poleg kostanja in ostalih dobrot poskrbela tudi dobra volja, ki so jo domačini in člani TD Petrovče obilo prinesli s seboj.	L. K.
Trta Nikolaja
Fotomka mariborske trte je k nam prenesena bia, na rodovitna tla v Žalcu je posajena, na vinski keudr se oprijela je in že prve sladke grozde nam dala je.
F ozno popoldan že ura v zvoniku bije,
ko viničar Rotovnik k staremu stolpu zavije. Trgat si potomko Nikolajo želi, saj vseskozi zanjo lepo skrbi.
V
?/e »Fric« po lestvi s škarjami hiti,
Z—j nakar pater Viktor in župan Lojze vsak po en grozd dobi.
T Tsi navzoči pa se veselimo,
V i
saj morda kakšno jagodo za pokušino dobimo.
ro bil je praznik trte Nikolaje, ki lepo se vzpenja v višave.
Vsaka jagoda je solzo spustila, nam pa prijetno druženje popestrila.
Jožica Sedminek, Zalog pri Šempetru
Priznanja za urejena okolja
Na priložnostni slovesnosti ob občinskem prazniku na Polzeli so podelili 11 zlatih, 14 srebrnih in 16 bronastih priznanj za ocvetličenje in urejenost hiš, kmetij, blokov, obnovljenih objektov kulturne dediščine ter drugih objektov. Ocenjevanje sta na osnovi natečaja organizirala Turistično društvo Polzela in Hortikulturno društvo Polzela.
Komisija je prejela 53 prijav in julija opravila prvi krog
ocenjevanja, drugega kroga pa zaradi neurja, ki je nekaterim sodelujočim uničilo rože, niso opravili. Priznanja so podelili na podlagi ocen prvega ocenjevanja. Za ocveličenje hiš in okolice so zlata priznanja prejeli družini Orti in Košec s Polzele, Jožica Cede iz Založ, družine Oder, Jamnikar, Meh, Gaberšek, Blagotinšek in Krk iz Andraža, za urejeno kmetijo kmetija Rakun iz Založ in za objekt Športni center Andraž.
T. Tavčar
Kmetija Rakun v Založah
Za večjo prepoznavnost kraja
Na Polzeli so v okviru občinskega praznika namenu predali panoramsko turistično tablo.
Kot je na slovesnosti ob odkritju table dejala predsednica Turističnega društva Polzela Alenka Žnidar, je obdelovanje podatkov zahtevalo velika časa in truda. Pri tem so sodelovali tudi zaposleni na Občini, predstavniki krajevnih odborov ter domačini. S tablo želijo obiskovalcem predstaviti pomembne objekte in ustanove, naravne, kulturne-etnografske znamenitosti, zgodovinske znamenitosti, proizvodne in storitvene dejavnosti ter poti do njih. Osnovne
S slovesnosti ob odkritju panoramske turistične table
geografske podatke so v karto vnašali v podjetju Panarat, d. o. o., v Lescah. Odkritje nove table
sta opravila župan Občine Polzela Ljubo Žnidar in predsednica TD Polzela Alenka Žnidar. T. T.
in njegovimi vaditelji pripravil predstavitev nordijske hoje. Nordijska hoja je ena najučinkovitejših in varnih telesnih aktivnosti, pri kateri je v gibanje vključeno celo telo.
Dobra lastnost tega načina hoje je, da se lahko izvaja preko celega leta in je primerna za vsakogar. Krepi srce in dihala, razbremenjuje sklepe, kolke in hrbtenico, izboljšuje moč rok in ramenskega obroča ter pomaga pri hujšanju. Ob ribniku so do zdaj pripravili tri vodene hoje, ki se jih je udeležilo veliko ljubiteljev te zvrsti rekreacije, do konca tega meseca pa bodo še eno, in sicer 26. oktobra ob 16. uri. Udeležba je brezplačna.	T. T.
ki so bile na ogled do 23. oktobra, so nastale v šolskem letu 2006/07, so odraz velike pripravljenosti do novih spoznanj, modrosti, izkušenosti in znanja starejših, sposobnosti vzeti si čas, se ozreti okrog sebe, videti in občudovati, odkrivati v vsaki stvari neko zna-
Nordijska hoja
Del udeležencev zadnje vodene nordijske hoje
Zavod za kulturo, šport in tu- trom pri ribniku Vrbje v sode-rizem Žalec je pred INFO cen- lovanju s Športservisom Celje
Žalec na fotografijah
V okviru tedna vseživljenjskega učenja, katerega slogan je letos »Pravični družbi na pot«, so v Medobčinski matični knjižnici Žalec gostili člane fotografskega krožka Univerze za tretje življenjsko obdobje Žalec Fotografirajmo skupaj.
Na ogled so postavili izbor fotografij s tematskim naslovom Žalec in okolica. Razstavljali so Miroslav Gajšek, Rudolf Krajnc, Miha Kronovšek, Janez Šketa, Ernest Zupanc, Slavica Mološič, Marija Stu-dnički in Ciril Vipotnik. Ob odprtju je zbrane pozdravil žalski župan Lojze Posedel, o razstavi je govoril mentor krožka Igor Rosina, o delu Univerze za tretje življenjsko obdobje pa predsednica Marija Mastnak. Fotografije,
čilnost, to je notranjo resnico, ki seva skozi obliko. Pogled na domače mesto nas spomni, da so pomembne stvari doma na zemlji v običajnih bivališčih našega življenja, na vrtovih, njivah ... V kulturnem programu je nastopil kitarski trio Glasbene šole Risto Savin Žalec, Lucija Anžel, Ajda Cajhen in Eva Podbregar, pod mentorstvom prof. Lucije Lavbič.
T. T.
Prošnja
Bralce Utripa Savinjske doline naprošamo, če lahko podarijo športne copate, čevlje, zimske čevlje (št. 42,43,44), posteljnino, kakšno komodo za posteljnino ... za ljudi, ki živijo v težkih socialnih razmerah in jim tudi RK in Karitas pomagata s hrano in oblačili. Če imate kaj od tega in ste človek dobrega srca in širokih rok, pokličite do 1. novembra na GSM 041 424 091 (Dragica). Hvala vsem.
VOLILNI IZID: PARTNERSTVO ZA RAZVOJ
*LDS
LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
Konflikti? Ne, hvala!
SOCIALNI
DEMOKRATI
»Naj misli, kogar bi puščice te zadele, da na visoki vrh leté iz néba strele.« je nekoč zapisal France Prešeren. Kako si posameznik razlaga te besede, je lahko stvar najširše razprave. Po enem letu od lokalnih volitev se je v občini Žalec marsikaj zgodilo in po drugi strani se ni dogodilo nič. Župan občine Žalec je seveda isti kot pred ...(niti ne vem koliko let nazaj že). To dejstvo ne bo spremenila nobena molitev, noben nadzorni odbor, nobena tiskovna konferenca in nobena dogovorna ekonomija in politika savinskih razvojnih partnerjev. Vse kar se je do danes spremenilo je, da je župan Posedel še bolj zares to, kar si mnogi želijo biti. Partnerska strategija prihodnje petletke se je ustavila na okopih brezplodne politike in načrtov za bodočnost naših vrlih savinjskih mož in tudi kakšna žena bi se našla. Dobrobit občine je dobila novo kadrovsko politiko partnerske ljubezni, ki se kaže v brezumni strasti in navezanosti posameznih članov te povolilne združbe. Vse kar je s trudom potvorbe volilnih rezultatov doseženo, je potrebno ohraniti za vsako ceno. Treba pa je vedeti, da eden izmed Murphyje-vih zakonov pravi takole: »Če so na začetku težave, se bodo v nadaljevanju povečevale z eksponentno hitrostjo!« Največja težava je po mojem v tem, da imamo župana, ki je navajen »komandirati« (ter ima pooblastilo volilnega telesa) in bratovščino sinjega galeba, ki si želi (in misli da lahko) »poveljuje« tej barki. Kako to uskladiti! Kako
to pripeljati do boljšega izdelka! Po mojem bo iz tega mesenja testa bolj malo dobrega kruha. Dvomim, da se da kakšno kadrovsko rešitev rešiti tako, da jo vsilimo nekomu. Predstavljajte si ljubezen, če bi vam partnerja ali partnerico izbirali vaši starši, kaj šele vaši sovražniki.
Smeri razvoja partnerskega samoupravljanja pa še kar trajajo, četudi so vmes nastavili Gvida H. za predsednika nadzornega odbora občine Žalec in mu hkrati rekli, da naj zapre kljun (kje ste že to videli, da bi on nehal govoriti); da so mojstri demokracije odplaknili dva dolgoletna jonska stebra te stranke (ki še kar sedita med njimi in čakata, da jih na naslednjih volitvah dokončno prečrtajo); da imajo podžupana stranka najlepšega predsednika, ki se mu je stranka odpovedala; župan pa ima podžupana tudi iz vrst vladne stranke, ki pa je že na začetku napovedal, da bo vozil, tako kot mu bo reklo interesno združenje velikih, srednjih ter malih list in strank. Narobe svet vam rečem. In LDS!? Rekli so nam: Ni vas na volilnem seznamu. Kaj hočemo, smo pač moči usmerili v delo in krepitev stranke: imamo prireditve ob 8.marcu dnevu žena, za mesec mladosti, imamo tenis turnirje, kostanjeve piknike in delamo ter opazujemo, kako se svet vrti. Vesel sem, kadar se ljudje zabavajo in zaskrbljen, če moram to sam plačati. Še en Murphy za konec: »Vsako stvar je lažje razstaviti kot sestaviti.«
GREGOR VOVK PETROVSKI
Kot ste opazili, smo se znašli v času tiskovnih konferenc in obtoževanj, kdo je za kaj kriv in kdo je kaj naredil in kot ponavadi so zopet tisti, ki najmanj naredijo najglasnejši in iščejo grešnega kozla za svojo nesposobnost.
Kljub temu, da so poskušali »namočiti« tudi Socialne demokrate, se mi ne bomo udeležili besednega »ping-ponga«.
Naše delo rezultira v konkretnih dejanjih in malokdo ve, je povprečno 100% povečanje denarnih sredstev ob rojstvu otroka rezultat amandmaja Socialnih demokratov, prav tako je predlog za zamenjavo azbestnih streh na vrtcih, ki se že realizira, bil predlog Socialnih Demokratov v predvolilnem programu. Na našo podudo znotraj Partnerstva za hitrejši razvoj Občine Žalec so se sredstva za nabavo knjig v Medobčinski matični knjižnici, znatno povečala, kljub zmanjšanju sredstev na postavki za nabavo knjig, ki jo je predlagal župan. Uspeli smo zagotoviti sredstva za prireditve »Poletje v Žalcu«, marsikatera preplastitev ceste in širitev javne razsvetljave je delo naših dogovorov v Partnerstvu in pogajanj z županom. V proračunu smo zagotovili sredstva za nova igrala za otroke v več Krajevnih skupnostih. In še bi lahko naštevali. Vse te aktivnosti so plod dogovarjanj z uporabniki. Znamo prisluhniti občanom. Pa kljub temu je pot trnova. Dogovorjene aktivnosti se vedno znova prelagajo in zavlačujejo, tudi z uporabo potvarjanja resnice. Toda to ni naš način dela.
Ko bodo spet zagrmeli verbalni topovi (če prej ne, pred volitvami) in se bodo začela obtoževanja in kazanja s prstom vedite, da se bomo Socialni demokrati vzdržali nepotrebnih komentarjev in vztrajali na naši drži ter poskušali narediti čimveč za naše občane. Zaupamo jim, ker vemo, da znajo ločiti zrnje od plevela.
Socialni demokrati se resno pripravljamo na prihajajoči čas, zato pozivamo vse, ki delite naša mnenja in stališča, da se nam pridružite. Sedež stranke je v Žalcu na naslovu Pečnikova 3, najdete pa nas tudi na spletni strani www.sd-zalec.si. Skupaj smo močnejši.
Klub Socialnih demokratov Žalec
Naša stalna naloga mora biti povezovanja ljudi vseh generacij!
DeSUS
»Dolina
šentflorjanska«
N.Si
Nova Slovenija
Krščanska ljudska stranka
DESUS je stranka, ki povezuje ljudi, ki so realisti. Ne obljubljamo svetilnikov na vrhu sveta, temveč trdo delo in vztrajnost pri zagovarjanju našega programa in pokončnost pri sprejemanju odločitev. DESUS je doslej vlekel samo modre politične poteze. Nenazadnje sodelujemo v vsakokratnih koalicijskih povezavah in imamo možnost soodločanja. Hkrati je stranka v vseh letih tudi pokazala, da se ne bori za oblast, pač pa spodbuja pozitiven dialog, ker je idejno neopredeljena, spravljiva in na stežaj odprta organizacija. Naša stranka v koaliciji dosledno zagovarja pridobitve NOB-ja kot pozitivne. Zato smo uspešno zastavili obravnavo vojnih zakonov, ki bi lahko povzročili spreminjanja nekaterih zgodovinskih dejstev. Naša zasluga je, da je ostalo financiranje organizacij Zveze borcev takšno, ki jim omogoča normalno delovanje; vez med bojevitostjo ideološko in politično opredeljenih strank ter temeljnimi načeli civilne družbe. Poglavitno je kar nedvomno dokazujejo dejstva parlamentarnega odločanja, da usmeritve DESUSa cenijo in upoštevajo v vseh strankah, najsi so na oblasti ali v opoziciji. Tako lahko rečemo, da smo danes v stranki marljivi, delovni in ves čas v gibanju z mislijo, kako bi še kaj postorili. Seveda na boljše. Narod s tako zavestjo mora uspeti!
Vendar se nekaterim zdi, da mnoge dobre reči, ki smo jih podedovali iz prejšnjega sistema naenkrat niso več dovolj dobre, čeprav so nam jih zavidale najbolj razvite demokracije zahodne Evrope. V mislih imam predvsem pravice iz pokojninskega in zdravstvenega ter socialnega zavarovanja. Povedati je tudi potrebno, da je bila pokojninska reforma ena
od pomembnejših dosežkov naše stranke, saj je uzakonila dvakrat na leto usklajevanje pokojnin s plačami. In prav dejavnosti stranke gre zahvala, da se KAD ni preoblikoval tako, da ne bi bil več v trajno pomoč SPIZu pri izplačevanju pokojnin; cilj torej za kar je KAD sploh ustanovljen, to pa je skrb za dolgoročno stabilnost pokojninske blagajne. Povedati je potrebno, da je za DESUS pomembno področje zdravstvo. Mi se zavzemamo za ohranitev javnega zdravstvenega sistema. Seveda po to ne pomeni, da v celoti odklanjamo zasebno zdravstvo. Zasebno zdravstvo razumemo kot dopolnitev javnemu zdravstvu. V nadalje se bo naša stranka še naprej prizadevala za evropsko primerljive plače, če imamo še takšne cene in za boljše možnosti zaposlovanja, predvsem mladih, pa tudi tistih, ki še nimajo pogojev za upokojitev. V DESUSu se zavzemamo za socialno in pravično državo, za med generacijsko solidarnost in sodelovanja, za nova delovna mesta, za javno zdravstvo. Vodi nas skrb za našo skupno prihodnost. A kljub temu se vprašujem ali je prav, da ob odličnih ekonomskih rezultatih naše plače in pokojnine zaostajajo v primerjavi z drugimi državami EU.
Ne predstavljam si, da bi s takimi gospodarskimi rezultati še naprej imeli zajamčeno pokojnino v znesku 369,00 EUR. Poznamo še veliko več problematičnih zakonskih določil. Toda mi gradimo medsebojno spoštovanje, medsebojno strpnost in medsebojno solidarnost, ker so to vrednote, ki nas edine lahko pripeljejo do sproščene in prepoznavne Slovenije.
Predsednik Občinskega odbora DESUS Ivan Jelen
Dogajanja okoli nadzornega odbora občine Žalec, niso več tragikomična, ampak samo še, tragična.Tiskovna konferenca, ki jo je sklical župan, ni bilo nič drugega kot čisto navadno pljuvanje vse povprek. Po tistih, ki so mu največji trn v peti, in še posebej po tistih, ki na ves glas kričijo »Cesar je nag!« Da se župan očitno boji, nadzora nad davkoplačevalskim denarjem, je več kot očitno. Ni mi pa jasno, kako lahko takšno stanje dopuščajo svetnice in svetniki največjih svetniških skupin. Odgovornost za namensko in pravilno porabo nosijo tudi sami. Če ob koncu mandata, ne bo uresničenega vsaj 50 % obljubljenega, ne bodo mogli kriviti samo župana, ampak bodo morali svoj del odgovornosti prevzeti, tudi na svoja pleča. Na partnerstvu za hitrejši razvoj občine, smo se že večkrat dogovorili, da bomo pozvali župana, naj za božjo voljo, ne ovira dela nadzornega odbora. Občinski svet, kot najvišji organ občine, pa naj o tem sprejme sklep. Vendar nihče ni zbral dovolj poguma, da bi to na zadnji redni ali izredni seji, predlagal. Boj Gvida Hribarja z mlini na veter je jalovo početje, če mu pri tem ne bo stal, ob strani občinski svet. V N.SI Gvida absolutno podpiramo. Vendar imamo samo enega sve-
tnika. Nadzorni odbor, končno imamo. Žal pa pet ljudi, z končano sedmo stopnjo izobrazbe, ne zna sestaviti program nadzora z vsemi pikami in vejicami, kot si jih je zamislil župan. Ne moti ga, da je zadnje poročilo NO občinski svet obravnaval 19.9.05 za obdobje nadzora od
21.5.04	do 28.2.05 (moral bi ga vsaj dvakrat letno). V tem zadnjem poročilu nadzorni odbor opozarja na nekaj nepravilnosti in predlaga popravljalne ukrepe.Med drugim pogodbo z podjetnikom, ki je svoj čas skrbel za postavitev forme časopisa Utrip. Po našem mnenju, gre za škodljivo pogodbo, za nedoločen čas, brez javnega razpisa. Te dokumente (skupaj z dobljeno tožbo podjetnika) je občinski odbor N.SI predal proti korupcijski komisiji Draga Kosa in ga poprosil za mnenje ali ima omenjena pogodba znake korupcije. O tem bomo še poročali. Zadnje čase lahko v časopisih beremo, kaj se je zgodilo v občini Štore. Bivši župan je zasebnemu podjetju podpisal poroštveno izjavo, z katero je povzročil blokado občinskega računa in vsaj za deset let zavrl kakršne koli investicije v Štorah. Novi župan in občinski svet o tem niso vedeli nič. Ali veste Vi, kaj se dogaja, v Vaši občini?
Predsednik OO N.si Drago Podgorelec
Iščimo sožitje v naravi in ljudeh!
SDS
Jesen je tu. V tem času se preliva v ozračju nešteto prelepih barv, ki se zlivajo v čudovito, mirno jesensko barvitost, ki je ni mogoče opisati. Savinjska dolina pa je jesen sprejela skupaj z ujmo, ki je za seboj pustila pustošenje. Nikjer ni bilo videti polj in travnikov. Domačije so bile zalite sredi rjavega morja. Medtem ko se je spreminjala podoba čudovite doline, so se po nebu podili grozeči oblaki. Čisto drugačna je bila pokrajina in tudi naše misli so bile drugačne - temne. Upanje, da ne bo najhujšega, je bilo tako majhno in nejasno. Mati narava je naredila svoje, pred nami pa je ostalo razdejanje, solidarnost in pomoč. Tudi tokrat smo bili enotni.
V SDS smo se pridružili akciji zbiranju sredstev pomoči prizadetim v vodni ujmi. V ta namen je bil pri dobrodelni ustanovi Vrtnica za pomoč ljudem v stiski odprt poseben račun, na katerega namensko zbiramo sredstva za pomoč družinam žrtev ujme, ki so v objemu krute narave izgubili življenje. Pri tem pa je vredno poudariti, da je vlada s posebnim sklepom prizadetim območjem nemudoma zagotovila pol milijonov
evrov.
Glede gospodarskega stanja in dela Vlade je potrebno poudariti, da bomo prvič odkar Slovenija obstaja, delež javne porabe v bruto domačem proizvodu bistveno zmanjšali. Prav to je predmet koalicijske pogodbe, kjer smo jasno zapisali dva cilja: zmanjšanje državne uprave in zmanjšanje javne porabe. Pri javni porabi bomo cilj presegli tudi zaradi visoke gospodarske rasti in pozitivnih sprememb, ki so posledica vladnih reform.
Zelo razveseljiva novica za članice in člane SDS Žalec je, da smo po dolgem času zopet dobili prostore, v katerih bo stranka imela svoj sedež za nemoteno delovanje svojih organov.
Pomemben dan za stranko SDS je 24.9.07, ko je prvič v Občini Žalec dobila svojega podžupana za investicije, s ciljem okrepiti investicijska vlaganja v razvoj občine. S tem dejanjem želi stranka sodelovati in povezati vse, ki dobro mislijo in so vpeti v realnost za skupno dobro. Pri tem pa se moramo nujno oprijeti strpnosti, razumevanja, spoštovanja do sebe in drugih drugače mislečih ter vrednosti življenja.
Dani Zagoričnik
Prispevki političnih strank in list niso pripravljeni in lektorirani v uredništvu
strankamladihslovenije
SMS
www.sfns.si
Do zaključka redakcije prispevka nismo prejeli.
Senek, v kateri so nameščeni oskrbovanci Doma upokojencev Polzela. Zaradi gašenja in evakuacije oskrbovancev in zaposlenih ter za zagotavljanja požarne vode iz kanala Struga je bilo takoj aktiviranih večje število gasilcev iz gasilskih društev Polzela, Ločica ob Savinji, Andraž nad Polzelo, Garant, Šempeter, Braslovče, Pa-rižlje-Topovlje, Trnava, Vrbje in Dobrovlje.
Poleg gasilcev so na vaji sodelovale tudi enote nujne medicinske pomoči iz Celja za oskrbo in prevoz ponesrečencev, Jamarsko društvo Črni galeb s Prebolda za reševanje z višine, enota s psi za iskanje pogrešanih, štab civilne zaščite Občine Polzela, Policijska postaja Žalec in zaposleni v domu upokojencev. Po besedah poveljnika Gasilske zveze Žalec Francija Naraksa je bila vaja uspešna, v njej pa je sodelovalo 170 udeležencev.	T. T.
Zadnje gasilsko tekmovanje
Zadnje gasilsko tekmovanje v GZ Prebold so tudi letos organizirali gasilci PGD Groblja. Tokrat so se že petič zaporedoma gasilske desetine starejših gasilk in gasilcev pomerile za pokal C-Ringa. Tekmovanje je potekalo na prostoru Športnega centra Latkova vas.
Starejše gasilke in gasilci so se pomerili v vaji s hidrantom in vaji raznoterosti tekmovalcev, člani pa v mokri hitrostni vaji. Predsednik tekmovalnega odbora je bil Nikolaj Viher, vodja tekmovanja Matjaž Debelak, ocenjevalno sodniško komisijo B pa je vodil Zvone Romih iz Matk.
Med devetimi moškimi veteranskimi ekipami so zmago slavili veterani iz PGD Kasa-ze-Liboje, drugi so bili veterani PGD Grosuplje in tretji veterani PGD Trnovlje. Pri
Predaja pokala
veterankah, tekmovali sta le dve ekipe, so bile uspešnejše gasilke PGD Polje pred veterankami iz Vrbja. V mokri hitrostni vaji sta tako pri moških kot pri ženskah zmago slavili desetini PGD Vrbje.
Prehodni pokal C-Ringa bo tako za eno leto krasil gasilski vitrini PGD Kasaze-Liboje in PGD Vrbje. Gasilci GZ Prebold s tem tekmovanjem še
niso končali z letošnjimi aktivnosti na področju usposabljanj. V tem času poteka tudi vrsta aktivnosti ob mesecu požarne varnosti. D. N.
Maša za lovce
V župnijski cerkvi na Polzeli so se pri tako imenovani Hubertovi maši zbrali člani Lovske družine Polzela.
Kot je v homiliji poudaril župnik Jože Kovačec, je bil sveti Hubert škof in ga je za zavetnika prevzela zelena bratovščina. Med mašo, ki jo je daroval župnik Jože Kovačec, so na koru odmevale bogoslužne melodije, ki so jih izvajali Štajerski rogi-sti iz Nove cerkve. T. T.
Osrednja gasilska vaja
Utrinek z vaje pri reševanju
V okviru praznovanja občinskega praznika Občine Polzela in meseca požarne varnosti je poveljstvo Gasilske zveze Žalec, v sodelovanju z Občino Polzela in Domom upokojencev Polzela, pripravilo osrednjo gasilsko vajo Gašenje požara in eva-
kuacija na objektu Doma upokojencev Polzela - Senek 2007. Vaja je bila namenjena preverjanju usposobljenosti gasilskih in drugih enot v sistemu zaščite in reševanja.
Zaradi kratkega stika na električni napeljavi je prišlo do požara na ostrešju graščine
Slavili preboldski člani
Zmagovalna članska desetina A iz Prebolda s poveljnikom Darkom Kranjcem
Na gasilskem tekmovanju savinjsko-šaleške regije, ki je potekalo prejšnji mesec na stadionu ob Velenjskem jezeru, so se izkazali tudi gasilci GZ Prebold. Najboljši uspeh je dosegla članska desetina A PGD Prebold-Dolenja vas-Marija Reka, ki je osvojila prvo mesto in se uvrstila na državno tek-
movanje, ki bo prihodnje leto aprila.
Na državno tekmovanje se je uvrstilo še pet drugih desetin iz GZ Prebold, in sicer ekipa mladincev iz PGD Kaplja vas, ki je na regijskem tekmovanju zasedla 3. mesto, članice A iz PGD Matke in PGD Kaplja vas, ki so osvojile 2. in 3. mesto, člani B Gro-
blje, ki so osvojili 2. mesto, in starejši gasilci PGD Matke, ki so se v Velenju uvrstili na 2. mesto.
V članskem delu tekmovanja je sicer tekmovalo 62 ekip, v mladinskem pa se je med sabo pomerilo 49 mladinskih in pionirskih ekip.
D. N.
SERVIS BELE TEHNIKE ter
SERVIS IN MONTAŽA OLJNIH GORILNIKOV DANILO PIKL, s.p. Starovaška ul. 1 3311 Šempeter
Telefon: 03/570 20 70 GSM: 041/709 186
POPRAVILA
•	PRALNIH STROJEV,
•	ŠTEDILNIKOV - plin, elektrika,
•	GRELNIKOV VODE,
•	SUŠILNIKOV,
•	MALIH GOSP. APARATOV,
•	OSTALA ELEKT. POPRAVILA SERVIS IN MERITVE OLJNIH GORILNIKOV
Lovci počastili 100-letnico
S srečanja lovcev pred dvorcem Novo Celje
Pred dvorcem Novo Celje se je na prvem srečanju zbralo štiristo lovcev iz 42 lovskih družin iz Savinjsko-kozjan-ske zveze, ki so proslavili tudi 100-letnico slovenskega lovstva.
Uvodoma je lovce in druge goste nagovoril predsednik Savinjsko-kozjanske zveze lovskih družin Maks Arlič. Dejal je, da so 16. oktobra 1907 v Ljubljani ustanovili Slovenski lovski klub. Govor na ustanovnem zboru je imel dr. Ivan Lovrenčič, njegove besede pa so aktualne celo za današnji čas. Osnovno poslanstvo lovske or-
ganizacije je ohranjanje ravnovesja v naravi, zato je lov okoljevarstvena funkcija. Teh načel so se lovci vseskozi držali, zato jim je uspelo ohraniti izredno pestrost narave in divjadi.
V nadaljevanju pa je poudaril: »Divjad ne pozna meja, zato je drobljenje lovišč in lovske organizacije škodljivo za divjad in naravo. Tako so razmišljali pred sto leti, danes pa se pojavljajo posamezniki s povsem nasprotnimi idejami, ki želijo razdrobiti lovišča in uvesti takšen način lova, ki bo izničil vsa dosedanja prizadevanja gospodarjenja z divjadjo.«
Zbranim so spregovorili tudi podpredsednik Lovske zveze Slovenije Branko Kurnik, predsednik Območnega združenja za upravljanje lovišč Franc Rebevšek in v imenu Občine Žalec Ferdinad Haler. V kulturnem programu so nastopili Savinjski in Celjski rogisti ter mešani lovski pevski zbor iz Škal. Družabno srečanje se je nadaljevalo s kuhanjem golaža. Med sabo se je pomerilo pet ekip lovskih družin, posebna komisija pa je za najboljši golaž izbrala golaž, ki so ga skuhali lovci Lovske družine Škale.
T. Tavčar
Srečanje veteranov
Prvo oktobrsko soboto je v Kulturnem domu v Libojah potekalo že 47. srečanje starejših gasilk in gasilcev Gasilske zveze Žalec. Udeležilo se ga je 175 starejših gasilcev iz občin Braslovče, Polzela, Tabor, Vransko in Žalec.
Srečanje je povezovala članica PGD Kasaze-Liboje Mateja Zabret. Prisotni so z enominutnim molkom počastili spomin na vse preminule gasilke in gasilce. V kulturnem programu so sodelovali člani Godbe Liboje, učenci Osnovne šole Liboje ter skupina Melise.
Vse prisotne je pozdravil župan Občine Žalec Lojze Posedel in se zahvalil za humano
opravljeno delo na gasilsko požarno reševalnem področju, ki je zelo pomembno in nepogrešljiv člen v verigi naše družbene ureditve. V imenu komisije za veterane GZ Žalec je član komisije Jože Marinko predstavil delovanje starejših v zadnjem letu. V Gasilski zvezi Žalec je 363 starejših, od tega 105 veterank in 258 veteranov. Na njihovem seznamu aktivnosti so tudi tekmovanja, na katerih je letos tekmovalo že 8 enot, kar je v primerjavi s prejšnjimi štirimi enotami velik napredek.
Vse prisotne je v imenu GZ Žalec nagovoril predsednik Franci Skok, ki je med drugim izrazil tudi željo, da bi imeli
veterani GZ Žalec že do naslednjega srečanja svoj prapor. V imenu poveljstva GZ Žalec in v imenu predsedstva GZ Slovenije je pozdravne besede izrekel tudi Franci Naraks. Spregovoril je tudi član Sveta veteranov GZ Slovenije Ivan Lebar, ki je bil mnenja, da bi lahko v mnogih gasilskih društvih postorili še več za širjenje prijateljskega gasilskega druženja med starejšimi. Izrazil je željo, da bi bilo v letu 2008 še več tekmovalnih enot, saj bi tako častno zastopali starejšo generacijo gasilcev.
Za dolgoletno delo na celotnem gasilskem področju so na srečanju podelili 14 plaket z značko.
Formalnemu srečanju je sledila pogostitev, ki so jo organizirali članice in člani PGD Kasaze-Liboje.	L. K.
Vaja Smreko vina 2007
Ob mesecu požarne varnosti sta GZ Prebold in GZ Trbovlje izpeljali skupno vajo zaščite in reševanja na območju občin Prebold in Trbovlje z naslovom Smrekovina 2007. To je bila tudi praktična potrditev sklenjenega sporazuma o medsebojnem sodelovanju, ki so ga podpisale občini in gasilski zvezi že leta 2000. Tokratna vaja je bila druga na tem področju, ki sta jo izpeljali gasilski zvezi. V njej je sodelovalo 120 operativnih gasilcev in 12 tehničnih vozil GZ Prebold in GZ Trbovlje.
Vaja SMREKOVINA 2007 je bila izpeljana kot združena, praktična, enodnevna operativno-taktična vaja z namenom, da se
preveri organiziranost, usposobljenost in opremljenost operativnih gasilskih enot GZ Prebold in GZ Trbovlje za posredovanje ob večjem požaru ter operativno-taktična povezava enot, RECO in skladnost vodenja, poveljevanja ter ukrepanja ob večjem požaru na objektih in v gozdu.
Po predpostavki naj bi udarila strela v stanovanjsko hišo v Marija Reki, v kateri živi družina Draga Lapuha. Zaradi močnega vetra se je požar prenesel in razširil na stanovanjsko hišo družine Lukačič in v gozd poleg omenjenih stanovanjskih objektov in na stanovanjski hiši družine Kalan in družine Gerčar. Sprožena je bila široka akcija, ki so jo uspešno
opravili vsi vpleteni.
Na koncu je sledil zbor vseh udeležencev s kratko analizo vaje. Vajo je vodil poveljnik GZ Prebold Branko Verk, vodja intervencije pa je bil poveljnik PGD Prebold - Dolenja vas -Marija Reka Darko Kranjec, ki je svojim nadrejenim podal tudi kratko poročilo o številu gasilcev in tehniki, ki je sodelovala v vaji. Zbranim gasilcem so spregovorili še poveljnik in predsednik GZ Prebold Branko Verk, Jože Veber, poveljnik GZ Slovenije Matjaž Klarič, predsednik GZ Trbovlje Pavle Nemet, podžupan Občine Trbovlje Mitja Rozina in župan Občine Prebold Vinko Debelak. Vsi so pohvalili udeležence vaje in ugotovili, da je bila vaja uspešno izpeljana, podrobnejšo analizo pa naj bi opravili do sredine novembra.	D. Naraglav
Ko spregovori srce, zmore glava, zmorejo roke
Utrinek s srečanja
Beli obroč za pomoč
V Medobčinski matični knjižnici Žalec so pripravili srečanje varovancev domov za ostarele pod naslovom Ko spregovori srce, zmore glava, zmorejo roke. V velikem številu so prišli na srečanje varovanci Doma Nine Pokorn Grmovje,
Doma upokojencev Polzela in Našega doma z Vranskega.
Po uvodnem pozdravu direktorice Medobčinske matične knjižnice Žalec Jolande Železnik so njihove delovne terapevtke predstavile njihovo ustvarjalno delo. Na kratko so svoje bral-
ne urice predstavile tudi Anka Krčmar, ki že nekaj let razveseljuje stanovalce Doma Nine Pokorn, Laura Jelen, ki enkrat mesečno obiskuje stanovalce Doma upokojencev Polzela, in Valerija Jerman, ki prav tako enkrat mesečno obišče varovance Našega doma na Vranskem. Za popestritev srečanja sta poskrbela ob spremljavi mladega harmonikarja plesalca iz folklorne skupine Kulturno-umetniškega društva Grifon Šempeter. Varovanci sami pa so radi zapeli slovenske ljudske pesmi. Nekateri so zbrali dovolj poguma in recitirali svoje pesmi. Valter iz Doma upokojencev Polzela je s svojim nastopom nasmejal obiskovalce in navdihnil župana Občine Žalec Lojzeta Posedela, da se je tudi sam preizkusil v poeziji in navzoče pozdravil v zelo poetičnem govoru. Pripravili so tudi razstavo, kaj vse varovanci v domovih počnejo v prostem času.	T. T.
V dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec so pred dnevi organizirali dobrodelni koncert društva Beli obroč Slovenije, katerega predsednik je nekdanji minister za dom, družino in socialne zadeve mag. Janez Drobnič, generalna sekretarka pa višja državna tožilka Vlasta Nussdorfer. Koncert, na katerem je nastopilo kar nekaj znanih in priznanih glasbenih gostov, posameznikov in ansamblov, je v Žalcu organizirala članica Belega obroča Irena Kotnik.
Ta večer so nastopili ansambel Braneta Klavžarja, ansambel Dori, ansambel Zapeljivke, pevka Natalija Verboten, humorist Klobasekov Pepi, MPZ Savinjski zvon iz Šempetra, solistka Agata Šumik - Zgonc, kantavtor Miha Hliš iz Loke pri Zidanem Mostu in bratca Nace ter Nejc Pogačar iz Šempetra.
Občinstvu sta spregovorila predsednik Belega obroča Janez Drobnič in generalna sekretarka društva Vlasta Nussdorfer. Poudarila sta pomen in vlogo društva Beli obroč in izrekla vrsto globokih misli o človeku, življenju, človekovemu dostojanstvu, o odgovornosti družbe, o žrtvah nasilja in ustrezni pomoči ... Nussdorferjeva je dejala, da je dobrota zlata nit življenja in
spomnila na nedavne poplave, kjer se je znova izkazala velika solidarnost in Slovence strnila v eno veliko družino za pomoč potrebnim. Posebej je opozorila na zlorabljene, trpinčene in druge prizadete otroke s strani staršev, skrbnikov, družbe, kar močno prizadene žrtev nasilja, zlasti njeno psiho.
Prijeten večer s pomembnim humanitarnim poslanstvom pa žal ni bil tako dobro obiskan, kot bi si želeli organizatorji in tisti, ki jim je bil izkupiček tudi namenjen.	D. Naraglav
Beh obroč Slovenije je društvo za pomoč žrtvam kaznivih dejanj in kot tak del široke mreže društev Belega obroča po Evropi. Ustanovljen je bil 5. 12. 2003 (na Miklavžev večer); kot odgovor na zelo konkretne in boleče rane naše družbe. Gre za povezovanje, torej obroč, v katerega vstopajo žrtve, ki pomoč potrebujejo, in tisti,
ki jim jo lahko nudijo. Člani so številni pravni strokovnjaki, psihologi, socialni delavci, ljudje različnih poklicev in nekatere nevladne organizacije. Vsi želijo s svojimi izkušnjami pomagati pri reševanju težav tistih, ki trpijo zaradi materialnih, fizičnih ali psihičnih posledic kaznivih dejanj, predvsem z elementi nasilja.
Preboldski starostniki na srečanju
Bilo je lepo in prisrčno
Skupinska slika vseh udeležencev
V Občini Prebold je 162 prebivalcev, starejših od 80 let. Najstarejša je Terezija Hvala iz Latkove vasi, ki je v teh dneh praznovala 97. rojstni dan. Med moškimi nosi zastavo 94-le-tni Martin Hriberšek, ki živi v Domu starejših v Celju ob Savinji.
Letos se tradicionalnega srečanja, ki ga organizirata Občinska organizacija RK Prebold in Občina Prebold, ni udeležil, se je pa srečanja udeležilo kar nekaj njegovih vrstnic z naj starejšo Te-
rezijo Hvala na čelu. Najstarejši moški na srečanju je bil skorajšnji devetdesetletnik Jože Flere, ki rad kolesari in predvsem poje. Tudi letos se je srečanja udeležila Fanika Raček, ki bo februarja praznovala 95. rojstni dan in je tudi najstarejša še aktivna aktivistka KO RK Prebold.
Na letošnjem srečanju v gostišču Zmet v Sv. Lovrencu se je zbrala približno polovica vseh povabljenih, nekaj aktivistov KO RK pa je spremljalo težje gibljive. Večina se jih je pred tem udeležila
svete maše v cerkvi sv. Lovrenca, ki jo je daroval domači župnik Damjan Ratajc. S kulturnim programom so srečanje obogatili ljudski pevci Prijatelji 6 Še, zbranim pa sta spregovorila župan in podžupanja Občine Prebold Vinko Debelak in Emilija Černila, v imenu KO RK pa predsednica Marija Kapus, ki je skupaj z aktivistkami vsem starostnikom razdelila darila RK. Preboldski župnik Damjan Ratajc pa je vsem udeležencem srečanja podaril škatlico Septolet za zdravje.	D. N.
Počastili mednarodni dan starejših
Društvo upokojencev Vrbje je tudi letos pripravilo tradicionalno prireditev ob mednarodnem dnevu starejših. Prireditev je bila v dvorani Doma krajanov v Vrbju.
Na prireditvi se je zbralo veliko število starejših zbrane pa je
uvodoma pozdravil predsednik Društva upokojencev Vrbje Ernest Lužar in v nadaljevanju govoril o pomenu mednarodnega dneva starejših. Poudaril je, da so ob letošnjem mednarodnem dnevu starejših, 1. oktobru, in v duhu mednarodnega leta ena-
kih možnosti za vse ter boja proti diskriminaciji v Ljubljani pripravili sedmi Festival za tretje življenjsko obdobje, na katerem so govorili o možnostih starejših v razvoju družbe, o pomenu aktivnega staranja, o sodelovanju starejših v družbi, spregovorili pa so tudi o problemu mobilnosti v starajoči se družbi v javnih prostorih in storitvah. Zbranim so spregovorili predsednik Krajevne skupnosti Vrbje Jože Meh, predsednik Zveze društev upokojencev Občine Žalec Jože Glinšek in žalski župan Lojze Posedel. V programu so nastopili harmonikarji Društva upokojencev Vrbje, ansambel Ajmarček, pevke in kitaristi iz Vrbja ter mladi domači talenti.	T. Tavčar
Ernest Lužar med govorom
V	okviru prireditev ob prazniku Občine Polzela so drugo oktobrsko nedeljo izkazali pozornost krajanom, starim osemdeset in več let. Srečanje bolnih in ostarelih v župnijski cerkvi je bilo združeno s sveto mašo, ki jo je daroval domski kurat Janez Bračun ob somaševanju dekana Jožeta Kovačeca. Sledilo je družabno srečanje krajank in krajanov, starih osemdeset in več let, v gostišču Cizej, ki se ga je udeležilo 86 povabljenih.
V	imenu organizatorja srečanja Društva upokojencev Polzela je predsednica Gertruda Terčak zaželela vsem prijetno počutje in se zahvalila občini, ki je srečanje denarno
podprla. Udeležencem srečanja je spregovoril župan Ljubo Žnidar, kije izrazil prepričanj e, da se bodo srečali tudi drugo leto, ko bo občina stara deset let. V kulturnem programu je nastopil kvintet Lastovka in
upokojenka Marinka Ribič, ki je kot soudeleženka prebrala nekaj svojih misli, napisanih v verzih. Ob pogostitvi je bilo dovolj priložnosti za klepet, obujanje spominov, pripovedovanje šal...	T. T.
Med nagovorom župana Ljuba Žnidarja
Srečali so se starejši na Ponikvi
Po sveti maši skupni posnetek pred domačo cerkvijo
Na Ponikvi pri Žalcu so prejšnjo soboto pripravili zadnjo od 18 prireditev ob letošnjem krajevnem prazniku, srečanje krajanov, starih sedemdeset in več let. Udeleženci srečanja so se najprej udeležili svete maše, ki jo je bral župnik iz Nove Cerkve Alojz Vicman, sledilo je družabno srečanje. Zbrane je v Slomškovem domu uvodoma
pozdravil predsednik Krajevne skupnosti Ponikva Ivan Jelen, ki je v govoru poudaril pridobitve od lanskega do letošnjega praznika. Pri tem je posebej omenil izgradnjo nove podružnične osnovne šole, govoril pa je tudi o načrtih za prihodnje. Sledil je prijeten kulturni program, ki so ga sooblikovali moški pevski zbor s Ponikve, učen-
ci podružnične osnovne šole ter citrarki Karmen in Neli Zidar.
Ob pogostitvi je stekel sproščen pogovor. Eden od udeležencev je ugotovil, da se nekateri, če ne bi pripravljali tovrstnih srečanj, niti enkrat na leto ne bi videli, kaj šele pogovorili. Prav zato se ga tako radi udeležujejo in so zanj tako hvaležni.	T. T.
oktober 2007
PO DOLINI
I JL
Anketa___________________________________________
Anketa - Podražitve hrane resen problem inflacije
Podražitve cen prehrambenih izdelkov so zaostrile vprašanje o resnosti in naravi inflacije pri nas. Letna rast cen je po podatkih statističnega urada 3,5 %. Avgusta so cene zrasle za 0,3 odstotka, val podražitev pa je sledil tudi septembra in oktobra, najbrž se bo še nadaljeval. Najbolj so se dvignile cene hrane, ki so najbolj ogrozile že tako socialno ogrožene državljane, ki težko shajajo s svojimi dohodki. Ob teh podražitvah in posledično ob zahtevah sindikatov po dvigu plač se najbrž ne bomo mogli izogniti prekomerni inflaciji, ki lahko močno ogrozi naše gospodarstvo in državo.
Inflacija je običajno rezultat več dejavnikov in ta čas pri nas še ni strokovnega soglasja o njeni resnični naravi oziroma vzrokih, ki so nas privedli do tega stanja. Nekateri sicer menijo, da gre za kratkoročen pojav, ki je bil pričakovan tudi zaradi zadrževanja cen ob uvedbi evra. Drugi vidijo v sedanji inflaciji znake pregrevanja gospodarstva, tretji spet nevarnost njene sistemske narave. Kako na vse to gledajo naši občani, kje naj bi bil po njihovem mnenju vzrok podražitev in kako ukrepati?
Vlado Marolt: »Kot pravijo, so te podražitve hrane posledica suše v vsej Evropi. Vsekakor j e bilo zaradi tega pričakovati podražitve, saj gre za verigo od pridelovalca in proizvajalca do trgovca in potrošnika, ki mora prehrambene artikle in drugo blago plačati precej dražje, kot bi jih v normalnih
Tako so kožuhali včasih.
Še pred kratkim so bili jesenski večeri na podeželju zelo živahni. Razlog za to so bila najrazličnejša kmečka opravila, še zlasti ličkanje -kožuhanje koruze. Pod kozolci se je zbralo staro in mlado. Iz njihovih grl je prihajala prijetna pesem, večer, ki se je pogosto prevesil daleč v noč, pa sta plemenitila glasba in humor. Ob tem pa seveda ni manjkalo pečenih bučnic in kostanja, potice, jabolčnika in drugih kmečkih dobrot.
Vse to je v pretežni meri le še spomin. Siliranje in obiranje koruze s stroji je to idiliko izrinilo s kmečkih dvorišč. Prav zato je hvalevredno, kjer se trudijo ohranjati spomin na
okoliščinah. Naj-večji delež oziroma dobiček te pogače dobijo trgovci, kar je zame narobe in nemoralno. Kot kmet lahko rečem, da proizvajalci in pridelovalci hrane težko shajamo in komaj sestavljamo začetek s koncem. Dobička ni nikakršnega, pri živinoreji pa delamo s čisto izgubo. Mislim, da bi morala država na tem področju nekaj ukreniti, vsekakor pa bi bilo že veliko rešenega, če bi bili trgovci malo manj pohlepni in bi svoje marže znižali na razumno raven in namesto 50 odstotkov zaslužili le polovico tega. V Sloveniji je zdaj poleg domačih trgovcev že veliko tujih, kar bi moralo ustvarjati dobro konkurenco, kot vse kaže, pa to še ne deluje tako, kot bi moralo. Žal!«
Jože Lebar: »Te podražitve niso simpatične, še najmanj nam potrošnikom, ki moramo za enako stvar zdaj odšteti bistveno več kot prej.
Bojim se, da se bo to še stopnjevalo in preraslo v že nekoč znano inflacijsko špiralo, kar bi bila velika katastrofa za državo, ki bo prihodnje leto predsedovala Evropski uniji. Če sem optimist, potem upam, da se to ne bo zgodilo. V naši državi je
preteklost. Z njihovo pomočjo bo spomin na tiste čase živel in se ohranjal. Že leta 2003 so se za to odločili tudi v Društvu podeželskih žena in deklet Občine Tabor, ki ga vodi Mateja Kovačič. Pripravili so zanimivo etnografsko, kulturno in zabavno prireditev, ki je potekala v dvorani doma krajanov v Taboru. Za prostor pod kozolcem, kjer se je običajno »kožuhalo«, je služil oder dvorane, ki je bil temu primerno tudi okrašen. Okrog njega so sedeli ženske in moški, ki so »kožuhali« koruzo, jo vezali ter odlagali na »rante«. Njihovo početje je bilo pospremljeno z glasbo domačih fantov, petjem in družabnimi igrami.
konkurenca še vedno premajhna, kljub že precejšnjemu števili tujih velikih trgovcev. Glavni vzrok teh podražitev vidim torej v še vedno premalo odprti in demokratični državi, v kateri bi deloval trg ponudbe in povpraševanja in bi bila s tem ustvarjena ustrezna konkurenca. Ljudje bi kupovali tam, kjer je ceneje, in tako tudi prisilili druge trgovce na znižanje cen. Očitno pa se ti, ki so zdaj pri nas, z našimi domačimi trgovci uspešno dogovarjajo in imajo približno enake cene in s tem izničujejo ekonomsko zakonitost ponudbe in povpraševanja.«
Marjan Mandeljc: »Človek ne ve, kaj bi rekel ob vsem tem. Mislim, da je vlada tista, ki bi morala jasno in glasno ukrepati in spraviti inflacijo v normalne okvire. Očitno se je zaradi uvedbe evra dejanska slika razmer malo zameglila, ko pritiskov pridelovalcev in predelovalcev (na primer mesarjev) ni bilo mogoče brzdati, pa je zadeva ušla z vajeti in smo zdaj tam, kjer smo, hkrati pa z bojaznijo čakamo še na kakšne druge podražitve. Ne vem, kako se bo vse skupaj končalo, je pa zagotovo zelo neprijetno za državo, ki bo kmalu za pol leta predsedovala evropski zvezi. Kmet ima kot pridelovalec hrane od vseh najmanj, vsi ostali pa si to pogačo, ki je brez kmeta ne bi bilo, razdelijo v debelih kosih.
Prireditev je pod vodstvom društva potekala tudi v naslednjih letih in tako postala tradicionalna. Vedno je bilo zanimivo in veselo in tako je bilo tudi letos, čeprav so bili organizatorji (tokrat Društvo podeželske mladine Tabor) razočarani nad svojimi krajani, saj je bila dvorana na pol prazna. Vsekakor pa so tisti, ki so se prireditve udeležili, prišli na svoj račun. K prijetnemu doživetju je v največji meri prispeval ansambel Braneta Klavžarja z zgovornim
Veliko vzamejo predelovalci, še več pa trgovci, ki imajo po mojem prepričanju prevelike marže. Nedopustno je, da kmet dobi za 700 kg težko kravo manj kot sto evrov oziroma, da je kg prodanega bika okrog 2,50 evra, cena mesa v trgovini oziroma mesnici pa je dvakrat ali celo trikrat višja. Narobe svet!«
Dragica Bergant: »Kot potrošnik nisem in ne morem biti rav-nodušna ob teh podražitvah, saj zmanjšujejo naš družinski proračun.
Za enake stvari moramo odšteti precej več denarja, kar pomeni, da si bomo vedno manj lahko privoščili česa drugega, kar bogati naše življenje, zdravje in razpoloženje v družbi. Mislim, da bi morala biti država bolj energična in z določenimi dopustnimi ukrepi stvar spraviti v normalne okvire. Zagotovo to ni preprosto. Če bodo le ugotavljali, kdo je glavni krivec in vse vprek valili krivdo eden na drugega, potem ne bo rezultata. Potrebni so ukrepi, dejanja. Suša in dražja pšenica sta zagotovo prispevali k podražitvi, vendar je to le majhen delež. Pričakovati je bilo, da se bodo cene prehrambenih izdelkov, storitev, energije povečevale, nikakor pa nisem mislila, da bo prišlo do tolikšnega dviga cen. Sicer pa do konca leta sta še dobra dva meseca in v tem času je še vse
Markom Semprimožnikom, domačinom iz Ojstriške vasi, ki je poznan tudi kot humorist Marko Slapar. Pravo presenečenje večera pa so pripravile članice podeželske mladine, ki so predstavile igrico Na kmetih, ki jo je napisala in režirala Tanja Tkauc.
Med udeleženci prijetnega večera je bil tudi taborski župan Vilko Jazbinšek, ki je prvi začel s plesom in ličkanjem koruze. Spomin na nekdanje čase je tako oživel. D. Naraglav
Spomin na vaško življenje
Sistemko Grega Zdolšek, s. p. Računalniške storitve Bevkova ulica 5, 3310 Žalec
E-naslov: podpora@sistemko.net Tel.: 041 817 919 http://www.sistemko.net
Ali vam sodobni mediji in tehnologija prinašajo več problemov kot hitrih rešitev?
Če ste na zgornje vprašanje odgovorili z DA, potem smo pravi naslov!
Ukvarjamo se z vsemi vrstami storitev, tako ali drugače povezanih z računalništvom: postavitev in vzdrževanje večjih in manjših sistemov v podjetjih (tako Windows, kot tudi Linux, Apple OSX (server), NOVELL-SUSE), izgradnja in vzdrževanje celovitih informacijskih sistemov, rešitve za neprekinjeno razpoložljivost aplikacij, rešitve za zagotavljanje delovanja aplikacij, za komunikacijo in sodelovanje, za arhiviranje in dokumentni sistem, varnostne IT-rešitve, postavitev virtualnih IT-rešitev VMware, SERVER, ESX, rešitve elektronske pošte v podjetjih in izdelava spletnih strani, integracija različnih operacijskih sistemov, nadgradnja ter popravilo starejših PC-jev ter strežnikov, pomoč, servis ter inštrukcije na vašem dom in mnogim drugim ...
ZA PODJETJA IN ZASEBNIKE. Vaš Sistemko.
mogoče. Upam, da ne bo šlo na slabše.«
Anton Gržina: »Mislim, da je razmišljanje ki bi lahko sledil temu dvigovanju cen, bolj psihološkega značaja, saj imamo nekako v spominu še tiste čase po Titovi smrti pa tudi obdobje osamosvajanja Slovenije in po njem. Svoje k temu dodajajo tudi proizvajalci hrane, pijač, uslug, skratka sekundarnega sektorja, ki prehitro prenaša delne podražitve v cene končnih proizvodov. Na primer, če se podraži cena pšenice, kot smo lahko izvedeli iz medijev, za 30 odstotkov, ne moramo podražiti kg kruha za prav toliko, če je pa v končni ceni delež moke samo 15 odstotkov. Dejstvo je, da ne bi smeli biti tako hitri, saj se nam lahko hitro vrne stara ekonomija, nekdanja Jugoslavija. S tezo, da največji kos pogače dobijo trgovci, se ne strinjam. Trgovci so vedno nekje med proizvajalci, potrošniki in samimi lastniki. Oni vedno trgujejo in če trgovine ni, potem tudi posla ni. Tudi marže niso nikdar previsoke, so take, kot smo jih pripravljeni plačati. Če bi šli recimo h konkurenci, bi enak ali po-
o inflacijskem valu,
doben proizvod dobili morda po bistveno nižji ceni. Včasih se velja zapeljati tudi preko meje v Italijo ali Avstrijo. Žal je tako.«
Franc Rančigaj: »Po eni strani je to razumljivo in logično, kajti spremembe so žal stalnice našega življenja. Vsekakor pa so podražitve hrane in tudi ostalega predvsem hud udarec za tistega, ki je že do zdaj težko krpal dan z dnevom. Takšni s strahom pogledujejo trgovske police in morebitne podražitve. Za neko dolgoročnejšo sobivanje je potrebno pametneje razporejati, kar ustvarjamo, ne glede na to, da živimo v dobi kapitalizma in potrošniške družbe. Nihče ne more vsega narediti in nihče ne more vsega potrošiti. To je mogoče predvsem izravnati pri ustreznih plačah tistih, ki tudi ustvarjajo te dobrine, kar pa je neka osnovna naloga sindikata. Upam, da bo sindikat kaj dosegel na tem področju. Prav tako pričakujem, da bosta država in vlada v prihodnje vlekli takšne poteze, ki bodo umirile dvig cen in posledično upravičene zahteve po dvigu plač, kar pa dejansko lahko ustvari težko obvladljivo inflacijo.«	D. Naraglav
Občina Žalec na podlagi 6. člena Pravilnika o dodeljevanju finančnih sredstev iz občinskega proračuna za spodbujanje izvajanja ukrepov učinkovite rabe energije in izrabe obnovljivih virov energije v gospodinjstvih na o območju Občine Žalec (Ur. list RS, št. 93 /07) objavlja
SKLEP O RAZPISU
za dodelitev sredstev proračuna Občine Žalec za spodbujanje izvajanja ukrepov učinkovite rabe energije in izrabe obnovljivih virov energije v letu 2007
1.	Namen razpisa
Občina Žalec v letu 2007 v obliki nepovratnih sredstev finančno spodbuja izvedbo projektov za izrabo obnovljivih virov energije (v nadaljevanju: projekti OVE) v gospodinjstvih in kmečkih gospodarstvih. Nepovratna sredstva se bodo dodeljevala za naslednje ukrepe:
1.1	Projektna dokumentacija:
a.	mikrosistemi ogrevanja na lesno biomaso (do pet objektov),
b.	izraba bioplina (bioplinska elektrarna, sočasno pridobivanje električne energije in toplote iz bioplina...),
c.	izraba geotermalne energije (potencial geotermalne energije za posamezna območja in objekte na območju občine Žalec ...).
2.	Višina razpisanih sredstev: 18.486,00 € z DDV
3.	Upravičenci
Za pridobitev sredstev lahko zaprosijo občani, ki imajo stalno prebivališče v Občini
Žalec in:
-	so lastniki oziroma solastniki stanovanjskih oz. kmetijsko gospodarskih objektov,
-	so najemniki stanovanjskih ali kmetijsko gospodarskih objektov, ki imajo z lastnikom objekta sklenjeno dolgoročno najemno pogodbo o sovlaganjih v objekt ali ustrezno soglasje lastnika stanovanjskega objekta k izvedbi predvidenih ukrepov oziroma investicije v sisteme za izrabo obnovljivih virov energije.
4.	Pogoji za pridobitev sredstev
-	Objekti, za katere se izvajajo projekti OVE iz 1. točke, morajo biti postavljeni na območju Občine Žalec in namenjeni stanovanjski oz. kmetijsko gospodarski rabi.
-	Objekti morajo biti zgrajeni v skladu z veljavnim dovoljenjem za gradnjo.
-	Projektna dokumentacija mora biti izvedena v letu 2007 oz. najkasneje do konca marca 2008.
-	Projekti OVE morajo biti v fazi obratovanja oziroma delovanja najkasneje v roku dveh let od izdelane projektne dokumentacije.
-	Sredstva se ne bodo dodeljevala za obnovo obstoječih naprav.
5.	Vloga za dodelitev sredstev
Vloga mora biti oddana na predpisanem obrazcu, ki je sestavni del razpisne dokumentacije. Izpolnjena mora biti v skladu z navodili v razpisni dokumentaciji, priložena ji morajo biti vsa zahtevana dokazila.
Vlogo mora prosilec v zaprti ovojnici oddati v sprejemno-informacijski pisarni Občine Žalec ali poslati po pošti. V eni ovojnici je lahko samo ena vloga. Na desni strani ovojnice mora biti napisan naslov: Občina Žalec, Ulica Savinjske čete 5, 3310 Žalec. V levem spodnjem kotu ovojnice mora biti pripis »Vloga URE - Ne odpiraj!«. V levem zgornjem kotu ovojnice mora biti naveden polni naslov prosilca.
Neustrezno dostavljene ali nepopolno oz. nepravilno označene vloge ne bodo obravnavane in bodo neodprte vrnjene vlagateljem. Rok za predložitev vlog je 15. 11. 2007 do 14. ure. Nepovratna sredstva se bodo dodeljevala do porabe sredstev po zaporedju predloženih popolnih vlog.
6.	Merila in postopek za dodelitev sredstev
Višina nepovratnih sredstev za posamezen ukrep je naslednja:
1.1	Projektna dokumentacija:
Višina odobrenih finančnih sredstev sme znašati do 50 % vrednosti projektne dokumentacije, vključno z eventualno dodeljeno državno pomočjo. Vrednost projektne dokumentacije je določena v obliki predračuna ali računa, ki ga izda za to strokovno usposobljeni izvajalec. Finančna sredstva bodo dodeljena za projektno dokumentacijo, ki je bila izvedena v letu 2007 oziroma bo izdelana najkasneje do konca marca 2008. Odobrena sredstva bodo nakazana na račun prosilca. Po odpiranju prejetih vlog bo komisija, ki jo imenuje župan, vloge obravnavala in pripravila predlog za dodelitev sredstev. Sklep o dodelitvi sredstev bo izdala občinska uprava in ga posredovala prosilcem najkasneje v 30 dneh po zaključku razpisnega roka. Dopolnitev vloge bo prosilcem omogočena samo enkrat. Vsaka nepopolna ali neustrezno dopolnjena vloga bo zavržena. Dokumentacija, poslana z vlogo, se prosilcem ne bo vračala.
7.	Razpisna dokumentacija
V razpisni dokumentaciji so navedena podrobnejša pojasnila o pogojih in merilih za dodelitev sredstev ter o izpolnjevanju vloge. Razpisno dokumentacijo prosilci lahko dobijo v sprejemni pisarni Občine Žalec (soba št. 42 v drugem nadstropju). Objavljena bo tudi na spletni strani Občine Žalec www.zalec.si v rubriki »javni razpisi«. Prosilci lahko dobijo dodatne informacije o razpisu na Občini Žalec (Marjana Kopitar, tel. št. 713 64 56, e-pošta: marjanakopitar@zalec.si).
ŽUPAN OBČINE ŽALEC
OBČINA ŽALEC
Sobota, 3. november, med 8. in 12. uro
kmečka tržnica pod lipami;
Gotovlje
(Turistično olepševalno društvo Lipa Gotovlje, 040 790 342).
Sobota, 3. november, ob 9. uri (do nedelje, 4. novembra)
Indijanski vikend v Kampu Gaj Prebold;
(Športno društvo Avantura,
041 687 868).
Sobota, 3. november, ob 18. uri
»Cvetje hvaležno odklanjamo« - igra v izvedbi KD Svoboda Liboje; Hmeljarski dom KZ Petrovče (KD Petrovče, 570 76 08 (Jana Naglič Jug).
Nedelja, 4. november, ob 15. uri
odprtje obnovljenega križa pri stanovanjski hiši Knafelc v Vrbju (ob krajevnem prazniku KS Vrbje) (KS Vrbje, 041 736 529 - Jože Meh).
Ponedeljek, 5. november, ob 17. uri
turnir v namiznem tenisu za pokal KS Vrbje
(ob krajevnem prazniku KS Vrbje)
Dom krajanov Vrbje
(KS Vrbje, 041 736 529 - Jože Meh).
Ponedeljek, 5. november, ob 18. uri
odprtje razstave likovnih del Helene Malgaj;
Dom II. slovenskega tabora Žalec; razstava bo na ogled do 13.11.2007 (v času prireditev v Domu II. slovenskega tabora Žalec)
(TIC Žalec, 710 04 34).
Ponedeljek, 5. november, ob 20. uri
gledališki abonma ponedeljek: VSE O ŽENSKAH, komedija (Mestno gledališče ljubljansko)
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Torek, 6. november, ob 17. uri
ogled gasilske opreme (ob prazniku KS Vrbje)
Gasilski dom Vrbje
(KS Vrbje, 041 736 529 - Jože Meh).
Torek, 6. november, ob 20. uri
gledališki abonma torek: VSE O ŽENSKAH,
komedija (Mestno gledališče ljubljansko)
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sreda, 7. november, ob 16. uri (po urniku)
PET PEDI, plesne delavnice;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sreda, 7. november, ob 17. uri
odprtje razstave ročnih del (ob prazniku KS Vrbje)
Dom krajanov Vrbje
(KS Vrbje, 041 736 529 - Jože Meh).
Četrtek, 8. november, ob 19. uri
komedija "Gospod lovec" v izvedbi KUD Zarja Trnovlje (ob prazniku KS Vrbje)
Dom krajanov Vrbje
(KS Vrbje, 041 736 529 - Jože Meh).
Petek, 9. november, ob 19. uri
slavnostni koncert harmonikarjev DU Vrbje in KD Vrbje (ob prazniku KS Vrbje)
Dom krajanov Vrbje
(KS Vrbje, 041 736 529 - Jože Meh).
Petek, 9. november, ob 19. uri
predstavitev pesniške zbirke Barbare Jelen: CVETOVI ČASA;
Savinova hiša (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 10. november, ob 6. uri
popotovanje od Litija do Čateža; odhod izpred pisarne PD Žalec (Planinsko društvo Žalec,
041 736 157).
Sobota, 10. november, ob 10. uri
Martinovanje pri vinskem »Keudru« pri obrambnem stolpu v Žalcu (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 10. november, ob 10. uri
pohod na Paški Kozjak; odhod iz parkirišča Hotela Žalec; (PD Žalec in Društvo za kakovosto starost ZIMZELEN Žalec (Irena Potočnik, 040 833 037).
Sobota, 10. november, od 10. ure dalje
državno prvenstvo v karateju do 21 let;
telovadnica I. OŠ Žalec (Karate klub Nestor, 040 750 800).
Sobota, 10. november, ob 20. uri
“Martinovanje pod brajdo” -zabavno glasbena prireditev;
Dom Svobode Griže
(KUD Svoboda Griže, 040 317 331
-	Ivo Volk).
Torek, 13. november, ob 17. uri
mladinski abonma in izven: VIŽE INU GRIŽE, kriminalno-ljubezenski mjuzikal
(Prešernovo gledališče Kranj in KUD Janko Krmelj Reteče-Gorenja vas) Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sreda, 14. november, ob 16. uri (po urniku)
PET PEDI, plesne delavnice;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sreda, 14. november, ob 10. uri
odprtje razstave ročnih del invalidov, članov Medobčinskega društva invalidov Žalec;
Dom II. slovenskega tabora Žalec razstava bo na ogled do 16.11.2007 (od 10. do 19. ure).
(TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 15. november, ob 17. uri
cicibanov abonma in izven: ENA MAJHNA PRAV’CA, glasbeno-gledaiiška predstava (Klarisa Jovanovič)
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 15. november, ob 19. uri
odprtje razstave likovnih del Narcisa Kantardžiča;
Savinov likovni salon Žalec; razstava bo na ogled do 11. 12. 2007 (od 9. do 19. ure med tednom in od 9. do 13. ure ob sobotah)
(TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 16. november, ob 19. uri
DOBRODELNI KONCERT Medobčinskega društva invalidov Žalec;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 17. november, ob 7. uri
Haloška pot, I. del; odhod izpred pisarne PD Žalec ob
7.	uri, izpred POŠ Trje ob 7.15 (Planinsko društvo Žalec,
041 320 242).
Sobota, 17. november, od 8. do 11. ure
EKO tržnica
-	pri obrambnem stolpu v Žalcu (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 17. november, ob 9. uri
šahovski turnir mladih; klubski prostori ŠK Žalec (Šahovski klub Žalec, 041 522 457).
Nedelja, 18. november, ob 6. uri
Po Vertovčevih poteh;
odhod s Petrovega trga v Šempetru
(Planinsko društvo Šempeter,
031 501 244).
Nedelja, 18. november, ob 8. uri
pohod na Mrzlico; odhod izpred Kili Liboje (Planinsko društvo Liboje,
031 627 923).
Nedelja, 18. november, ob 9.30
šahovski turnir ciklus 15 min; klubski prostori ŠK Žalec (Šahovski klub Žalec, 041 522 457).
Torek, 20. november, ob 19. uri
premiera filma o Ristu Savinu;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sreda, 21. november, ob 16. uri
(po urniku)
PET PEDI, plesne delavnice;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 22. november, ob 20. uri
narodno-zabavni abonma in izven: ansambel VESELI SVATJE ter BARBARA in MARTIN JEHART, posebni gost večera JANEZ DOLINAR;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 23. november, ob 15.30
Zimski pokal Sprintko - I. tekma; telovadnica I. OŠ Žalec (Atletski klub Žalec, 051 413 661).
Petek, 23. november, ob 19. uri
koncert ob 45-letnici folklorne skupine KUD Grifon Šempeter; dvorana Hmeljarskega doma KZ Šempeter
(KUD Grifon Šempeter, 570 13 13 - Laznik).
Nedelja, 25. november, ob 14. in ob 17. uri
35. revija domačih ansamblov;
Dom Svobode Liboje (Jančič, 041 691 829).
Ponedeljek, 26. november, ob 18. uri
šahovski turnir ciklus 5 min; klubski prostori ŠK Žalec (Šahovski klub Žalec, 041 522 457).
Ponedeljek, 26. november, ob 18. uri
odprtje razstave »Živim utrinek v življenju« in predstavitev brošure; Dom krajanov Vrbje; razstava bo na ogled do 1.12. 2007 (vsak dan od 16. do 19. ure)
(KD Vrbje, 031 370 959 - Meh).
Torek, 27. november, ob 16. uri (po urniku)
PET PEDI, plesne delavnice:
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34)
Sreda, 28. november, ob 19. uri
zaključna prireditev »Najlepši kraj, hiša in kmetija« s podelitvijo nagrad in priznanj;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 30. november, ob 20. uri
glasbeni abonma in izven: glasbena skupina ORLEK, koncert;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 30. november
INTERCEPTOR - največja slovenska metal turneja!
Štuk Maribor "6.66 Fuck off commercial festival"
(Interceptor, Aperion, Sabaium, Curse Of Instinct, Infidia)
Mladinski svet Občine Žalec bo omogočil brezplačni prevoz (dva avtobusa)
prijave sprejemajo v trgovini: Rock shop LOW-C, Mestni trg 4, 3310 Žalec.
OBČINA PREBOLD
Sobota, 3. november, ob 8. uri
kmečka tržnica;
Prebold - center (Občina Prebold, 703 64 00).
Petek, 9. november, ob 19. uri
zaključna prireditev Naš kraj lep in urejen; dvorana Prebold (Občina Prebold, 703 64 00).
Nedelja, 11. november,
spominski pohod Franca Serca v Marija Reko
- odhod izpred OŠ Prebold ob 7.30; PD Prebold
(Nuša Dvoršek, 705 35 40).
Petek, 16. november, ob 19.30
gledališki abonma: KD Ivan Cankar Tabor - dramska skupina Teloh; Odkritosrčna lažnivka; dvorana Prebold;
DPD Svoboda Prebold (Milena Dolinar, 041 356 059).
Sobota, 17. november, ob 8. uri
kmečka tržnica;
Prebold - center (Občina Prebold, 703 64 00).
Nedelja, 25. november, ob 10.30
blagoslov obnovljene cerkve v Marija Reki;
blagoslov bo opravil škof Anton Stres; Župnija Marija Reka (Damjan Ratajc, 572 41 83).
OBČINA POLZELA
Četrtek, 1. november, ob 9. uri
komemoracija pri spomeniku padlih v Andražu
(Anton Mešič, 031 602 974).
Sobota, 10. november, ob 6. uri
pohod po Levstikovi poti; zbirno mesto pred občinsko stavbo na Polzeli
(Zoran Štok, 041 754 778).
Sobota, 10. november, ob 6. uri
pohod od Litije do Čateža; zbirno mesto na športnem igrišču v Andražu
(Simon Ograjenšek, 031 393 499).
Nedelja, 11. november, ob 14. uri
veselo Martinovo popoldne v zidanici Župrl
(Viljem Čremožnik, 041 991 947).
Nedelja, 18. november, ob 5. uri
pohod po Vetrovčevih poteh; odhod avtobusa izpred občinske stavbe na Polzeli (Berni Palir, 041 813 909).
Petek, 23. november, ob 15. uri
114. lunohod na Goro Oljko; odhod vlaka z železniške postaje na Polzeli
(Rudi Divjak, 031 525 790).
Sobota, 24. november,
pohod na Trdinov vrh; zbirno mesto na parkirišču pred občinsko stavbo na Polzeli
(Zoran Štok, 041 754 778).
OBČINA BRASLOVČE
Ponedeljek, 5. november, ob 17. uri
Šola za starše (kraj delavnice bo sporočen naknadno);
DPM Braslovče (Blanka Nerad).
Sobota, 10. november,
Po Martinovi poti;
Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče
(Jože Marovt, 041 570 151).
Nedelja, 18. november,
pohod v neznano;
Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče
(Franci Kumer, 041 771 134)
Četrtek, 22. november, ob 17. uri
adventna delavnica (kraj delavnice bo sporočen naknadno);
DPM Braslovče (Blanka Nerad).
Sobota, 1. december, ob 9. uri
adventni novoletni sejem v Kulturnem domu Letuš;
Kulturno društvo Letuš (Eva Mogel).
Sobota, 1. december, ob 9.30
novoletna igrica za otroke v Kulturnem domu Letuš;
Kulturno društvo Letuš in DPM Letuš (Katja Dimeč).
OBČINA TABOR
Nedelja, 28. oktober, ob 10. uri
gasilska vaja na kmetiji Ramšak; občinsko gasilsko poveljstvo Tabor (041 783 895) in PGD Loke.
Sobota, 10. november, ob 15. uri
tradicionalno druženje -
martinovanje;
Dom krajanov Tabor;
Društvo upokojencev Tabor (03 572 64 64).
Sobota, 17. november, od 16. ure dalje
tradicionalne domače koline; Zajčeva koča;
Planinsko društvo Tabor (03 572 72 14).
Sobota, 24. november, ob 20. uri
srečanje zadružnikov;
Dom krajanov Tabor;
Društvo podeželske mladine Tabor (051 234 575).
Počastitev dneva spomina na mrtve v Občini Tabor
Predstavniki Občine Tabor bomo dan spomina na mrtve počastili 30. oktobra 2007 z obiskom naslednjih obeležij:
L groba častnega občana Maksimiljana Lesjaka na pokopališču v Žalcu ob 9.30,
2.	spominske plošče na Domu krajanov v Taboru ob 10.30,
3.	spomenika NOB na pokopališču Tabor ob 10.50,
4.	groba častnega občana Alojza Raka na pokopališču v Taboru ob 11.00,
5.	groba častnega občana Janka Kobaleta na pokopališču v Taboru 11.05,
6.	s poklonom vsem pokojnim občanom pri križu na pokopališču ob 11.10,
7.	spomenika padlim sinovom pri domačiji Matko ob 11.30,
8.	spomenika padlim partizanom na Presedlah ob 12.20,
9.	spomenika padlim partizanom na Lepih Tratah ob 12.50.
Na obeležjih in grobovih se bo spominu pokojnih poklonil župan in prižgal svečo.
Ob prihajajočih praznikih -dnevu reformacije in dnevu spomina na mrtve vam župan in občinska uprava Občine Tabor želimo, da praznika preživite v miru in prijetnih spominih na ljudi, ki ste jih imeli radi.
Brezplačno na koncert metalcev
Metalski ansambel Interceptor bo svojo veliko jesensko koncertno turnejo po Sloveniji zaključil z velikim koncertom v mariborskem Štuku 30. novembra. Tokratni koncert je poseben tudi za to, ker bo Mladinski svet Občine Žalec za obisk koncerta organiziral dva brezplačna avtobusa. Na koncertu bodo izmed vseh kart, prodanih na turneji, vključno z Mariborom, izžrebali tudi nekoga, ki bo prejel že kar kultno kitaro Interceptorjevega kitarista Marjana Padra, na katero igra že 15 let.
Na Interceptorjevi turneji z naslovom II. FUCK OFF COMMERCIAL TOUR, ki bo prinesla kar deset koncertov po Sloveniji, bo poleg Interceptorja sodelovalo še 24 spremljevalnih ansamblov, ki so jih člani Interceptorja izbrali skupaj s svojimi »fani« z različnimi glasovanji po vsej Sloveniji izmed 40 ansamblov, ki so se prijavili na njihov predizbor. V Mariboru bodo tako poleg Interceptorja nastopili še Aperion, Sabaium, Curse Of Instinct in Infidia.
Za vse, ki bi si želeli ogledati slovenski metalski spektakel, Mladinski svet Občine Žalec organizira dva brezplačna avtobusa za 100 ljudi. Prijavite se lahko v trgovini Rock shop LOW-C na Mestnem trgu 4 v Žalcu (nasproti avtobusne postaje) in v Subkultura TheStore na Vodnikovi 14 v Celju (nasproti gledališča).	L. K.
Torek, 20. novembra., od 8. do 14. ure
v Medobčinski matični knjižnici Žalec Knjige menjajo lastnike -bukvama ob dnevu slovenskih splošnih knjižnic.
Četrtek, 22. novembra, ob 18. uri
v Medobčinski matični knjižnici Žalec predstavitev pesniške zbirke Ervina Fritza VRANE.
Torek, 27. novembra, ob 17. uri
v Medobčinski matični knjižnici Žalec
Po pravljici diši - pravljična ura z Ireno Stusej.
_ ^
Razstava likovnikov KUD Žalec
Janko Melanšek s svojima portretoma in portretirancema
V Savinovem likovnem salonu je bila v petek, 5. oktobra, slovesno odprta razstava likovnih del članov likovne sekcije KUD Žalec, ki delujejo pod mentorskim vodstvom akademskega slikarja Đema-la Dokoviča. Slednji je opravil tudi izbor del za razstavo, ki je navdušila slehernega obiskovalca tokratnega večera. Ta je poleg likovnih del postregel tudi s prijetnim kulturnim programom, ki sta mu dajala ton harmonikar Viki Ašič in solist baritonist Andrej Bremec.
Množico, ki je skoraj do zadnjega kotička napolnila Savinov salon, je najprej pozdravila programska direktorica za kulturo ZKŠT Žalec Lidija Koceli, ki je prireditev tudi povezovala. O likovni sekciji in
razstavljavcih je spregovorila predsednica KUD Žalec Jožica Ocvirk in prebrala tudi komentar Đemala Đžokoviča, ki ga je napisal ob tej priložnosti: »V času, ko v likovni sceni dominira instalacija - kot likovna tvorba - sem se odločil za izziv. Sprejel sem mentorstvo za skupino ljubiteljev slikarstva. Kot likovna sekcija so se permanentno izobraževali pri različnih mentorjih, zato sem se odločil za program, ki zajema različne tehnike, kot so risanje in senčenje, akvarel, laviran tuš, pastel, akril in olje. Motivi so pretežno portreti, figure, tihožitje, pejsaži ter sestavljene kompozicije. Potrudil sem se, da jim pokažem likovne zakonitosti in da obdržijo svojstven način izražanja. Pri portretih nam je poleg fizičnega izgleda
uspelo ujeti tudi psiho portretiranega. Pri tihožitju smo dali prednost kompoziciji, pri pejsažih smo se potrudili ne zgolj posneti, ampak dograditi naravo ter pravilno razporediti plane. Nekateri so poskusili z abstraktnim načinom izražanja, a so kljub temu ostali prepoznavni. Prepričan sem, da nam je v teh dveh letih uspelo izkoristiti praznino v likovni sceni med instalacijami in performansi.«
O likovni umetnosti je v nadaljevanju večera spregovoril umetnostni zgodovinar Matija Plevnik rekoč, da bi bila umetniška dediščina zelo osiromašena, če ne bi bilo ljubiteljskih slikarjev.
Ljubiteljskim umetnikom je čestital tudi župan Lojze Posedel, ki jih je tokrat nagovoril ob lastnem likovnem portretu, ki ga je ustvaril Janko Melanšek.
Svoja dela so tokrat razstavljali Dane Klinc, Barbara Dimeč, Stella Muzlovič, Janko Melanšek, Marta Vošnjak, Jelka Gorenjak, Uroš Koceli, Marko Fužir, Milena Šelekar, Anica Lukner, Lidija Hribovšek, Irena Čmer, Majda Smrjkolj, Mojca Kuzman, Viki Lešnik in Dušan Kovač, ki je postal kot upokojenec tudi študent likovne akademije v Ljubljani.
D. Naraglav
Razstavljavci skupaj z županom in ustvarjalci kulturnega programa
Kulturni sklad Paula Parina?
Graščina Novi Klošter
Kulturno društvo Slovica, Slovensko-švicarska konfederacija, je v graščini Novi Klošter v Založah pri Polzeli pripravilo srečanje v počastitev 91. rojstnega dne Paula Parina, rojaka, pisatelja,
psihoanalitika, mirovnika in prijatelja, ki živi v Zürichu.
V prvem delu srečanja so govorili o možnosti ustanovitve kulturnega sklada Paula Parina, ki bi omogočil uresničevanja kulturnih dogodkov,
vpetih v prostor srednje Evrope, in bi k sodelovanju privabil ljudi z izkušnjami in idejami. Kot je povedal podžupan Jože Kužnik, je občina pripravljena sodelovati, saj je graščina Novi Klošter last občine, vendar pa naj bi bilo društvo Slavica tista gonilna sila, ki bo v pripravi projektov v sodelovanju z občino pripravila tržno naravnan program celovite rešitve tega območja.
V drugem delu srečanja so prisluhnili krajšemu kulturnemu programu, v katerem je Milena Pobežin prebrala krajši odlomek iz knjige Paula Pa-rina Nesporna znamenja spremembe, ki je izšla leta 1980, nekaj skladb pa je na flavti zaigral Luka Železnik.
T. Tavčar
Od mene k tebi v raj
Praznik Občine Polzela so počastili tudi s predstavitvijo knjig Od mene k tebi in Raj pesnice, rojakinje Neže Maurer.
Neža Maurer se vedno rada vrača na Polzelo, kjer je obiskovala osnovno šolo, rojena pa je bila v neposredni bližini, v Podvinu pri Polzeli. Njena najnovejša pesniška zbirka Raj je izšla pri založbi Mondena. Že ob bežnem pregledu zbirke bralca nagovorijo besede, kot so: strah, kamen, ponižanje, somrak, pa tudi poželenje, vonj, svetloba, sonce in jutro. Širše je razdeljena na dva dela: prvega je poimenovala Navzdol v temo, ki ga sestavljajta cikla Strah in Izgnanstvo, drugega pa Navzgor k svetlobi, tvorijo pa ga Samotnost, Svetloba, Vonj in Luč življenja. Pesmi temeljijo na avtobiografskem doživljanju zadnjih sedmih let, preživelih na Planini pri Kranju, ki pomeni za pesnico nov, drugačen svet. Pravi, da je to svet brez parkov, knjižnice, da ta svet nima duše.
Pesniška zbirka Od mene k
tebi pa je že druga dopolnjena izdaja celjske Mohorjeve družbe. Sestavljajo jo štirje razdelki: prvi, z naslovom Molčal si, izklicuje ljubezen do moža, materinsko ljubezen in išče globine v zvezi dveh ljudi. Otrok je naslov drugega razdelka, v katerem so predvsem pesmi o sinu. Pesmi o hčerki zajema tretji razdelek, zadnji, četrti, pa obnavlja skrivnost doma in družine, trpkih spoznanj, tragičnih izgub in neupogljive ljubezni.
Večer vpolzelski mali dvorani kulturnega doma so oblikovali
Stanko Novak s pozdravnim nagovorom, Kvintet Lastovka, urednik založbe Mondena Ivo Ferbežar, urednik celjske Mohorjeve založbe Matija Remše, recitatorka Jolanda Železnik in povezovalka Urška Jeršič, ki je z avtorico spletla sproščen pogovor, ki je razkril motive za nastanek pesniških zbirk, dotaknili pa sta se tudi spominov, med katerimi ima spomin na otroštvo, preživeto na Polzeli, pomembno mesto. Večer je s prijaznim pozdravom sklenil župan Občine Polzela Ljubo Žnidar. Ponovno druženje s pesnico Nežo Maurer bo 23. oktobra ob 19. uri v Medobčinski matični knjižnici Žalec.
T. Tavčar
S predstavitve knjig v mali dvorani Kulturnega doma na Polzeli
Zlata paleta 2007 - kiparstvo
Utrinek z razstave
Zveza likovnih društev Slovenije in Kulturno-umetniško društvo Polzela sta v soboto v mali dvorani Kulturnega doma na Polzeli pripravila odprtje razstave Zlata paleta 2007 - kiparstvo. Kiparska dela je na ogled postavilo 37 kiparjev amaterjev iz desetih
kulturnih in likovnih društev Slovenije. Krajši kulturni program so pripravili polzel-ski tamburaši in kvartet Avrà, zbrane pa je pozdravil predsednik Kulturno-umetni-škega društva Polzela Marko Slokar.
O razstavi je govoril pred-
sednik Zveze likovnih društev Slovenije akademski kipar in restavrator magister umetnosti Ljubo Zidar, ki je poudaril, da je letošnja kiparska razstava zanimiv premik iz standardnih klišejev kiparjenja vsvobodnej-še razmišljanje o prostorskih kompozicijah in izboru materialov. Za letošnjo razstavo je prispelo manjše število del, ki pa so po vsebini in domiselnosti kreacij izredno zanimiva. Vsem udeležencem razstave je podelil priznanja, enajstim pa certifikat kakovosti. Razstavo je odprl podžupan Občine Polzela Jože Kužnik, odprta pa bo do 7. oktobra. Takrat naj bi na pobudo Ljuba Žnidarja pripravili licitacijo razstavljenih kiparskih del, denar pa namenili ljudem, ki so jih prizadele zadnje katastrofalne poplave.
T. T.
Razstava o gradu Zovnek
Kul tur no-zgodo vinsko društvo Žovnek Braslovče je ob znatni podpori Ministrstva za kulturo Republike Slovenije pripravilo razstavo grafik, razglednic in fotografij o gradu Žovnek.
Razstava je bila odprta zadnjo soboto in nedeljo v mesecu septembru, udeležilo pa se je je veliko ljubiteljev žov-neške preteklosti. Ob odprtju je zbranim spregovoril župan Marko Balant, o razstavi pa sta govorila v imenu društva Iztok Omladič in Franc Kralj. Kulturni program so pripravili učenci braslovške osnovne šole. Razstavljenih je bilo več kot 50 različnih upodobitev,
od katerih je večina starejših od sto let. Izšel je tudi katalog, v katerem so natisnjene vse razstavljene upodobitve in še veliko drugih. Katalog je dragocen vir za poznavalce slo-
venske zgodovine, predvsem za zgodovino gradu Žovnek. V naslednjih mesecih bodo z razstavo gostovali v drugih slovenskih krajih, najprej v Celju.	T. Tavčar
17. kolonija prijateljstva
V mali dvorani Kulturnega doma Polzela bo do 21. oktobra odprta razstava 17. likovne kolonije prijateljstva Polzela 2007, ki je potekala na Polzeli in v njeni okolici. Tudi tokrat so jo pripravili Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Žalec, Občina Polzela in Kulturno-umetniško društvo Polzela.
Uvodoma je zbrane pozdravil
predsednik Kulturno-umetni-škega društva Polzela Marko Slokar, nato je o razstavi del 22 slikarjev amaterjev s celjskega območja (Ibro Džumbur, Rudi Friškovec, Salih Biščič, Vlado Grešak, Vid Hanžič, Tanja Hrastovec, Marija Jelen, Ida Je-všnik, Julijana Juhart, Kristina Kočevar, Cvetka Kodba, Štefka Kordeš, Luka Korošec, Marija Korošec, Sandra Majhenšek, Viktorija Meh, Mihaela Omla-
dič, Slavi Pavšek, Irena Pevnik, Zofka Satler, Oskar Savine in Anica Tamše), ki so slikali v različnih tehnikah, govorila strokovna spremljevalka Regina Mratinkovič, Irena Pevnik, vodja likovne sekcije pri Kulturno-umetniškem društvu Polzela, pa se je zahvalila in devetim najzaslužnejšim za kolonijo prijateljstva podelila likovne nagrade.
Odprtje razstave so popestrili polzelski tamburaši, ki jih vodi Mija Novak, in učenci polzelske osnovne šole. Razstavo je odprl podžupan Občine Polzela Jože Kužnik.	T. Tavčar
Udeleženci letošnje kolonije
Vtisnjeno v duši
V književnosti niso pomembni le veliki romani, ampak tudi drobne zgodbe, ki pričajo o življenju v preteklosti in so lahko jezikovno zelo bogate. Čeprav je Savinjsko dolino zaznamovalo hmeljarstvo, pa veliko literarnih del na to temo nimamo. Zato je tudi drobna zgodbica Irme M. Ožbalt zelo zanimivo pričevanje o preteklosti Savinjčanov.
Še bolj zanimivo je, da je zgodbo napisala Irma Ožbalt, z dekliškim priimkom Marinčič, ki že desetletja živi v tujini, spomin na hmeljarsko življenje doline in vonj po hmelju pa je še vedno živ in vtisnjen v njeno dušo. Veliko lepega o njej in Obiralki Miciki je bilo povedanega na predstavitvi knjige v dvorani glasbene šole. Zgodbo in avtorico so predstavile članice uredniškega odbora, Milena Moškon, Majda Virant, Lidija Koceli in Anka Krčmar. Zbranim je spregovoril tudi župan Lojze Posedel, saj je Občina Žalec finančno omogočila izid knjige. Svoje spomine na Irmo Ožbalt, ki zdaj šteje že dobrih 80 let, so ob tej priložnosti obudili tudi nekateri njeni znanci in prijatelji.
Irma Marinčič Ožbalt je bila rojena leta 1926 v Žuženberku, pri njenih dveh letih pa se je družina preselila v Šempeter, kjer je preživela svojo mladost. Kot učiteljica slovenščine je službovala tudi na nižji gimnaziji na Polzeli. Pozneje se je z možem odselila najprej v Avstralijo in zatem v Kanado, kjer je doktorirala iz slovanskih jezikov s primerjalno književnostjo. Ves čas je ohranjala stike s prijatelji v Sloveniji in si pred časom začela dopisovati tudi z Mileno Moškon, ki je o njej prvič slišala preko svojega brata. Prav njej je gospa Irma poslala rokopis z naslovom Obiralka Micika, ki je navdušil tudi strokovnjakinjo za
hmeljarstvo Majdo Virant. Zgodbo je ob podpori Občine Žalec in Pivovarne Union v knjigi izdal Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Anka Krčmar je ob tem povedala, da pripoved odlikuje izredno lep in bogat jezik, predvsem pa v njej izražena ljube-
Več kot hobi
V avli Doma II. slovenskega tabora Žalec bo do 30. oktobra odprta razstava likovnih del Barbare Naglič, amaterske slikarke iz Galicije.
O razstavi, ki jo je pripravil Zavod za kulturo, šport in tu-
žen do zemlje, hmelja, domovine in lepe slovenščine. Irma Ožbalt je poskrbela tudi za angleški prevod, ki je prav tako objavljen v isti knjigi, na naslovnici pa je grafika Rudolfa Španzla.
Predstavitev knjige je s pesmijo popestril del Savinjskega okteta, odlomke iz knjige pa sta brali Andreja Hutinski in Jolanda Železnik iz Medobčinske matične knjižnice Žalec.	K. R.
rižem Žalec, in avtorici je na kratko govorila Saška Pukl in poudarila, da je to njena druga samostojna razstava. Slika že od osemnajstega leta in je še vedno v fazi iskanja svojega izraznega sloga in tehnike, ji je pa umetnost več kot hobi.
V kulturnem programu sta kot duet kitar sodelovali Vesna Pobežin in Jasna Korent. T. T.
Barbara Naglič levo ob pogledu na svoja dela
Petek, 26. oktober, ob 20. uri
Dom II. slovenskega tabora Žalec
ZLATA DOBA SLOVENSKE POPEVKE
Coda Express, Coda singer* in posebna
ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Aškerčeva 9a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si
Razstavlja Darko Slave
V Savinovem likovnem salonu v Žalcu bo do 6. novembra na ogled razstava častnega predsednika 13. bienala otroške grafite Darka Slavca.
O razstavi je na odprtju 11. oktobra govoril umetnostni kritik Boris Gorupič in poudaril, da je avtor v svoja dela vključil bogato zgodovino zahodnega realizma, hkrati pa ga je dopolnjeval z lastnimi vsebinami in s tem oblikoval individualen poseg, ki ima posebno mesto v našem novejšem slikarstvu. Razstava, ki predstavlja le manjši izbor njegovih del, ima tudi pedagoški značaj in vključuje risbe, grafike in slike iz avtorjevih različnih obdobij, kar ponazarja njegov osebni likovni razvoj v preteklih letih oziroma desetletjih.
Darko Slave, akademski slikar specialist in grafik, je bil rojen leta 1951 v Postojni. Leta 1975 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, po diplomi se je vpisal na slikarsko specialko, kjer
je leta 1977 diplomiral, istega leta pa dokončal tudi študij grafične specialke. Do zdaj je pripravil približno sto samostojnih razstav in sodeloval na številnih skupinskih razstavah doma in v tujini. V kulturnem programu je z avtorsko glasbo sodeloval Lado Jakše, razstavo pa je odprl žalski župan Lojze Posedel.	T. Tavčar
Umetnostni kritik Boris Gorupič in avtor razstave Darko Slave
Igra usod Nuše Ilovar
V Savinovi hiši v Žalcu so pred številnimi poslušalci predstavili tretjo pesniško zbirko, ki jo je v samozaložbi izdala Žalčanka Nuša Ilovar, ena najsvetlejših pišočih stalnic. Knjiga ima naslov Igra usod. O Nušini poeziji je govoril pisatelj in urednik Mare Cestnik, ki je med drugim dejal:
»Njene nove pesmi nedvomno kažejo, da si je postavila marsikatero prenovljeno, priostreno vprašanje, tako o sebi, kot o svojem odnosu do drugih, tako o preteklosti kot o sedanjih razmerjih sveta. Spogledala se je s težavnostjo protislovij, kako dvomiti in kako verjeti. Njeno razumevanje je preizkušeno z njenim posebnim položajem in njena pot do spoznanj, do zaključkov,
do miselnih sprimkov je nujno drugačna, težavnejša, bolj neizprosno pogojena.« Njene pesmi je razdelil v tri sklope. Ene so nekoliko bolj družabno kritične, so pogled občutljive duše na to, kar se okrog nas dogaja, druge govorijo o naravi, so že bolj doživete in preta-
njene, v tretji sklop pa je uvrstil njene intimne pesmi, ki najbolj kažejo njeno čutečo osebo. V njenih pesmi ni samopomilo-vanja in obtoževanja nenaklonjene usode, Nuša je namreč zaradi cerebralne paralize že vse življenje priklenjena na invalidski voziček.
Njene pesmi sta brali Katarina Kukovič in Katra Petriček, glasbeni program pa je pripravila skupina Aletheia. T. T.
S predstavitve
Naj pesem pove, kaj čuti srce
Pod tem imenom so v dvorani KZ Petrovče organizirali
3.	srečanje ljudskih pevcev in godcev. Zaslugo za to ima Zlatko Krčmar, ki se je pred tremi leti odločil za organizacijo tovrstne prireditve in jo tudi izvrstno izpeljal. Pri tem so mu pomagali domači, svoj delež pa so dodali sponzorji in vsi nastopajoči, ki so se rade volje odzvali njegovemu povabilu.
Prvi prireditvi sta potekali na dvorišču Krčmarjeve domačije, ki je zaradi restavratorske in
zbirateljske žilice starin lastnika Zlatka že sama po sebi nekaj posebnega. Letošnja prireditev, ki so jo pripravili skupaj s Kulturnim društvom Petrovče, ki ga vodi Jana Naglič - Jug, pa je potekala v dvorani KZ Petrovče. Predsednica kulturnega društva je na začetku prireditve, ki jo je vodila in povezovala Jolanda Železnik, izrazila veselje nad prireditvijo, ki tako dobiva širši in tradicionalen značaj. Izrekla je čestitke Zlatku Krčmarju in zaželela obiskovalcem in nasto-
pajočim prijeten glasbeni popoldan. Tega so s petjem začeli člani Savinjskega okteta, nadaljevale pa Pevke z Dobrave, Gregor Kolar iz Dramelj na diatonični harmoniki, ansambel Mogu, Jožkova banda, Mimica Malo-všek na diatonični harmoniki, Ljudske pevke s Ponikve pri Žalcu, Jani Pirš iz Rogaške Slatine, Blaž Reberšek in Ljudske pevke Deteljica. Program je zaokrožila pesem vseh nastopajočih, Zlatko Krčmar pa je vse udeležence povabil na odprtje razstave Braneta Rojca in njegovih slikarskih kolegic, ki je bila postavljena na ogled v Krčmarjevi razstavni galeriji.	D. Naraglav
S srečanja ljudskih pevcev
Upokojenci na olimpijadi
S tekmovanja v ruskem kegljanju
Društvo upokojencev in stranka DeSUS s Ponikve pri Žalcu sta pripravila sedmo olimpijado športnikov upokojencev. Na tekmovanju je nastopilo 215 upokojenk in upokojencev iz šestnajstih društev, ki so se pomerili v petih športnih panogah.
V streljanju z zračno puško je pri moških posamezno zmagal Ivan Novak iz Griž, pri ženskah Karolina Strme iz Vrbja, pri moških ekipno Petrovče in pri ženskah ekipa iz Vrbja. V metanju krogov je pri moških zmagal Ivan Novak iz Griž, pri ženskah Lojz-
ka Jelen s Ponikve in ekipno pri moških in pri ženskah ekipi s Ponikve. V metu pikada je pri moških posamezno zmagal Martin Zagoričnik, pri ženskah Marija Lešnik, oba s Ponikve, ekipno pri moških in ženskah ekipi s Ponikve. V suvanju krogle je pri moških slavil Srečko Kavalar iz Levca, pri ženskah Irena Krk iz Andraža, pri moških ekipa s Ponikve in pri ženskah ekipa iz Andraža. V ruskem kegljanju je pri moških zmagal Ciril Rotovnik iz Šentilja, pri ženskah Jožica Melanšek iz Andraža, pri moških ekipno Šentilj in pri ženskah ekipa iz Andraža. Pokale in medalje je udeležencem podelil Marjan Fekonja, svetovalec na obrambnem ministrstvu Republike Slovenije.	T. T.
Turnir v košarki Polzelanom
V organizaciji Športno košarkarskega društva KOŠ Polzela so v športni dvorani na Polzeli v počastitev občinskega praznika pripravili že 8. košarkarski turnir naselij Občine Polzela.
Na turnirju so sodelovale štiri ekipe, rezultati pa so naslednji: Andraž, Dobrič, Podvin : Založe, Orova vas 43 : 47; Ločica ob Savinji, Breg : Polzela 25 : 38; za 3. mesto: Andraž, Dobrič, Podvin : Ločica, Breg 37 : 39 in za L mesto: Založe, Orova vas : Polzela 44:48.
Končni vrstni red: L Polzela, 2. Založe, Orova vas, 3. Ločica ob Savinji, Breg, 4. Andraž, Dobrič, Podvin.	T. T.
Od leve proti desni stojijo: Boštjan Kolšek, Goran Štor, Grega Dedič, Marko Slokar; čepijo od leve proti desni: Samo Pungartnik, Dani Turnšek, Igor Pungartnik, Matjaž Dedič
71 šahistov v Žalcu
Utrinek s tekmovanja
Pionirska ekipa v Srbiji
Košarkarji pionirske ekipe U-14 KK Prebold so se konec avgusta udeležili mednarodnega turnirja in priprav v Srbiji. Na turnir so jih povabili člani KK Šampion Užice, ki so letos aprila gostovali v Preboldu.
Mladi košarkarji so se v Srbiji udeležili močnega dvodnevnega turnirja, na katerem so odigrali dve tekmi. Igralci so prebivali pri svojih vrstnikih gostiteljih.
Konec turnirja je pomenil odhod na priprave oziroma v
košarkarski tabor »VEČ OD IGRE« na Zlatibor. KK Prebold se je prvič udeležil takšnih priprav z mladinsko selekcijo.
»KK Prebold že dve leti sodeluje s srbskima kluboma KK Šampion Užice in KK Sevojno in tako se v naslednjem letu že veselimo obiska omenjenih klubov pri nas,« pravi trener Aljoša Cvar in dodaja: »Člani KK Prebold in njihovi igralci smo iz tabora odnesli veliko in si v prihodnje obetamo dobrih rezultatov, ki se že kažejo pri mlajših selekcijah.« D. N.
V telovadnici I. osnovne šole je ob 60-letnici ustanovitve šahovskega kluba Žalec potekal šahovski turnir mladih 2007. Na turnirju je nastopilo 71 igralk in igralcev, starih do 20 let, iz različnih krajev Slovenije.
Vrstni red: L Boris Mitrovič (ŠK Milan Majcen, Sevnica), 2. Vesna Rožič (ŠK Tomo Zupan, Kranj), zbrala sta po 7,5 točke, 3. Jan Ganter (ŠK Komenda) 7 točk, ... 13. Miha Bombek (ŠK Žalec).
T. T.
Šah v Grižah
Ob prazniku Krajevne skupnosti Griže je domači šahovski klub konec avgusta organiziral dva šahovska turnirja.
Med 22 šahisti, ki so se pomerili v hitropoteznem šahu, je zmagal domačin Jurij Blatnik. Zbral je 12 točk pred Velenjčanom Gregorjem Goriškom in Šentjurčanom Darkom Plahuto. Med 8 dvojicami sta z 10 točkami zmagala »Knapovska peba« v sestavi Emil Virant in Jurij Blatnik. Drugo mesto si je prislužil dvojec Mladostnika v sestavi Milan Matko in Darko Plahuta in tretje Konjeniški klub v sestavi Grega in Milan Goršek.	L. K.
nastopili v 1. košarkarski ligi UPC Telemach.
košarka, saj bodo sem prihajale najboljše slovenske ekipe. Pogodbo o generalnem sponzorstvu sta podpisala v imenu podjetja Fori Vinko Grm, v imenu kluba pa predsednik Košarkarskega društva Hopsi Polzela Janko Vaši. T. Tavčar
Novega generalnega pokrovitelja sta predstavila Vinko Grm in Liljana Kocbek. O načrtih polzelskih košarkarjev je govoril predsednik Janko Vaši in poudaril, da so po štirih sezonah zopet med najboljšimi klubi v državi, cilj pa je obsta-
S tiskovne konference
Fori pokrovitelj Hopsov
V petek je v prostorih Občine Polzela potekala tiskovna konferenca, na kateri so predstavniki Košarkarskega društva Hopsi Polzela predstavili novega generalnega pokrovitelja Fori iz Velenja in spregovorili tudi o načrtih. V sezoni 2007/2008 bodo
nek v ligi in morda tudi več. Polzelski župan Ljubo Žnidar je izrazil zadovoljstvo, da se bo na Polzeli zopet igrala dobra
Zadnje športne vesti
Po treh sezonah B-ligaške košarke je prva domača prvoligaška tekma v Športno dvorano na Polzelo privabila lepo število gledalcev, ki so lahko spremljali kakovostno košarko in zmago Hopsov proti Kraškemu zidarju z rezultatom 85 : 79. Polzelani so odlično začeli, prišli v vodstvo z 9 : 2, nato pa popustili in dovolili gostom iz Sežane, da so z delnim izidom 11 : 0 prešli v vodstvo. Trener Hopsov Boštjan Kuhar je s pogostimi menjavami stopnjeval ritem, domači so z nekaj duhovitimi akcijami do polčasa vodili 9 točk. Do najvišjega vodstva so Polzelani prišli v 28. minuti, ko so vodili kar 63 : 47. Krašovci so se 24 sekund pred koncem po nekaj napakah domačih branilcev in seriji točk kapetana Sežancev Miroslava Juri-
ča uspeli približati na 4 točke zaostanka, vendarle pa prva zaslužena prvenstvena zmaga Hopsov ni bila ogrožena. V domači vrsti sta največ pokazala Uroš Godler, ki je dosegel 17 točk, in Klemen Breže s 16 točkami.
Rokometašice Celeia Žalec so v 5. kolu slovenske rokometne lige doma premagale ekipo Burja iz Škofij z rezultatom 36 : 26. Začetek srečanja je pripadal igralkam Burje, ki so v 5. minuti vodile 2 :4. V nadaljevanju so se Žal-čanke zbrale, zaigrale odlično v napadu in v obrambi ter v naslednjih 3 minutah izenačile (4 : 4). Sledila je odlična igra Žalčank, ki so v polčasu vodile za 7, v 45. minuti pa že za 15 golov - 30 : 15. Domači trener Aleš Filipčič je dal v na-
daljevanju priložnost mlajšim igralkam, ki so svoj nastop upravičile.
Strelsko društvo Braslovče je na svojem strelišču v soboto pripravilo 24. tradicionalno tekmovanje v streljanju z vojaško puško za Cestnikov memorial. Med ekipami je s 539 krogi in rekordom na teh tekmovanjih zmagala ekipa Celja, drugo mesto je s 509 krogi osvojila ekipa Moris Kočevska Reka, tretje pa s 503 krogi ekipa Kopačevina iz Škofje Loke. Ekipa Braslovč je osvojila peto mesto. Med zelo izenačenimi posamezniki je s 181 krogi zmagal Celjan Jože Jeram, z enakim številom krogov, a slabo drugo serijo, je drugo mesto osvojil Janez Markun iz ekipe Moris, tretje pa s 180 krogi Slavko Frece iz Celja. Najboljši domači strelec je bil Matjaž Kralj s 172 krogi in je osvojil šesto mesto.
T. T.
Ponovno v 3. državni ligi
Na posnetku: stojijo (od leve proti desni) Marjan Brus (predsednik), Boris Brus, Luka Krajnc, Matevž Stegnar, Žiga Voh, Andraž Krajnc, Bojan Tamše, Tomaž Marovt (trener), Igor Rojnik (strokovni sodelavec:); čepijo (od leve proti desni) Denis Omladič, Sandi Vrenko, Klemen Cvirn, Martin Marovt, Aljaž Ušen, Sebastjan Rehar
Po nekajletnem zatišju moških odbojkarjev bodo ti ponovno nastopili v 3. državni ligi. Fantje so dvakrat tedensko zadnja tri leta pridno trenirali v stari dvorani Partizan v Braslovčah (zadnje čase tudi v dvorani na Gomilskem) pod vodstvom Tomaža Marovta.
Vse skupaj se je začelo zgolj iz veselja do igranja tega atraktivnega športa. Zdaj si fantje želijo več kot samo to. Želijo si predvsem še bolj resnih tre-
ningov in pravih tekmovalnih nastopov v 3. državni moški odbojkarski ligi - vzhod. To skupino sestavlja enajst ekip z vzhodnega dela Slovenije. Od
13.	oktobra dalje bodo vsako drugo soboto potekale tekme v novem sodobnem športnem objektu pri osnovni šoli v Braslovčah.
Ekipa bo delovala pod okriljem društva DTV Partizan Braslovče in nastopala zaenkrat pod imenom Braslovče. Samo vodstvo ekipe sestavlja-
jo predvsem nekateri starši posameznih igralcev. Njen predsednik je Marjan Brus. Zdaj potekajo vse aktivnosti, poleg seveda skoraj vsakodnevnih treningov, pridobivanje pokroviteljev oz. zagotavljanje potrebnih finančnih sredstev, športne opreme in ostalega, da bo lahko ekipa nemoteno in predvsem uspešno ter kakovostno nastopila v prihajajoči sezoni.
Poudariti velja, da je vse pripravljeno tudi za šoloobvezne otroke. Izkušeni domači trenerji odbojke iz Braslovč in okolice bodo poskrbeli, da bodo otroci lahko aktivno in kakovostno del svojega prostega časa namenili treningom odbojke v Braslovčah. Potrkali so tudi na vrata osnovne šole z željo, da bi tudi v programu telesne vzgoje še več časa namenili prav igranju odbojke.
Spletne strani moške odbojkarske ekipe iz Braslovč si lahko ogledate na naslovu http://www.okbraslovce.net, kjer se nahajajo razporedi tekem v 3. državni odbojkarski ligi - vzhod, imena pokroviteljev, posamezni igralci in ostale informacije. T. T.
ŠPORTNA DRUŠTVA IN KLUBI SPOROČAJO
progo premagal v času 79,98 sekunde. Na drugo mesto se je uvrstil Peter Kovše (Kuran-tova konjenica) s sovoznikom Zvonetom Križajem in konjema Crazy in Monteauro, ki je zaostal za dobre tri sekunde za zmagovalcem in bil za dobrih deset sekund boljši pred tre-tjeuvrščeno vprego Antona in Petra Puncerja iz KD Zgornje Savinjske doline, ki sta tekmovala s kobilama Loti in Loro. Na četrtem mestu je pristala vprega Ivana in Primoža Skoka iz KD Mustang, na šestem pa vprega Silva in Dejana Lenka iz KD Mustang. V spretnostnem jahanju je zmago slavila domačinka Tea Kelc s konjem Betko, ki je nalogo opravila v času 71,28 sekunde, drugo mesto je zasedel Jože Špegelj s konjem EKS-om in tretje Urban Sušeč s konjem Nazirjem. Pokale sta zmagovalcev podelila predsednik KD Mustang Milan Košenina in župan Občine Tabor Vilko Jazbinšek. Slednji je bil tudi eden od sodnikov pri
metra, narejeni iz kompozitov. Za dober rezultat so pomembni jadranje, njegovo trajanje in natančen pristanek.
Panoga je zelo mlada, je nekakšna zamenjava za kategorijo F3 J, v kateri se model letala dvigne v zrak s pomočjo vitle in vrvice.
Sebastjan Hajnšek je začel tekmovati pred štirimi leti, z letenjem z modeli letal pa se ukvarja že 25 let. Je član kluba MD Šentjur, ki vsako leto pripravi eno izmed tekem za pokal Slovenije, sicer pa je v sezoni do sedem tekem po vsej Sloveniji.
Za evropski pokal so na razporedu tri dirke: v Sloveniji, na Slovaškem in Madžarskem. Na prvi je zmagal, na drugi je osvojil drugo, na tretji pa četrto mesto, seštevek točk z odbitkom najslabšega rezultata pa je odločal o končni uvrstitvi. Novi evropski prvak pravi, da je za uspeh potrebno osnovno znanje jadranja, soliden model letala, ki ne sme biti predrag, in ogromno ur letenja, najmanj tri ure na teden izven sezone, v sezoni pa eno uro na dan, ne glede na vreme. Prav čas je tisti, ki ga je ob službi in družini vedno težje najti. Vendar pa ima Sebastjan Hajnšek še velike načrte na tem področju, in sicer izdelati svoj model ter ponoviti letošnji uspeh.	K. R.
Uspešen začetek nove sezone
Zmagovalci v spretnostnem jahanju
Konjeniško društvo Mustang Gomilsko je v nedeljo,
14.	oktobra, organiziralo tradicionalno konjeniško prireditev, ki jo vsako leto pripravijo v okviru praznika Občine Braslovče, letos pa so jo morali zaradi poplav in dneva žalovanja prestaviti. Tokrat so izpeljali zanimivo prireditev z meddruštvenim spretnostnim tekmovanjem dvovpreg in s tekmovanjem v spretnostnem jahanju.
Ob tej priložnosti so namenu predali tudi novo prikolico za prevoz konjev in organizirali tombolo. Prikolico je društvo kupilo s pomočjo donatorjev in sponzorjev, je pospremil nagovor predsednik KD Mustang Milan Košenina. Blagoslov za varen prevoz konjev je opravil župnik Župnije Gomilsko Martin Cerar.
V tekmovanju dvovpreg je bil najboljši Jakob Turnšek iz KD Celje, ki je s svojim sotekmovalcem Sandijem Mesaričem in kobilama Miško in Zoro
Bron na svetovnem
Z modelom letala do evropskega prvaka
Sebastjan Hajnšek s svojim letalom
Savinjska dolina ima novega evropskega prvaka. Šport je javnosti nekoliko manj znan, kljub temu pa dosežek ni nič manj pomemben. Sebastjan Hajnšek iz Šempetra je evropski prvak v kategoriji F5 J, to je v tekmovanju modelov jadralnih letal s pomožnim motorjem. Leta 2005 je bil slovenski
pokalni in državni prvak.
Kot je povedal Sebastjan Hajnšek, je v Sloveniji trenutno približno 30 tekmovalcev, ki so razdeljeni v kategoriji F5 J in F5 J 400 (razlika je v moči pogona modela, ki dovoljuje lažje konstrukcije in cenejšo izdelavo predvsem za mladince). Modeli so veliki od 2,5 do 3,5
Tekmovanje KD Mustang
Z evropskega prvenstva v Talinu, v belem v sredini fotografije so Braslovčam.
Braslovški Taekwondo klub Sim, ki v zadnjih letih kroji vrh največjih tekmovanj, je tudi sezono 2007/08 začel zelo dobro. Še pred začetkom uradne sezone so se najboljši člani braslovškega kluba začeli pripravljati na novo sezono in predvsem na evropsko prvenstvo, ki bo letos potekalo med
17.	in 21. oktobrom v Talinu v Estoniji.
V reprezentanco se je tokrat uvrstilo kar 7 braslovških športnikov, ki so v zadnjem času in na pripravah dokazali, da se lahko nanje stavi tudi na največjih tekmovanjih. Priprave so bile testirane že 29. septembra na mednarodnem turnirju v Cazinu v Bosni. Zmage so se veselili Mitja Potočnik, Sabina Bec, Rok Kerr in Luka Zupanc. Aljoša Drnovšek in David Ka-
talenič sta po dobri predstavi in presenetljivi odločitvi sodnikov zasedla tretji mesti, prav tako Miha Kos. V pionirski kategoriji je odlično nastopil tudi Luka Kos.
In kaj ob tem pravi trener Simon Jan? »Po lanskem velikem uspehu na evropskem prvenstvu z velikim optimizmom pričakujem nastope naših tekmovalcev, saj branimo kar dva naslova MLADINSKIH EVROPSKIH PRVAKOV, poleg tega so bogate izkušnje in napredek pokazali tudi ostali mladinci. V članski kategoriji največ pričakujem od Mitja Potočnika, ki mu kolajna že nekaj let za las uhaja, in Sabine Bec, ki se do zdaj še z nobenega velikega tekmovanja ni vrnila brez kolajne.«
Po evropskem prvenstvu
čaka Mitja Potočnika in trenerja Simona Jana nastop na prvem zgodovinskem profesionalnem turnirju v taekwondoju. Na tem turnirju se bodo pomerili najboljši svetovni taekwondoisti, med katere je bil povabljen tudi Mitja Potočnik. 15. novembra si bo v Zagrebu na kvalifikacijskem turnirju med 15 odličnimi tekmovalci iz Severne in Južne Koreje, Portorika, Rusije, Ukrajine, Bosne, Hrvaške ... poskusil priboriti nastop na zaključnem turnirju »ROUND ZERO« med 8 najboljšimi borci na svetu. Tekmovanja so prilagojena profesionalnim pravilom, dovoljen je »full contact«, tekmuje se v boksarskem ringu, nagrada za zmagovalca pa znaša kar 30.000 ameriških dolarjev. Več informacij na www. tkd-sun.com. D. Naraglav
konjeniški tomboli. Glavna nagrada tombole je bil šestmesečni žrebiček pasme Haflinger, ki ga je dobila Natalija Hrastovec iz Miklavža nad Taborom.
D. Naraglav
Člani kluba Ju jitsu Alje-san iz Šempetra so bili v prvi polovici oktobra uspešni na svetovnem mladinsko-kadet-skem prvenstvu v Hanau v Nemčiji in na turnirju German open v ju jitsu borbah. Tekmovanj se je skupaj udeležilo 1300 tekmovalcev iz 32 držav.
Barve slovenske reprezentance je na svetovnem prvenstvu zastopalo 36 tekmovalcev, hkrati pa se je 12 tekmovalcev pomerilo na turnirju German open, med njimi tudi tekmovalci ju jutsu kluba iz Šempetra. Najboljše mesto na svetovnem prvenstvu si je s 3. mestom in
bronasto medaljo priborila Sabina Predovnik v kategoriji kadetinje do 70 kg. Uspešni so bili tudi Tadej Kostanjšek, ki je dosegel 7. mesto v kategoriji kadeti do 66 kg, s 5. mestom Nejc Kuder (do 85 kg) in z 9. mestom Marko Cokan (do 62 kg) v kategoriji mladincev.
Tekmovalci ju jitsu kluba iz Šempetra so bili uspešni tudi na turnirju German open. David Štaus je v kategoriji kadeti do 60 kg osvojil 1. mesto, Luka Melanšek pa 3. mesto. Barbara Stiplovšek je zaradi lažje poškodbe morala turnir končati predčasno, zasedla je 11. mesto.	L. K.
Ekipa mladih odbojkarjev iz Šempetra
ekipi so v domači dvorani premagali z rezultatom 2 : 0. Zdaj so stopničko bližje uvrstitvi za nadaljnje kvalifikacije. V času zaključka redakcije so se kadeti že pomerili z ekipo Mežica, o čemer bomo poročali v naslednji številki Utripa, z ekipo Fužinar Metal pa jih čaka tekma še 4. novembra na Ravnah.	L. K.
Slavili moški in kadeti
Sredi oktobra sta bili uspešni moška in kadetska ekipa odbojkarjev SIP Šempeter. Prvi so premagali ekipo Logatec, drugi pa ekipi Mežica in Fužinar Metal.
V soboto, 13. oktobra, se je začel 1. krog 2. DOL moške odbojkarske lige. SIP Šempeter se je v domači telovadnici pomeril z ekipo Logatec in z rezultatom 3 : 0 slavil zmago. Moška odbojkarska ekipa je z rezultatom 25 : 22 dobila že prvi set. Podobna pa sta
bila z rezultatoma 25 : 19 in 25 : 17 tudi drugi in tretji set.
Uspehi SIP Šempeter so se nadaljevali tudi v nedeljo, 14. oktobra, ko so se z ekipama Mežica in Fužinar Metal pomerili kadeti skupine »A« SIP Šempeter. Obe
Odbojkarski klub Šempeter vabi 27. oktobra ob 20. uri na
tekmo v telovadnico OŠ Šempeter, kjer si boste ogledali člansko odbojkarsko tekmo med domačim klubom in klubom TAB Mežica.	__________________________
Športno košarkarsko društvo KOŠ Polzela vabi zainteresirane košarkarske ekipe k sodelovanju v LIGI BRGLEZ.COM, ki bo potekala od 18. novembra 2007 do predvidoma marca 2008 v dvorani košarkarskega društva Hopsi Polzela. Prijave lahko pošljete do 30. oktobra na naslov Marko Slokar, Polzela 221, 3313 POLZELA, ali na elektronski naslov marko.slokar@siol.net, kp: dani.turnsek@garant.si. Informacije so na voljo tudi na mobilnih telefonih 041/381 472 (Marko) ali 041/381 463 (Dani).
Pisma bralcev
Delavnica za zdravo hujšanje
V	Zdravstvenem domu Žalec so pripravili delavnico za zdravo hujšanje, ki je bila sestavljena iz treh sklopov. V prvem sklopu so pripravili 14 srečanj po dve šolski uri. Srečanja so potekala v sejni sobi zdravstvenega doma. Vodila sta jih mag. Andrej Kravos, dr. med., in medicinska sestra Irena Klančnik. Prvo srečanje je bilo 14. marca 2007.
V	drugem sklopu je bila predvidena telovadba v mah telovadnici OŠ (sedanja UPI-Ljudska univerza Žalec). Telovadbo, ki je bila vsako sredo po predavanju od 18. do 18.45, je vodila diplomirana fizioterapevtka Barbara Holcer. Vsi udeleženci so se lahko udeležili posveta pri zdravniku dr. Andreju Kravosu pred začetkom delavnice. Delavnica za zdravo hujšanje je potekala vsako sredo od 16.30 do
18.	ure - vse do 20. junija 2007. Najprej pa so spregovorili o zdravi prehrani. Predavali sta medicinski sestri Majda Donko in Marta Kos.
Zdravemu hujšanju so namenili štirinajst predavanj in uro telovadbe po predavanju. Prijavljenih je bilo devetnajst občanov, od tega trije moški in šestnajst žensk. Udeležba na srečanjih je bila 83-odstotna. Skupaj so udeleženci shujšali 120 kg, povprečno pa 6,3 kg. Največ je shujšal Jože Gorjan (14,44 kg).
Verjetno se bo delavnice za zdra-
vo hujšanje v jeseni ponovno udeležilo nekaj teh udeležencev.
Povedati pa moram, da je bil celoten pismeni material zelo dobro pripravljen. Vsi udeleženci so bili z organizacijo zelo zadovoljni, seveda pa gre zahvala mag. Andreju Kravosu, medicinski sestri Ireni Klančnik, diplomirani fizioterapevtki Barbari Holcer ter medicinskima sestrama Majdi Donko in Marti Kos. Vsi udeleženci so prejeli potrdila o uspešno končani delavnici. Za zaključek srečanja delavnice, 20. junija, so v sejni sobi ZD udeleženci pripravili odlično zakusko različnih dietičnih jedi in sadja, pili pa so vodo iz avtomata.
Konrad Ambrož, Žalec
Zahvala Aktivu kmečkih žena
Zahvaljujem se Aktivu kmečkih žena Braslovče, ki je s svojimi sladkimi dobrotami poskrbel, da so se lahko posladkali vsi obiskovalci razstave ročnih del, ki so jo pripravile žene iz Trsta v Podvrhu. Sladkih dobrot je bilo toliko, da so se z njimi lahko posladkali tudi obiskovalci po popoldanski nedeljski maši v Podvrhu, ki jo je vodil Izidor Pečovnik.
Organizatorica razstave in družabnega popoldneva v Podvrhu Damjana Lukman
Dost' 'mam Posedelovih laži
»Dost' 'mam!« pravi žalski župan in v torek, 2. oktobra, skliče
MÀUQGIASI
Družina, stanujoča v Založah, išče zanesljivo gospo za varstvo otrok in pomoč v gospodinjstvu. Želimo, da se nam oglasijo gospe, ki živijo na Polzeli ali v bližnji okolici, z lastnim prevozom. Delo vam ponujamo za daljše obdobje. Vaš klic pričakujemo na telefonsko številko 041 279 732.
Simona KODRIN, s. p.	Delovni čas:
Rimska cesta 35	p0n.. pet : 8.-18. ure
3311 ŠEMPETER	sobota: 8. - 12. ure
Tel.: 03/700 06 30
PREGLEDI VIDA POD VODSTVOM SPECIALISTA OKULISTA - četrtek, 25. 10. 2007 -četrtek, 15.11.2007 -četrtek, 29. 11.2007
Naročite se na tel.: 700 06 30 od 7. do 18. ure.
***Pri nas je vedno kaj V AKCIJI*** KOREKCIJSKI OKVIRJI, SONČNA OČALA - 5 %.
obiščite nas

in videli boste bolje
novinarsko konferenco. Zgodi se »nateg« novinarjev (naslov), nato konferenca mine v stilu: monolog Vzvišenega - hvala za Vašo prisotnost - nasvidenje.
Vendar melodija ni ubrana. O meni osebno je trosil laži, ki jih moram odločno demantirati -periculum in mora (nevarnost je v odlašanju).
Lojze Posedel že praviloma zlorablja moje ime v zvezi z glasbeno šolo v Žalcu, ki se je gradila domala petnajst let in verjetno bi se še dlje, če ne bi prišlo 2004 do zamenjave oblasti. Dne 8. marca 2005 sem na novinarski konferenci pojasnil nerazumno prelaganje izgradnje glasbene šole, saj je stvar postala abotna. Župan Posedel se je takrat na vso moč trudil diskreditirati moje ime z lažjo, da sem proti gradnji glasbene šole, in to počne še danes, ko šola že drugo leto opravlja svojo funkcijo. Dejstvo je, da je glasbena šola ena redkih investicij občine v mestu Žalec v času njegovega županovanja, zato mož skrbno pazi, da zamolči prizadevanja kogarkoli okrog te izgradnje. Moja segajo v leto 1992, kar sem dostikrat pojasnil.
V letu 1999 je projekt Glasbena šola izpadel iz proračuna (proračun predlaga župan), zato sem januarja 2002 kot prvopodpisani predlagal občinskemu svetu način pridobivanja sredstev. Lojze je to mirno zavrgel. Da sem leta 2004 glasoval proti proračunu
občine za leto 2005, je bil vzrok drugje. Moj »ne« je bil namenjen: cvetlice in gredice - 87 mio. SIT, ZKŠT - 73,8 mio SIT, vrtina tople vode - 25 mio. SIT in podobne neslanosti, KS pa ostajajo z neurejenimi plazovi, vodovodi in infrastrukturo.
To so dejstva, podprta z dokazi. Župan očitno še ni okusil duha Evrope in njenih manir. Še vedno živi sam sebi, v svoji ozkosti in egoizmu. Ne branim mu, le spomnil ga bom, da ne bo umrl od tega, od česar boleha, temveč od tega, od česar živi.
Januš Rasiewicz, svetnik SDS
Zahvala
18. september je nedvomno dan, ki se bo zapisal med mejnike naše družine. Tudi naša hiša v Galiciji je bila ena izmed poplavljenih. Velika katastrofa, ki nas je prizadela, bi bila še večja, če ne bi takrat bilo dobrih ljudi, ki so nam z nesebično pomočjo pomagali pri odpravi posledic.
Dovolite, da posebej omenim Prostovoljno gasilsko društvo Velika Pirešica in Zavrh, Območno enoto Rdečega Križa Žalec, ter vse prijatelje, krajane in krajanke, ki ste opazili stisko in bili pripravljeni pomagati. Za vso pomoč, stiske rok in vse lepe besede se vam iskreno zahvaljujem in sporočam, da je zaradi Vas, ki ste pomagali, bila bolečina lažja.
Dejan Tratnik z družino
Zahvale za novembrsko številko Utripa sprejemamo do 19. novembra 2007 oziroma do zapolnitve strani v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec (Dom II. slovenskega tabora).
Tel.: 03/712 12 80.
Najdete nas v trgovskem centru na Pollali. Od ponedeljka do potka, od .	0.00 de 20.00,
•	OBIRCIM ad 0 da I* lat	sobota od 0.00 do 13.00
• OPRIMO M DOlMlKI	Vljudno vabljeni!
■ PUTRU IZBIRA IflRRt
Otro**1*
bund-
ed
dettai
«Sfila*
Metronic-Komet d.o.o., Opekarna 5, Trbovlje
Sanacija simbola
Že od daleč viden simbol polzelskega središča nameravajo sanirati prihodnje leto. Gre za akacijo (Acacia), ki je v deblu votla in je nevarna, da se podre. Sicer je letos prenesla avgustovsko neurje, vendar jo bodo drugo leto zalili z betonom in jo na tak način rešili pred propadom.
Akacija (na posnetku) je rod subtrobskih iglavcev, po poreklu iz Avstralije ali Afrike. Stara je približno 300 let, visoka okoli petnajst metrov. Obseg debla v višini ramen odraslega človeka je 522 cm.
Uredništvo obvešča, da je v skladu s sklepom programskega sveta mesečnika Utrip Savinjske doline z dne 27. marca 2007 maksimalna dolžina besedil za pisma bralcev do 1500 znakov s presledki. V primeru, da pridejo v uredništvo daljša besedila, si uredništvo pridržuje pravico do skrajšanja po lastni presoji. Besedila morajo biti podpisana z imenom in priimkom ter naslovom pisca, opremljena pa tudi s telefonsko številko, na katerih je možno preveriti istovetnost besedila. Nepodpisanih besedil ne objavljamo. Prav tako uredništvo ni dolžno objaviti nenaročenih besedil, ki niso pisma bralcev.	Uredništvo
m Roman Brglez
Pekarna-slaščičama-trgovina Vransko 17, 3305 Vransko
Pekarna in trgovina Vransko, B 703 30 30; trgovina Žalec B 713 30 82; slaščičarna Žalec B 713 30 83; trgovina Griže B 713 30 80; slaščičarna Petrovče B 713 30 84; trgovina Ostrožno B 428 20 60; trgovina Vrbje B 713 30 86; bar Vrbje B 713 30 87; slaščičarna Šempeter B 703 30 46; slaščičarna Polzela B 703 30 48; trgovina Zagorje ob Savi B 566 02 80, trgovina Kamnik B (01) 830 82 70; trgovina Laze B (01) 834 70 12; trgovina Tabor (B 703 43 70).
Spoštovani kupci!
Pred dobrim mesecem smo koledarsko zakorakali v jesen, v čas, ko nas narava obdari s svojimi darovi. Žal pa zna biti narava tudi zelo kruta, kar nam je letos že dvakrat pokazala. Najprej smo se so soočali s posledicami neurja, ki je povzročil ogromno škodo tako na njivah kot objektih, nato s poplavo, ki je prizadela veliko družin in uničila njihova stanovanja ter vzela tudi dve mladi življenji. Vse se lahko naredi, življenja pa ni mogoče obuditi. Topli dnevi se poslavljajo, sonce je vedno bolj sramežljivo, prihaja čas, ko bo prijetno posedeti v toplih prostorih naših lokalov ali nakupovati v naših trgovinah. Ob tem pa naj vas spremlja naše geslo
ZVESTOBA SE NAGRAJUJE.
Letošnja jesen zaradi neurja in poplave ne bo tako bogata z darovi, kot je bila lanska. Vsekakor pa smo lahko veseli tistega, kar smo pridelali sami. Tudi letos smo v naših trgovinah in še posebej v našem novem supermarketu na Vranskem bogato založeni z različnimi jesenskimi dobrotami, ki nam bogatijo in lepšajo zimske dni in so nepogrešljiv del naše ozimnice. Ob vseh teh jesenskih dobrotah pa na naših policah ne manjka drugega blaga, ki vam vse leto, dan za dnem dela družbo in vam je v veliko zadovoljstvo. Tega bo kmalu še več, saj se bo čez dober mesec že začel tudi veseli december. Da bo veselje še večje, vas vabimo, da se pri nas oskrbite z darili, ki jih bodo darežljivo podarjali dobri trije možje: Miklavž, Božiček in dedek Mraz.
Kolektiv prijaznih ljudi BRGLEZ
Zimzelen in vrtci Žalec na 3
kongresu socialnega dela
Žalec kot kuturnejše in humanejše mesto
Predstavnice skupine Zimzelen, vrtca in “vrtčevska” babica smo se udeležile 3. kongresa socialnega dela v Mariboru ter predstavile dobro prakso graditve mostu med generacijami v Žalcu.
Skupina za kakovostno starost Zimzelen je bila ustanovljena 28. 1. 1991. Takrat je bila to prva skupina na Štajerskem. Vzpodbudo za ustanovitev skupine sem dobila na Društvu terapevtov za alkoholizem, druge odvistnosti in pomoč ljudem v stiski, ki ga vodi dr. J. Rugelj. Veliko spodbud sem dobila tudi od dr. J. Ramovša na Inštitutu Antona Trstenjaka in od Branke Knific in Toneta Kladnika na Združenju za socialno gerontologi-jo in gerontagogiko Ljubljana.
Staranje je spreminjanje in ne poguba
Le če se bomo znali tudi postarati in živeti do konca polno, bomo prihodnjim generacijam ponudili zgled, kako ravnati z močjo starosti. Kdor živi danes, sodeluje v pustolovščini, ki je edinstvena v vsej zgodovini človeštva in je nepredvidljiva za prav vsakega izmed nas. »Doslej še nismo našli pred-zgodovniskih okostij ljudi, ki bi bili starejši od 50 let. Človekova povprečna življenjska doba je v 99,9 odstotka vsega časa, odkar bivamo na tem planetu, znašala 30 let. Zdaj moramo v eni sami generaciji preseči sto tisoč let stare značilnosti svojega telesa in svoje civilizacije.« (Frank Schirrmacher: Zarota metuzalemov)
Starejšim marsikje na svetu vzamejo hišo, posest in hrano.
Preko sovražne propagande nas skušajo oropati samozavesti in nas odvrniti od vere v naše poslanstvo. Vzeti nam hočejo veselja do življenja. Poskrbeti moramo, da se nas bo slišalo. Imamo vso pravico do soočanja, ko gre za odnose, življenje in ljubezen, saj smo avtorji svojega življenja.
Z govorjenjem in pripovedovanjem lahko starejši ljudje neznansko obogatijo družbo.
Številni avtorji poudarjajo, da se sposobnost učenja tja do visoke starosti nič ne zmanjša. Vse, kar moramo storiti, je trenirati svoje možgane.
Teme »VRTČEVSKIH BABIC«, ki so bile izpeljane do zdaj:
- kako je bilo v šoli nekoč
(stari učbeniki, šolske tabli-
ce in šolska malica)
-	knjige iz babičine mladosti
-	babice pripovedujejo znane in povsem nove pravljice, zgodbe
-	Mi se imamo radi - pevska skupina babic prepeva ljudske in otroške pesmi
-	punčke, lutke nekoč: punčke iz cunj brez šivov, duhci, dojenčki
-	igre, ki so se jih igrale naše babice
-	šivalnica - izdelajmo si punčko
-	rajalne igre
-	naredimo si šotor
Pogoji za dobro prakso v
Žalcu
1.	načrt
2.	motivacija
3.	fleksibilnost in senzibilnost voditeljic
4.	dobra priprava vsebine
5.	medijska predstavite
6.	vnašanje novih oblik sodelovanja
7.	izobraževanje
Tončka: »Vzgaja se samo s srcem, nasmehom in z ljubeznijo.«
Kot predstavnice srednje generacije, voditeljice skupin za kakovostno starost, strokovne delavke v vrtcu oblikujemo nove modele večgeneracijske-ga druženja, kjer bodo staro-
stniki ponovno našli mesto s svojo modrostjo in življenjskimi izkušnjami ter izkoristili potenciale otrok in mladine za sistematično povezovanje vseh treh generacij, posebej prve in tretje. V Občini Žalec preko skupin za kakovostno starost in Vrtca Žalec sistematično tkemo povezanost prve in tretje generacije.
Pripravila: mag. Irena Potočnik, dipl.
soc. del.
Spoznavanje kmečkih opravil
Otroci in starši med ličkanjem koruze
Presenečenje je uspelo
V Vrtcu in POŠ Trnava so v torek, 9. oktobra, pripravili kostanjev piknik, na katerem so otroci spoznavali stara kmečka jesenska opravila. Medse so povabili tudi kmečke žene iz Trnave, Šentruperta in Orle vasi, ki so jim pri-
V podaljšanem bivanju število učencev na osnovnih šolah Savinjske doline in najbrž tudi po vsej Sloveniji narašča. Razlog za to je v ve-
kazale »kožuhanje« - ličkanje koruze.
Otroci, ki so se kostanjevega piknika udeležili skupaj s starši, so se lahko tudi sami preizkusili v luščenju fižola, trebljenju buč, trenju in zbiranju orehov ... Poleg tega so skupaj s starši v
liki meri delovni čas staršev. Podaljšano bivanje otrok je za starše in tudi otroke zelo dobrodošlo. V tem času otroci naredijo domačo na-
delavnicah izdelovali izdelke iz slanega testa, dasmase in kožu-hinke, lahko pa so se udeležili športnih iger na igrišču. Nekaj posebnega je bila bukvama -knjigarna, saj so otroci sami prodajali knjige po simbolični ceni.
Ob vsej tej dejavnosti so bili otroci in starši že malo lačni in utrujeni, zato so s skupnimi močmi pekli palačinke, kostanj in se sladkali z domačim pecivom in sokovi.
Druženje je bilo zelo prijetno, čas pa neusmiljen, saj je vse kar prehitro minilo. Vsekakor se bodo z veseljem spominjali tega dne in z nestrpnostjo čakali, da bodo ponovno pripravili kaj podobnega. Najbrž pa na to ne bo potrebno dolgo čakati, saj jim idej ne manjka.
D. Naraglav
logo, se učijo, ustvarjajo in se igrajo.
Na OŠ Prebold je v podaljšano bivanje vključenih okrog 120 učencev razredne stopnje. Z njimi se ukvarja, uči, dela in ustvarja kar lepo število učiteljic in vzgojiteljic. Po končanem rednem pouku učenci naredijo domačo nalogo, utrjujejo že predelano učno snov, likovno ustvarjajo, se igrajo ... Ob lepem vremenu se odpravijo na dvorišče in igrišče. Običajno so razdeljeni po starostnih skupinah, razen ko gre za kakšno skupno aktivnost.
Eno takšnih so konec prejšnjega meseca pripravile učiteljice in vzgojiteljice; odločile so se za peko kostanja. Ob tem je nastala tudi ta skupna fotografija.	D. N.
Nekega dne smo bili povabljeni na rojstnodnevno zabavo k prijatelju Daretu. To zabavo je organiziralo njegovo dekle. Bila je zabava presenečenja, ki je odlično uspela.
Ta zabava je mojo mamo tako navdušila, da seje odločila, dajo bo tudi ona pripravila očku. Že teden pred zabavo sva začeh pripravljati vse potrebno. Poklicala sem v Letuš k babici in dedku: »Očkova zabava bo potekala pri vama.«
»Dobro,« je odgovorila babica, ki se je oglasila na telefon.
Naslednji dan me je mami vprašala: »Kako naj očka spravimo v Letuš, ne da bi mu povedali, da gre za rojstnodnevno zabavo?«
»Morda bi mu lahko rekli, da mora pokositi okrog hiše,« sem ji predlagala. Mama se je strinjala z mano. Poklicala je očka in mu rekla, da mora iti v soboto pokosit okrog hiše v Letušu. Nejevoljno je odgovoril: »Da, bom.« Seveda se ni mogel razveseliti. Le komu se ljubi kositi travo na svoj rojstni dan?
Prva ljubezen
Bilo je prejšnje šolsko leto sredi odmora. Spet smo se vsi prerivali po hodnikih, da bi prišli v svoje razrede.
Stala sem sredi gruče učencev in čakala, kdaj sebodo umirili. Kar naenkrat me je nekdo spotaknil, skoraj sem podrla učenca iz 9. razreda. Postalo mi je nerodno, nisem vedela, kaj naj naredim. Takrat pa mi je ponudil roko, se mi nasmehnil in se zazrl naravnost v moje
Dva dni pred zabavo sva morali z mamo poskrbeti, da sva poklicali vse prijatelje in pripravili vso potrebno hrano in pijačo. Pecivo sva morali peči na skrivaj, takrat ko očka ni bilo doma, da ne bi česa posumil. Do tod nama je uspelo, sedaj je bilo potrebno zabavo le še izpeljati.
Ob osmih zjutraj me vrže pokonci glas nadležne budilke. Hitro jo ugasnem. Ker se očka ponavadi ravna po reku Cim prej, tem bolje, sem se kar hitro oblekla in umila. Nato smo se odpeljali v Letuš. Hrano sva že prejšnji dan odpeljali tja, če bi jo nameravali odpeljati to jutro, bi morali očku že tako kmalu razkriti najino presenečenje.
Ko smo prišli tja, smo se obnašali čisto naravno. Vse stvari so bile skrite na takšnih mestih, da jih očka ne bi našel. Oblekel si je že delovna oblačila in si pripravil kosilnico. Že je mislil začeti s košnjo, tedaj pa je mami prišla izza vogala in se odločila, da mu pove:
»Pospravi vse nazaj in se preobleci, zdaj se bo pričela zabava.«
oči ter mirno rekel: »Oprosti.« Odvrnila sem mu, da ni problema, in se nasmehnila nazaj. Takrat sem občutila v mojem trebuščku polno mravljincev in kolena so se mi začela tresti. V tistem hipu sem se zavedala, da me je zadela amorjeva puščica. Zaljubila sem se na prvi pogled. Res moram priznati, da sem fanta poznala samo na videz. Vedela sem, da hodi v 9. razred in da je všeč mnogim drugim dekletom. To pa je bilo tudi vse.
Od tistega dne sva se velikokrat spogledovala, hodila sku-
»Kakšna zabava?« je bil začuden očka.
»Tvoja zabava,« sem še jaz prihitela za mamo.
Vsi smo se začeli smejati. Očka kar ni vedel, kaj naj si misli. Pospravil je kosilnico in se preoblekel. Ko se nam je spet pridružil, je bilo že vse pripravljeno. Z mamo naju je vprašal:
»Kako vama je uspelo vse tako na skrivaj izpeljati?« Še enkrat sva se zasmejali.
Ob tretji uri so začeli prihajati gostje. Bilo nas je zelo veliko. Za šalo smo za cesto postavili tablo z napisom »Kamp pod jabko«, če bi kdo želel prespati v šotoru. Zabava se je pričela. Vsi smo se zelo zabavali. Jedli smo, pili, se smejali, očka je odprl darila, posneli smo nekaj fotografij...
Zabava se je kar prehitro končala. Jaz sem bila že utrujena, zato sem odšla spat v šotor, ki smo ga postavili pod jablano. Gostje so odšli pozno zvečer.
Ker se nam zvečer ni ljubilo pospravljati, smo morah zjutraj. Ko smo pospravili, smo se poslovili od babice in dedka. Odločili smo se, da moramo takšno zabavo še kdaj ponoviti.
Kristina Smrekar, 8. c, OŠ Polzela
paj v šolo in iz nje. Zelo sva se ujela. Zame je bil popoln fant.
Vendar vse enkrat mine. Bil je predzadnji šolski dan in deveti razredi so odhajali. Bilo mi je zelo hudo, ker sem vedela, da tako, kot je bilo, ne bo več. Zelo dolgo sva se poslavljala. Rekel je, da je tudi njemu hudo, vendar naj ne skrbim. Objela sva in si še zadnjič rekla adijo. Zavedam se, da je to bilo moje najlepše šolsko leto in to sem tudi zelo cenila.
Kristina Anzelc, 8. b OŠ Braslovče
Veselo podaljšano bivanje
Uživali v vožnji z avti
Družabno srečanje Vrtca Polzela
V ponedeljek, L 10. 2007, smo se učenci 4. a-razreda zbrali na igrišču za našo šolo, kjer so nam predstavili program JUMICAR, ki poučuje otroke, kako se vesti v cestnem prometu. Vsak mini avtomobilček je vseboval elemente pravega avtomobila. Imel je zavorni pedal, pedal za plin,
Pravijo, da je ljubezen nekaj zelo lepega. No, tako sta mi povedala moja starša. Ali je to res? Onadva bi to že morala vedeti. Ali sem že jaz bil kdaj zaljubljen? Kako pa se počutiš, ko si zaljubljen? Seveda je to vprašanje, ki si jih zdaj, ko mi »hor-mončki igrajo«, kot mi pravijo tisti, ki me dobro poznajo, dan za dnem postavljam.
Kaj je to ljubezen? Ali je to iskrica, ki preskoči med mano in čedno deklico? Iskrica, za katero me je sram, da bi zanjo vedel še kdo drug, še posebej pa deklica, ki mi je všeč. Mi-
varnostni pas in seveda bencinski motor. Nato smo se usedli vanj, se pripeli, na glavo nadeli čelado in se odpeljali po progi. Upoštevati smo morali prometne znake in semafor. Bili smo pravi vozniki in doživljali dogodke, kot jih zaznava voznik v pravem prometu. Ti mali mini bencinski motorji
slim, da me je zadela amorjeva puščica, saj me pri srcu tako prijetno stiska, ko jo vidim. Rad bi se o tem tudi pogovarjal, a mi je zelo nerodno. Naj povem prijateljem, ko pa se mi bodo zagotovo smejali? Naj povem staršem? Oni bi me razumeli, a mi je tako nerodno, da bi se kar v zemljo pogreznil. Vseeno mislim, da sem zaljubljen, saj se prešerno smejim in pravijo, da vidim celo to, kako kamen cveti. Meni je pravzaprav vseeno. Vem le, da mi zaigra srce, ko jo vidim. Zdaj zbiram samo še
pa so bili včasih kar malo prehitri in ugotovili smo, da je že majhna napaka v vožnji lahko usodna.
Bilo je nepozabno in želimo, da bi se vsi otroci lahko preizkusili v vlogi voznika. Učenci 4. a smo se strinjali, da vzgoje za prometno varnost ni nikoli dovolj.
Pa srečno in varno udeležbo v prometu vam želi
4.	a z učiteljico Damjano Kolšek, I. OŠ Žalec
pogum, da bi to povedal tudi njej. Ves čas se sprašujem, kaj si ona misli o meni. Če mi kdaj nameni kakšno prijazno besedo ali kakšen prijazen pogled, se mi zdi, da sem v devetih nebesih in kar lebdim. Potem pa pomislim, da mi je ona druga deklica tudi zelo prijetna. Ja, kaj pa je zdaj to? Sem morda zaljubljen tudi vanjo? Ne vem. Morda.
Sicer pa, to mi je dovoljeno, saj sem vendar še otrok. No, pubertetnik. Mladostnik, če lepše povem. Mladost pa je norost, čez vodo skače, kjer je most. Torej, naj živi ljubezen! Prva, druga, zadnja in vsaka.
Matjaž Trop, 8. b OŠ Braslovče
»ŠKRATJE, KI STE FIT, NA GORI OLJKI MORATE BIT!«
V Vrtcu Polzela se v okviru občinskih prireditev vsako leto odločimo za zanimivo prireditev, na katero povabimo vse otroke in tudi njihove starše.
Zaradi nenehnega dežja nas je skrbelo, če bomo lahko izpeljali naše srečanje, toda skrbi so bile odveč, saj je bil zadnjo septembrsko soboto izjemno lep sončen dan, zato je prireditev uspela.
Splačalo se je, saj se v našem vrtcu zavedamo, kako pomembno je gibanje za otroka. S tem otroci pridobivajo telesno zmogljivost, vzdržljivost, če pa je gibalna dejavnost povezana še z naravo, s soncem, smehom, pesmijo in prijateljstvom, pa si lepše kombinacije skoraj ni mogoče zamisliti.
Otroke so spremljali škratje in živali. Iskali so jih v gozdu, jim pomagali nabirati drva, listje, vleči hlod, iskati jajca, orehe, preskakovati palice ter luže. Za vsako opravljeno nalogo so si prislužili nagrado. Enkrat korenček, drugič
jabolko, vodo, prepečenec ali pa lešnike.
Škratje so otroke popeljali do vrha Gora Oljke, kjer so jih čakali najbolj nagajivi škrat, Pika Nogavička in gusar. Ti so otroke ob različnih zabavnih igrah še dodatno razvedrili in ob igranju kitare zapeli Pikino in gusarsko pesmico.
Otroci so se udeležili škratove delavnice, v kateri so si izdelali vsak svojo vetrnico. Seveda smo se na koncu vsi skupaj posladkali s palačinkami in pečenim krompirjem.
Druženje, igranje in kramljanje je potekalo še precej časa, saj smo bili vsi dobre volje, srečni in sproščeni.
Takšna prireditev nudi otrokom vrsto možnosti za pogovor o zdravem življenju v naravi, gibanju, igrah, sproščanju, živalih, ki jih opazimo v gozdu ...
Te dejavnosti lahko spodbudijo pogovor: POIŠČI, POGLEJ - SODELUJ - UČI SE!
Otroci radi sodelujejo, če le imajo možnost.
Izživite se v naravi!
Ivica Pučnik
Moja prva ljubezen
»Rad delaj in bodi dobre volje!«
Po 30 letih ponovno skupaj
Jubilantka s svojimi obiskovalci
Te dni je 97. rojstni dan praznovala najstarejša Polzelanka Marija Andrejc, po domače Rojškova mama, s Polzele. Ob visokem jubileju so jo obiskali župan Občine Polzela Ljubo Žnidar, predsednica društva upokojencev Gertruda Terčak in predsednica Občinskega odbora Rdečega križa Olga Hočevar, za veselo razpoloženje pa so poskrbeli vaški pevci in harmonikar Franci Ožir.
Živahna ženica, ki jo je teža življenja globoko sključila, je bila obiska zelo vesela, presenetila jo je pozornost obiskovalcev, saj je po naravi zelo skromna. Marijo Andrejc so, kot radi rečemo, sneli s kljuke, saj je pri sosedih pomagala pri ličkanju koruze. Kljub letom namreč še vedno rada poprime za motiko, grablje in drugo kmečko orodje, ki ji je delalo družbo vse življenje. Rodila se je v družini Hriberšek med sedmi-
mi otroki v Ravnah pri Šoštanju. Pri 17 letih ji je umrla mama, breme gospodinjstva pa je padlo na njena mlada ramena. Imela je dobrega očeta, ki je poslušal nasvet domačega župnika in jo poslal v osemtedensko gospodinjsko šolo. Pri 27 letih je prišla na Polzelo, po desetih letih pa se je primožila na Rojškova kmetijo. Rodila je štiri otroke, prvi je umrl kmalu po rojstvu, sledili so mu Ivan in Alojz ter Majda. Ima tri vnuke, Sabino, Lucijo in Saša, ter dva pravnuka, Jakoba in Ažbeta. Že kar nekaj let je vdova in dolgo je že, kar je kmetijo izročila sinu Alojzu in snahi Evi. Lepo se razumejo, k čemur prav gotovo pripomore tudi zelo dobrohoten Marijin značaj. Še vedno veliko bere, ima odličen spomin, ki seže daleč v otroška leta, rada se smeje, njen življenjski moti pa je: »Rad delaj in bodi dobre volje!« Njen visoki jubilej so praznovali v krogu družine. Seveda so ji mnogi zaželeli še zdravih in srečnih let, sama pa to prepušča božji volji, saj je bila vse življenje prav trdna vera njena glavna opora. T. Tavčar
Razstava glinastih figuric
V mali dvorani Doma krajanov v Andražu so odprli stalno razstavo zbirke šaljivih glinenih figuric avtorja Mirana Čobala.
Uvodoma je zbrane pozdravil predsednik kulturnega društva Vili Pižorn. O avtorju in njegovi zbirki sta govorili umetnostna zgodovinarka Milena Moškon in umetnostna kritičarka Ifigenija Simonovič. Miran Čobal je bil rojen v Velenju, njegov oče pa v Dobriču pri Andražu, kjer je bila mama Alojzija pred prvo svetovno vojno učiteljica. Leta 1923 se je družina z dvema otrokoma, hčerjo Darinko in sinom Miranom, preselila v Ljubljano. Miran je v Ljubljani končal fakulteto za strojništvo, v Zagrebu pa medi-
cinsko fakulteto in tako postal univ. dipl. inž. strojništva in univ. dipl. inž. sanitete. Upokojil se je leta 1981 in živi v Ljubljani. Slikati je začel že v mladih letih; znan je bil kot ilustrator in akvarelist. Kasneje je obiskoval tečaj slikanja, leta 1986 pa je opravil tudi tečaj za keramiko in prvič začel delati z glino. Deset let je delal, oblikoval in barval glinene figure, predvsem motive iz znanih literarnih zgodb in jih združeval v šaljive kompozicije. Po daljšem premisleku se je letos spomladi odločil in zbirko 17 šaljivih glinastih figuric podaril krajanom Andraža z željo, da bi bila ljudem v zadovoljstvo in veselje ter spomin na njegove starše. Župan
Miran Čobal ob glinasti figurici vojaka Švejka
Občine Polzela Ljubo Žnidar se je avtorju zahvalil za njegov celotni opus, ki je kulturno obogatil Andraž. V kulturnem programu so nastopili Vaški godci, Andra-ški oktet, učenci šole, člani gledališke sekcije in Mešani pevski zbor Andraž.	T. Tavčar
Sašo Govc z zlatom iz Portorika
Veterani Košarkarskega kluba Laško so se prejšnji mesec udeležili svetovnega košarkarskega prvenstva v Portoriku. V kategoriji nad 30 let so osvojili naslov svetovnih prvakov. V finalu so premagali favorizirano reprezentanco Portorika z rezultatom 87: 80. Najboljši strelec ekipe na prvenstvu in tudi finalne tekme (z 21 točkami) je bil Preboldčan Sašo Govc.
Sašo Govc je svoje prve klub-
ske košarkarske korake naredil pri KK Libela Celje. S kadetsko ekipo omenjenega košarkarskega kluba je leta 1982 osvojil naslov državnih prvakov Jugoslavije, dve leti kasneje pa je z isto ekipo zasedel peto mesto na mladinskem državnem prvenstvu. Nastopal je tudi za mladinsko državno reprezentanco Jugoslavije, s katero je leta 1984 osvojil tretje mesto na evropskem mladinskem prvenstvu na Švedskem
in istega leta postal tudi najboljši športnik takratne žalske občine.
Z aktivnim igranjem košarke je nadaljeval tudi v članski vrsti v KK Libela Celje. Zanjo je nastopal deset let v 1. B zvezni košarkarski ligi. Svojo košarkarsko pot je nadaljeval v KK MIK Prebold, v KK Kovinotehna Savinjska Polzela, s katero se je uvrstil na evropski pokal pokalnih zmagovalcev, in končal v KK Pivovarna Laško z uvrstitvijo v Evroligo.
Po vrnitvi v domovino jih je sprejel župan Občine Laško Franc Zdolšek in jim čestital za izjemen uspeh. Sašo je bil seveda deležen čestitk tudi v Občini Prebold. Za dosežen uspeh, igranje ter promocijo košarke v domačem kraju so se mu zahvalili s posebnim priznanjem ob zaključku generacijskega turnirja, ki je bil organiziran v okviru dneva preboldske košarke in turnirja generacij.	D. N.
Srečanje nekdanjih sošolcev
Sobota, 15. septembra, je bila za 28 nekdanjih sošolcev generacije 1969/77 OŠ Šempeter in njihovi razredničarki Zdenko in Karlino poseben dan. Organizirali so namreč srečanje ob 30. obletnici zaključka osnovne šole.
Spomini so jih ta dan ponesli nazaj, najprej do 25. obletnice, ki so jo zaključili pri zdaj že pokojnem sošolcu Rudiju. Najprej so na njegov grob odnesli cvetje in prižgali svečke, nato pa so se z avtobusom odpeljali do Radeč, se povzpeli na splav in dovtipom, smehu in presenečenjem, ki so jih pripravili splavarji in
harmonikar Domen, prepustili prosto pot. Spoznali so splavarski krst mladega splavarja Cirila in se prijetno zabavali.
Pot jih je vodila na Aškerčevo domačijo v Senožetih pri Rimskih Toplicah. Prisluhnili so pranečaku pesnika Antona Aškerca, nato pa poizkusili ovčje sire, pridelane na kmetiji. Ob tem seveda ni manjkala dobra domača kapljica. Proti večeru so se vrnili v Šempeter in v dvorani domačega gasilskega doma nadaljevali svoje srečanje. Mize so bile obložene z domačim pecivom in »fantje« se kar niso mogli načuditi, kako dobre gospodinje so postale nji-
hove sošolke. Ure med okusno večerjo in jutranjo kislo juho so minile, kot bi trend. K temu velja dodati še besede Alenke Vrenko, ki je sošolce na začetku srečanja nagovorila z verzi: »Že dneve, tedne in leta živim v Šempetru, razmišljam o dnevih, ko skupaj smo sanjali v vetru. Otroci odrasli in gube na licih očitne in že spet se zavem, da mimo je že 30 let ... To je bilo takrat, ko smo drgnili šolske klopi, to je bilo takrat, ko smo skupaj še srečni bili, bilo je lepo, bili smo prav vsi prijatelji tedaj, zdaj le spomin na vse tiste dni še živi.«
D. Naraglav
Drugo srečanje »Tajčentalarjev«
Udeleženci srečanja
Na lanskoletnem prvem srečanju nekdanjih prebivalcev »Tajčentala«, kot so nekoč imenovali predel Liboj, so se udeleženci dogovorili, da bodo srečanje pripravili vsako leto. Letos so se 8. septembra srečali drugič, čeprav v nekoliko manjšem številu kot prvič.
Tudi letošnje srečanje so organizirali Bojan Dosedla in Stanko Uranjek, ki v Slovenskem dolu, kot se zdaj imenuje ta predel Liboj, živita že od rane mladosti, ter Pavla Adrinek in Tonika Martinšek, ki živita v Preboldu. Pri organizaciji so jih podprli tudi na KS, predsednik Uroš Fe-ldin je poskrbel tudi za malico, udeleženke srečanja pa so napekle najrazličnejše dobrote.
V imenu organizatorjev je zbrane pozdravila Tonika Martinšek, ki je osvetlila zgodovino nekdanjega Tajčentala: »V Nemškem dolu ali Tajčentalu, kot temu delu pravijo domačini, je leta 1815 keramično tovarno ustanovil Ignaz Schmidi, strokovnjak iz Nemčije. Leto zatem so začeli keramiko tudi že izdelovati. Strokovnjaki so bili tujci, lončarji in delavci pa domačini. Tovarna je pogosto menjavala lastnike. Na začetku prve svetovne vojne, leta 1914, so proizvodnjo omejili na izdelavo tistih uporabnih predmetov, po katerih je bilo največje povpraševanje. Leta 1928 je bila dokončno ustavljena proizvodnja. Leto zatem je rudnik te
prostore preuredil v konjušnico in skladišče hrane zanje. Nekaj let kasneje pa so prostore začeli preurejati v stanovanja, kamor so naseljevali keramičarske in rudarske družine. Uredili so tudi prostor za dvorano, v kateri so bile vse kulturne prireditve in vaške veselice. Ničesar od tega danes ni več, stavbe so porušene. Na tem mestu pa je danes naše srečanje.« Med najstarejšimi udeleženci srečanja, ki so v Tajčentalu preživljali svojo mladost, so bili Kristina Bobek, Pavla Jelen in Anton Srebre. Vsi so bili zelo veseli, da so znova skupaj z nekdanjimi sosedi, s katerimi so preživljali mladost. Veseli so, da se ta vez s srečanji prenaša tudi na njihove potomce. D. N.
STAVBNO KLEPARSTVO IN KROVSTVO
JOŽE - LILJANA STROŽER, s.P.
KASAZE 69/E, 3301 PETROVCE
TEL.: 03/714 Ol 00, FAKS: 03/714 01 01, GSM: 041 690 023, 041 608 312.
SANACIJA STREH, ŽLEBOV TER TESARSKA DELA. POKRIVANJE CREATONA, ESALA, EKO TER VSEH VRST JEKLENIH KRITIN.
Z vami že I 26 let *
»Za risanje bi šla na konec sveta!«
Diana s svojimi kreacijami; belo bo nosila aktualna miss Slovenije Tadeja Ternar.
S svojimi čudovitimi kreacijami živih mavričnih barv je oblekla v Sloveniji najbolj znane lepotice, tudi tiste s formalnimi nazivi. Prvič je bila njena obleka izbrana za najboljšo ob izvolitvi Maše Merc za miss Slovenije leta 2000, zmagovalna je bila tudi njena kreacija ob izvolitvi Nataše Krajnc za miss Slovenije 2002. Dve leti kasneje se je ponašala z najlepšo maturantsko obleko na istoimenskem izboru, letos pa sta si njeno obleko oblekli miss simpatičnosti na izboru za miss Slovenije Hana Hrvatski in miss univerze ...
Za najbolj izpostavljene medijske poglede je doslej oblekla že številne voditeljice in znane medijske obraze, kot so Ivana Šundov, Lucija Gubenšek, Lorella Flego, Nina Gazibara in mnoge druge. Spodnjesavinjča-nom pa je najbrž najbolj znana po projektu Smaragdna kraljica, kjer je odgovorna za prijetno podobo in obleko kandidatk. A tisto, kar je najpomembnejše, Diana Kotnik Lavtižar, slikarka, je Spodnjesavinjčanka z modnim ateljejem v Levcu, kraju, kjer živi že od nekdaj in ki je, ne glede na razsežnost njenega dela in čeprav bi, kot sama pravi, »za risanje šla na konec sveta«, ne izpusti iz svojega objema. Vanj je pripeljala tudi svojega moža Silva in si ustvarila druži-
no. Tukaj ustvarja neponovljive modne kreacije, ki so tako, kot se spodobi za njeno stroko, kot neponovljive slike, ki jih ni mogoče kopirati.
Diana Kotnik Lavtižar preseneti z neizmerno energijo, ki jo oddaja v okolje. Hkrati izžareva domačnost in dostopnost. Klepet z njo je poln, v svojih odgovorih prekipeva od vsega, kar ima povedati. Misli ji prehitevajo besede. Človek, kot je Diana, najbrž vedno znova preseneča z novimi idejami in ji pri uresničevanju vedno svežih projektov postavlja največjo oviro edinole čas, ki ga je za takšno frekvenco
dogajanja vedno premalo.
Diana ob vtisu, ki ga utegne imeti obiskovalec v njenem ateljeju v pritličju domače hiše v Levcu s paleto razstavljenih pravljičnih kreacij, takoj pove, da sploh ni pomembno, koga oblači oziroma, kdo ji je zaupal to zahtevno nalogo, pa naj bo to mišica ali gospa s konfekcijsko številko 46. Vsak človek je zanjo dober izziv in vsakdo, ki ji je zaupal svojo podobo, je zanjo velika odgovornost. Tukaj ne gre le za fizične značilnosti telesa, ampak tudi za tip človeka, za njegov značaj, ki ga mora pri kreiranju zanj upoštevati. »Imam zelo odprt odnos do človeka in se želim s stranko najprej temeljito pogovoriti. To je namreč zelo pomembno za kakovost ustvar-
janja v nadaljevanju,« pove Diana in doda, da ne dela kot šivilja, ampak kot oblikovalka, modna oblikovalka. Na njeno delo pa je definitivno vplival študij slikarstva, kar že v izhodišču pomeni drugačen pristop. In kolikor daleč vleče spomin, je to tudi področje, ki jo zanima od zgodnjih mladih let.
Risala je rada že v osnovni šoli, pri tem jo je spodbujala učiteljica likovnega pouka Nuša Božiček na OŠ Petrovče. Ona jo je tudi spodbudila, da se je pomerila na sprejemnih izpitih na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani. Ni bila le sprejeta, na sprejemnem izpitu je dosegla do takrat daleč največ točk v zgodovini te srednje šole. Tako se je vpisala na Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo, smer modno oblikovanje, ki jo je najbolj navdušila. »Za risanje bi šla na konec sveta!« je že takrat razmišljala Diana, zato začasna ločitev od doma ni bila tako težka. Doma sicer niso imeli šiviljstva, da bi imela možnosti veliko šivati, je pa mama veliko šivala za družino in nasploh bila in je precej ustvarjalna, zato seje v takem okolju kar hitro nalezla ustvarjalnosti še sama. Izkušnje si je nabirala v Tovarni nogavic Polzela, v M-Clubu ... Morda je bilo za koga presenečenje, da se ni kasneje vpisala na študij tekstilne tehnologije ali tekstilnega oblikovanja, a Diani se je odločitev za študij slikarstva zdela čisto naravna. Navsezadnje ji je najbrž slikarstvo dalo tisti presežek v njenem modnem oblikovanju, ki se odraža v njenih
umetelnih kreacijah.
Že med študijem slikarstva se je prijavila na kar nekaj modnih natečajev, zmagala kar na štirih, kar jo je opogumilo za delo naprej. A njeno slikarstvo nikakor ni bilo ob strani. Diana pravi, da slikarstvo tehnično odlično obvlada in pri tem pokaže na v ateljeju obešeno, za neuke oči brezhibno reprodukcijo Mone Lise, ki je njeno delo, a bi, kar se mene tiče, prav lahko visela v francoskem Louvru. Že v 1. letniku študija je lahko sodelovala na razstavi v Sarajevu s kolegi iz 4. letnika. »A konceptualna sodobna umetnost meni ni več tako blizu,« pravi Diana o tem, kaj jo je naposled dokončno usmerilo v modno oblikovanje, čeprav svojega slikarstva ni opustila in
jo najbolj moti, da nima časa, da bi večkrat naredila nekajurno pavzo za slikarskim platnom.
Zdaj ustvarja »slike«, ki jih nosijo ljudje. Zato je njen stil v modnem kreiranju zelo prepoznaven. Večerne obleke v drznih živahnih barvah in zelo ženstvenih krojih z veliko drobnimi, ročno izdelanimi in prišitimi detajli. Res je, da ji najbolj ležijo odrske in svečane kreacije, pa tudi poročne obleke, a v njenem oblikovalskem ateljeju šivajo vse, moške, ženske obleke, kostime, plašče ... Ob tem pa so vsa oblačila unikatna in nosijo Dianin oblikovalski pečat.
Da s slikarstvom ne more prekiniti, tudi če bi hotela, ji »preprečuje« tudi njen mož Silvo, likovni pedagog, s katerim sta ste spoznala v slikarski koloniji. Poleg svojega dela se Silvo ukvarja še z mnogimi projekti in najbrž ravno zaradi sorodnosti tako dobro delata skupaj. Projekt, kjer je združila moči pravzaprav celotna družina, je Smaragdna kraljica, ki jo organizira Turistično društvo Levec, katerega predsednica je Dianina mama. Silvo je avtor celostne podobe in koncepta prireditve, Diana pa skrbi za bleščečo podobo deklet - kandidatk, ki se sprehodijo po modni pisti tudi v njenih najlepših kreacijah.
Dianine aktivnosti so že tri leta usmerjene tudi k njenima sinovoma, triletnemu Lianu ter leto in pol staremu Eneju. Prav nenavadno bi bilo, če se fanta ne bi vsaj malo nalezla ustvarjalnega duha okolja, v katerem živita. Diana pravi, da se posebej ne ukvarjajo z njima v tej smeri, a najbrž narava dela svoje in Lian je že pri dveh letih narisal neverjetno verodostojnega Božička. Eneja pa smo imeli priložnost spoznati tudi mi in verjemite, za leto in pol starega fantiča je neverjetno iskriv in radoveden, pa prav nič odvisen od mamice, kot so to velikokrat njegovi vrstniki. Pa še eno posebnost ima, eno oko ima nebeško modro, drugo pa čokoladno rjavo, res nenavadna kombinacija...
Verjamemo, da ob vsem tem Diani zmanjka časa, da bi kaj se-šila zase, sicer pa ji narava družinskega življenja trenutno narekuje zelo udobno in preprosto opravo. »Nasploh boste videli zelo malo vrhunskih modnih oblikovalcev, ki so tudi sami vrhunsko opravljeni,« pravi Diana in doda, da tudi niso vsi oblikovalci, ki se za to štejejo.
Kljub zaposlenosti pa Diani novih idej in načrtov na zmanjka. Ne le na profesionalnem področju. Trenutno se z možem ukvarjata s projektom nove družinske hiše, ki bi jo rada zgradila kje drugje kot v Levcu.
Na naše vprašanje, kaj seji zdijo najpomembnejše prelomne točke v njenem življenju, nam Diana brez dolgega razmisleka pove: odločitev za srednjo šolo, študij slikarstva, leto 1997, ko je spoznala Silva in prelom stoletja, leto 2000, ko je prvič zmagala na izboru obleke za miss Slovenijo in oblekla Mašo Merc. S tem je pridobila tako pomembne zveneče reference in si ustvarila na zunaj prepoznavno ime. Zdaj je
za njo že nekaj podobnih zmag in še več odličnih kreacij, ki ne nosijo takšnih titul, a to pomeni, da ne dela toliko na količini, ampak na kakovosti, temu primerno pa dosega tudi že višje cene. Najdražja obleka, ki jo je do zdaj prodala, je bila večerna obleka, vredna 600.000 tolarjev (dobrih 2.500 evrov), ustvarila pa jo je za slovensko poslovno žensko za silvestrovanje na križarjenju.
Morda o njenem delu največ pove stalna sodelavka, šivilja Sabina, ki je sicer delala že z nekaj modnimi ustvarjalkami, ki pravi, da je »delo z Diano res posebno.« Diana pravi, da najbrž dobro »vozita« skupaj tudi zato, ker je sama ustvarjalna, z energijo nabita strelka, Sabina pa zelo natančna devica in kakovostna šivilja.
A kakorkoli, Diana gre naprej, njeni cilji prihodnosti so
usmerjeni tudi v tujino, v italijanske, švicarske butike, pa še kam. »Vem, da imam dobre obleke. Vem, da so cenovno še vedno bolj ugodne, kot so takšne obleke v tujini. Nasploh imamo slovenski modni ustvarjalci zelo veliko ustvarjalnosti, a nimamo tistega renomeja, na splošno gledano, ki ga potrebujemo za preboj.« Diana pravi, da ni obremenjena z bliščem, zasebno ima rada preprosto življenje in male stvari. Mi pa si dovolimo dodati, da je njeno, čeprav po njenem preprosto življenje, vendarle izjemno polno, ustvarjalno in izpolnjeno. Njene pravljične kreacije pa v svet prepoznavnosti ne ponesejo le njenega imena, ki je tudi blagovna znamka njenih kreacij, ampak vsaj malo tudi ime krajev, iz katerih izhaja in v katerih nastajajo. Naših krajev.
Lucija Kolar
OB TRAGIČNI SMRTI PODČASTNIKA PETRA KODRIČA
Podčastnika Slovenske vojske Petra Kodriča ni zadela sovražnikova krogla. Ima pa njegov žalosten konec v križišču prometne ceste v Velenju 21. septembra 2007 in naloga, ki jo je opravljal zadnje dni v vojaški uniformi v Železnikih, določeno zvezo.
Slovenska vojska seje organizirano in odločno spopadla z razbesnelimi in rušilnimi hudourniki v Železnikih. Le-ti so neusmiljeno rušili hiše, ceste, mostove, in vse, kar jim je bilo napoti.
Želim poudariti, da je imel prav podčastnik Peter pri tej nalogi odgovorno nalogo in posebne zadolžitve. Vojaška disciplina, predvsem pa njegova človečnost, ki jo je izkazoval v osebnem življenju, so tiste lepe danosti, da je bil vedno dosleden in ustrežljiv. Zlasti še tedaj, kadar so bili v stiski ljudje, potrebni pomoči. Petra Kodriča smo poznali tudi po tem, daje bil sposoben v vsaki situaciji ohraniti spodobno držo.
Zagotovo so bile tistega usodnega jutra to tudi njegove misli in ga vodile, daje za hip pozabil nase in lastno varnost. Hotel seje čim prej priključiti reševalcem in pomagati obupanim ljudem. Zato seje tudi sam zavedal, da bi lahko nastala nenadomestljiva škoda in bila še bolj ogrožena človeška življenja, če se v reševalno akcijo ne bi takoj vključila vojska, kije sprejela tudi prvi udarec uničujoče narave.
Peter je za kratek čas pohitel k svoji družini v Velenje. Pri vračanju v vojaško enoto je bil tisto jutro v mislih verjetno pri svojem sinku, svoji izvoljenki in tudi odgovorni nalogi, ki ga čaka, ko se bo vrnil med svoje vojake.
Ni se več vrnil med svoje tovariše, v daljne Železnike, vrniti se ni več mogel svojim najdražjim. Nesrečni trk dveh vozil v Velenju je za vedno ustavil njegov korak.
Pokopali so ga v Ponikvi pri Žalcu v torek, 25. septembra 2007. V kraju, kjer je po preselitvi staršev iz Velenja začel hoditi v šolo in kije postal kraj njegove mladosti in odraščanja. Prijazno družino so z odprtim srcem sprejeli krajani Stebovnika in Ponikve. Pokopan je bil z vojaškimi častmi. V sprevodu je bilo poleg vojske mnogo domačinov in njegovih prijateljev. Peter je bil kot krajan Ponikve priljubljen in spoštovan mladenič. Pelje tudi v moškem pevskem zboru in bil vsestransko aktiven.
Bolečina staršev in pokojnikove družine je velika. Tudi ljudje Ponikve, Bevč, Šaleka in drugi, ki poznajo družini, je ta nesreča pretresla in s svojci vsi iskreno sočustvujemo.
Podčastnik Slovenske vojske Peter Kodrič je padel na »bojnem polju«, boreč se zoper razdiralno naravo strašne moči, za ljudi in njihovo imetje, ki jih je branila vojska in s skupno pomočjo tudi ubranila.
Ne pogreša ga le Slovenska vojska, najbolj ga pogrešata njegova življenjska sopotnica Petra Zlatar in njun šestletni sinko Matjaž. Tragična usoda jima je preprečila ustvariti svoj topli družinski dom in da Peter ni dočakal rojstva še drugega otroka. Mlada mama Petra, ki se dnevno vozi na delo v Prevent, v Slovenj Gradec, sem prepričan, da ima kljub bridki preizkušnji dovolj trdne življenjske moči v premagovanju človeških stisk. Težke trenutke žalosti Petri pomagajo lajšati ne le sorodniki in prijatelji temveč tudi sodelavci v delovnem okolju, za kar se vsem prisrčno zahvaljuje.
Milan Razdevšek Slovenj Gradec
Diana Kotnik Lavtižar s svojo sodelavko Sabino v modnem ateljeju pri ročni izdelavi modnih kreacij
Čreta - simbol savinjskega uporništva
Prenovljena »Tinčeva« kapela
Med kulturnim programom
Čreta in Dobrovlje ostajajo simbol savinjskega uporništva in spomin na čas II. svetovne vojne, ki je zahtevala veliko število življenj tudi v Spodnji Savinjski dolini in na njenih obronkih. Spomin na tiste čase živi in se ohranja. Verodostojen dokaz je tudi vsakoletno srečanje na Čreti, kjer je 26. oktobra 1941 potekala prva frontalna bitka I. Štajerskega bataljona. Letos je Čreta obeležila že 66-letnico takratnega dogodka, ki je kar dobro zamajal samozavest nemškega rajha.
Na tokratni slovesnosti na Čreti, ki so jo organizirali Združenje borcev za vrednote NOB Žalec in Mozirje, Društvo izgnancev Slovenije - občinski odbor Žalec, Območno Združenje veteranov vojne za Slovenijo in Veteransko društvo Sever - odbor Žalec, se je zbralo okrog tisoč udeležencev iz Spodnje in Zgornje Savinjske doline. S svojo prisotnostjo je slovesnosti dala poseben pečat tudi partizanska skupina Triglav, ki je simbolizirala neenak, a
zmagovit boj I. Štajerskega bataljona.
Udeležence slovesnosti iz vrst članov ZZB, mladine, planincev, pripadnikov drugih veteranskih organizacij, predstavnikov občin in drugih udeležencev srečanja je pozdravil predsednik Zveze borcev za vrednote NOB Marijan Turičnik. Dobrodošlico je v imenu Občine Vransko in župana Franca Sušnika vsem zaželel podžupan Andrej Semprimožnik.
Med govorom Janeza Stanovnika
Slavnostni govornik je bil predsednik Zveze borcev za vrednote NOB Slovenije Ja-
nez Stanovnik, ki je poudaril pomen partizanov, ki so v trenutku, ko je bila cela Evropa na kolenih, ko je Hitler gospodaril nad Evropo in Severno Afriko in prodiral proti Moskvi, na Čreti bojevali zgodovinsko frontalno bitko in iz nje izšli kot zmagovalci. »Čeprav je izgledala ta borba zaradi tolikšne premoči nemških sil brez perspektive, se je ob njej pokazala vsa veličina duha, pripadnosti slovenski zemlji, narodu in jih naredila za velike zmagovalce. Mlajšim rodovom je danes težko dopovedati, da se je tu, v teh hribih, slovenstvo trdno držalo, da pa po dolinah vedno ni bilo tako. Hitlerjeve zastave so takrat plapolale po dolinah, ljudje so celo ploskali prihodu te vojske,« je med drugim poudaril Janez Stanovnik in nato ostro obsodil namero postavitve spomenika v Vipavi takratnemu banu dr. Marku Natlačenu, ki je bil po njegovem pristaš okupatorja in to med drugim podkrepil s citiranjem pisma, ki ga je Natlačen naslovil na Mussolinija. Stanovnik je pozval vse predsedniške kandidate, da ostro obsodijo dejanje postavitve tega spomenika v Vipavi (op. avt. zaradi velikih pritiskov javnosti te postavitve spomenika zdaj v resnici ne bo).
Po končanem slavnostnem govoru je sledil bogat kulturni program, v katerem so nastopili pihalni orkester Godbe na pihala Prebold, pevci MePZ Pevskega društva Tabor, solist Dušan Pungartnik in recitatorka Jožica Ocvirk.
D. N.
Srečanje z rudarsko dediščino
Z odprtja razstave
V Medobčinski matični knjižnici Žalec je bilo 3. oktobra zvečer vse v znamenju rudarstva in rudarske dediščine rudnikov Zabukovica in Liboje. Glavni razlog za to je bilo odprtje razstave Srečanje z rudarsko dediščino, ki jo je v sodelovanju s knjižnico na ogled postavilo Etnološko društvo Srečno, ki ga vodi dr. Jože Hribar. Razstava je bila na ogled do 10. oktobra.
Zbrane je v uvodu prijetne kulturno-etnografske in zgodovinske prireditve pozdravila direktorica MMK Žalec Jolanda Železnik. O zgodovini rudarstva
v naših krajih, pod severnim zasavskim hribovjem, kjer se nahajata zabukovška in libojska kadunja, iz katerih so rudarji skoraj dve stoletji pridobivali naravno bogastvo - rjavi premog, je zbranim spregovorila Breda Veber. O razstavi in njeni vsebini, ki predstavlja rudarstvo nekoč, danes in jutri, pa je občinstvu spregovoril dr. Jože Hribar in poudaril predvsem delo z mladimi, ki na ta način postajajo nekakšni nasledniki varovanja in ohranjanja spomina rudarske dediščine. Ta je v največji meri vtkana v rudarski muzej v Domu Svobode v Grižah in muzejih na
prostem. Prvi je v brezovem gaju pred Osnovno šolo Griže, drugega predstavlja rudarski park v Zabukovici in tretjega park pred Podružnično osnovno šolo Liboje. Na vseh treh lokacijah so poleg jamskih vozičkov -huntov postavljene tudi lesene skulpture kiparskega samouka in upokojenega rudarja Vinka Kovačeca. V Grižah stoji skulptura, poimenovana Skrivnost v meglici, v Zabukovici je postavljena veličastna skulptura angela, poimenovana Varuh preteklosti in glasnik bodočnosti in je postavljena v spomin na smrtno ponesrečene rudarje, v Libojah pa stoji podobna, vendar manjša skulptura istega avtorja.
Odprtje razstave v MMK Žalec so obogatili tudi pevci Rudarskega okteta Velenje, ki delujejo pod umetniškim vodstvom Danice Pirečnik. Pridih rudarstva so poudarjale tudi njihove rudarske uniforme in uniforme upokojenih rudarjev iz sestava rudarske čete. Nekaj posebnega pa je tokrat predstavljala tudi rudarska malica ob zaključku uradnega dela prireditve.
D. Naraglav
Na praznik Marijinega rojstva,
8.	septembra, je petrovski župnik p. Vanči Arzenšek v sodelovanju z duhovnim pomočnikom Janezom Zupancem blagoslovil prenovljeno Tinčevo kapelo v Drešinji vasi. Kapela naj bi bila zgrajena že v 2. polovici 19. stoletja. Za njeno obnovo je poskrbela družina Kosec iz Drešinje vasi, ki na »Tinčevi« kmetiji, po kateri je dobila kapela ime, gospodari danes.
»Tinčeva« kapela, kot jo imenujejo domačini, se nahaja na severozahodnem delu Drešinje vasi. Iz zemljiškoknjižnega izpisa je razvidno, da je bil od leta 1810 gospodar na tamkajšnji kmetiji Martin Kosec, zato se tam še danes po domače reče pri Tinč. Kapela naj bi dobila ime prav po tej kmetiji. Na vratih kapele so zapisane začetne črke JK, kar pomeni, da je kapelo po vsej verjetnosti postavil Jakob Košec, ki je na Tinčevi kmetiji gospodaril med letoma 1883 in 1906, v drugi polovici 19. stoletja.
Za kapelo so kasneje skrbeli nasledniki Jakoba Košca. Vaze iz granat, ki so jih postavljali k Marijinim nogam, so najbrž dokaz, da so se v kapelo zatekali v težavah z molitvijo, ko so njihovi otroci zboleli ali odhajali na fronto med prvo in drugo svetovno vojno.
Mimo kapele je iz Lopate in Vojnika vodila tudi romarska pot v petrovsko cerkev.
Ker povojni čas ni bil najbolj naklonjen veri, je tudi kapela v tem obdobju doživljala težke čase. Marijin kip je bil odstranjen in zamenjan z manj kakovostnim. Leta 1980 je bila kapela sicer delno obnovljena, vendar jo je zob časa ponovno načel. Gregor Košec, naslednik in sedanji gospodar Tinčeve kmetije, se je
Prenovljena Tinčeva kapela v Drešinji vasi
na pobudo petrovškega župnika p. Vančija odločil za temeljito obnovo kapele. S pomočjo prijateljev jo je oklesal, izkopal drenažo, zabetoniral temelje in poskrbel za ostala obnovitvena dela. Notranjo in zunanjo poslikavo je opravil gospod »Čonč«, ki je svojo mladost preživel v Drešinji vasi.
Kapela danes žari pred nami v novi luči: nad vhodnimi vrati je naslikano božje oko, simbol Svete
Trojice, v notranjosti je nov kip Matere božje, ki ga obdajajo zvezde, na stropu je slika goloba, simbol Svetega duha.
Pri septembrskem blagoslovu je sodeloval cerkveni mešani pevski zbor, za pogostitev pa je poskrbela družina Košec, ki je hvaležna vsem, ki so kakorkoli pomagali pri obnovi kapele.
Po besedilu M. K. in V. A.
priredila L. K.
Vabljeni na prireditev ob zaključku projekta
Najlepši kraj, Mia In kmetija 2007”
s podelitvijo priznanj in nagrad, ki bo
v sredo, 28. novembra 2007, ob 19. uri
v
v Domu II. slovenskega tabora Žalec.
Vstop prost.
sam
Dtopdom
skupina
Za male in velike mojstre.
Akcija kopalnic
od 22.10. do 10.11. 2007
Umivalnik DINO
55cm, Jika - Laufen
EUR
Viseči WC DIN0/LYRA
Jika - Laufen
w 3|
114,60 EUR
Tuš kad RAVENNA 90
polkrožna, jika - Laufen
SAM d.O.O. Domžale, Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje
PC Jarše, Preserska cesta 1. Zg. Jarše. 1235 Radomlje, tel: 01/ 729 88 00 PC Latkova vas. Latkova vas 84. 3312 Prebold, tel.: 03/ 703 27 00
PE Nazarje. Lesarska 26. 3331 Nazarje, tel.: 03/839 27 60	■
PE Trbovlje. Bevško 3a. 1420Trbovlje, tel.: 03/ 56147 80	WWW.S3 ITI .Sl
Nagradna križanka
Rešitve križanke, objavljene v septembrski številki Utripa:
VSE-KAR-SE-V-PEKARNI-IN-SLAŠČIČARNI-BRGLEZ-PONOČI-NAREDI-SE-SEDAJ-TUDI-V-NAŠEM-NOVEM-SUPERMARKETU-NA-VRANSKEM-DOBI-ZVESTOBO-NAGRAJUJEMO.
Izžrebani nagrajenci: 1. Pavlika Jelen, Zabukovica-Liboje 150, Petrovče, 2. Mija Berglez, Savinjska c. 100, Žalec, 3. Marjan Žerjal, Galicija 74, Žalec. Nagrajenci prejmete vrednostne bone v uredništvu Utripa. Pokrovitelj križanke, ki jo objavljamo v tej številki Utripa je SPD, d. o. o., Podlog 59, 3311 Šempeter. Vrednost nagrad je 20,85 €, 12,12 € in 8,35 €.
_______________________Rešitve križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah na uredništvo Utripa, Aškerčeva 9/a, Žalec, do 12. novembra 2007.
Hmeljarji na novo postavljajo žičnice
Jesenska dela v nasadih hmelja
Hudo neurje s številnimi terialno škodo je med dru-posledicami in veliko ma- gim podrlo tudi okoli 150
Z odprtja razstave
hektarjev hmeljskih žičnic. Nekateri hmeljarji so se odločili, da bodo žičnice ponovno postavili, vendar namesto betonskih drogov lesene.
Hmeljarju Otu Špornu iz Pariželj je neurje podrlo žičnice na približno 7 hektarjih, v teh dneh pa jih na novo postavlja. Kot je povedal, so drogove akacije uvozili z Madžarske, postaviti pa bodo morali kar 700 drogov. Če bo vreme ugodno, bo nova žičnica stala že čez mesec dni.	T. Tavčar
rarma
VETERINARSKA
AMBULANTA
Podlog 1, 3311 Šempeter
Telefon, faks: 03/700 15 75 Dežurna služba: 051 646 202
Ambulantni čas: pon.-pet.:
7.00-	9.00
17.00-18.00
sobota:
7.00-	9.00 nedelja in prazniki:
8.00-	9.00
ODPRAVA POSLEDIC ŠKODE PO NARAVNIH NESREČAH V KMETIJSKI PROIZVODNJI
Vlada Republike Slovenije je na svoji redni seji sprejela spremembe Programa odprave posledic škode v kmetijstvu po naravnih nesrečah v letu 2006, ki določajo, da bo celotna državna pomoč za odpravo posledic neurij in suše, ki so v letu 2006 prizadeli kmetijstvo, izplačana že letos.
PROGRAM RAZVOJA PODEŽELJA RS 2007-2013 - JAVNA RAZPISA
Vlada Republike Slovenije je na svoji redni seji sprejela uredbo o ukrepih L, 2., in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013. Uredba predstavlja pravno podlago za objavo javnih razpisov.
Prva javna razpisa bosta objavljena predvidoma 26. oktobra, in sicer za posodabljanje kmetijskih gospodarstev in pomoč mladim prevzemnikom kmetij. Ostali razpisi pa bodo predvidoma novembra in decembra.
Pripravila: Tilka Potočnik
eINŠTALATERSTVO Šturbej Ivan s.p.
OGREVANJE VODOVOD HLAJENJE Polzela 143/b, 3313 Polzela,
Gsm: 041 65 32 87, Fax: 03/705 03 71
PIGEON
NARAVNA GNOJILA PRP
- USPEŠNEJŠA PRIDELAVA
Nekaj let preizkušanj vpliva naravnih gnojil PRP pri pridelavi hmelja, je na rezultatih dokazalo znatno izboljšanje rodovitnosti tal, na podlagi izboljšanja biološke aktivnosti in kemijskih lastnosti tal. Tako smo izboljšali dostopnost hranil v tleh, kar seveda vpliva tudi na velikost in kakovost pridelka.
V nasadu hmelja, kjer sta bila ob uveljavljeni tehnologiji pridelave dodana tudi proizvoda PRP-Bo-den in PRP-Blauwasser, smo pridelali do 37.47% višje pridelke, ob enaki ali povišani vsebnosti alfa kislin v suhi snovi.
/dr,
C i
^ KMtrUSKA ^ ZADRUGA £ L J £,»*
INFORMACIJE IN PRODAJA:
HMEZAD EXPORT IMPORT d.d., Vrecarjeva 14, Žalec stacionarni tel.: 03/713 49 19, mob. Tel.: 041/325 009
r
T
SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, «L o. o., ŽALEC
Celjska cesta 3/a, Žalec
Telefon: 03/713 20 50, 713 20 52, dežurni telefon: 041 616 786 NASVETI IN NAROČANJE OBISKOV:
OD PONEDELJKA DO SOBOTE od 7. do 9. ure NEDEUA IN PRAZNIKI od 7. do 8. ure.
AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI
DELOVNI ČAS:
OD PONEDELJKA DO PETKA od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure, SOBOTA od 8. do 11. ure.
IZPOSTAVA VRANSKO Telefon: 03/703 34 90
Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure.
IZPOSTAVA POLZELA Telefon: 03/703 34 80
Po končanem obiranju so tla v nasadih hmelja pogosto steptana in zbita. Zato se pri jesenski obdelavi potrudimo, kajti zavedati se moramo, da so temeljito in strokovno opravljena jesenska opravila v hmeljiščih osnova za nadaljnjo obdelavo in oskrbo nasadov ter eden od pogojev za uspešno rast rastlin in zadovoljiv pridelek v prihodnjem letu.
S temeljno obdelavo tal ne hitimo, ker jesenska zapleveljenost nasadov in nezorane podorine preprečujejo uničevanje strukture tal in izpiranje ostankov dušika v tleh. Temeljno obdelavo, ki je osnovna in najvažnejša obdelava v hmeljiščih, opravimo pozno jeseni s hmeljnim ogro-dnikom, na katerega namestimo 4 plužne glave, pri širokih razdaljah pa 4-6 plužnih glav. Zemljo naorjemo v greben med vrstami in jo pustimo v surovi brazdi preko zime. Pozorni moramo biti na globino oranja (18-20 cm), da ne porežemo starih korenin in poškodujemo plitvo sajenih rastlin.
Jesen je tudi čas za gnojenje s hlevskim gnojem in apnjenje. Apnimo glede na rezultate kemične analize tal. Gnojenje s hlevskim gnojem in apnjenje naj ne potekata istočasno. Hlevski
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA, k. o. PETROVČE in k. o. LEVEC, PRODAMO. Info.:
031 369 188, 03/570 88 82, e-naslov:
sketa.petrovce@email.si
gnoj potrosimo na široko in ga zaorjemo.
Kjer so tla težja, je priporočljivo, da zbita tla najprej podrahlja-mo. To opravimo s podrahljači, ki so lahko vibracijski ali pa s togimi nogačami. Učinkovitejši so vibracijski, zahtevajo pa tudi nekoliko manjšo vlečno silo. Delovna hitrost pri podrahljavanju naj bo majhna, le 1-2 km/h, delamo pa s 380-420 vrtljaji na priključni gredi. Podrahljavamo do
globine 40 cm v razdalji 50-60 cm od vrste.
Temeljito in strokovno opravljena jesenska opravila v hmeljiščih so osnova za nadaljnjo obdelavo in oskrbo nasadov ter eden od pogojev za uspešno rast rastlin in zadovoljiv pridelek v prihodnjem letu.
Irena Friškovec, univ. dipl. inž. agr., specialistka za hmeljarstvo, KGZS Celje
FOTO ZOOM ŽALEC
Šlandrov trg 41 tel: 03/ 710 08 88
Izdelava:
-	koledarjev,
-	voščilnic,
-	vabil, za .
TRGOVINA
Hmeljarska 15, PREBOLD Tel. in faks: 03/572 45 54 GSM: 051 350 003
A
«g:
SLIKOPLESKARSTVO IN IZDELAVA PLASTIČNIH FASAD
Soseska 12,3312 PREBOLD
Tel.: 03/705 30 52, faks: 03/705 30 51
GSM: 041 626 116, e-mail: albin.herman@siol.net
JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC, d. o. o.
Nade Cilenšek 5, 3310 Žalec, telefon: 03/713 67 50, faks: 03/713 67 70
Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občin ŽALEC, POLZELA, PREBOLD, BRASLOVČE, TABOR in VRANSKO je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Okvaro lahko prijavite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko
041/612 731
Uradne ure za stranke na DE Vodovod IN ZA IZDAJO SOGLASIJ SO: ponedeljek od 8. do 12. ure, sreda od 11. do 15. ure, petek od 8. do 12. ure.
Delovni čas JAVNEGA KOMUNALNGA PODJETJA ŽALEC JE OD 7. DO 15. URE.
Spletna stran: www.jkp-zalec.si
GEODETSKE MERITVE
PARCELACIJE, UREDITVE MEJ. OBNOVE MEJ. VRIS OBJEKTOV. ETAŽNI NAČRTI. ZAKOLIČBE OBJEKTOV. POSNETKI ZA LOKACIJE.
KATASTER KOM. NAPRAV.
rfM	MERITVE ZA PR0JEKTIV0,
INŽENIRSKA GEODEZIJA,
GPS MERITVE. NEPREMIČNINE
Šlandrov trg 20, Žalec, tel. 03/71 20 200 www.geo-inzeniring.si
Mmmm ...v zraku ze diši po jeseni - tudi v Mercatorju.
Narava se zavija v jutranje meglice, drevesa in živali se pripravljajo na dolgo zimo. Ljudje pa se že razvajamo s prvim kostanjem, sveže nabranimi gobami in sladkim moštom ter lovimo zadnje tople sončne dneve.
Tudi v Mercatorjevih specializiranih prodajalnah smo že pripravili vse za jesenske aktivnosti - s čimerkoli se ukvarjate, nedvomno boste v Mercator Tehniki, Mercator Gradnji in v Mercatorjevih salonih Pohištva našli vse, kar potrebujete pred dolgim zimskim spanjem.
Za vrtičkarje smo pripravili pestro ponudbo vrtnega orodja, gnojil, semen; prav tako smo poskrbeli za vse tiste, ki pridno urejate okolico svoje hiše ali vikenda - v Mercator Tehniki in Mercator Gradnji boste našli izdelke zelenega programa, kosilnice in tudi za vinogradnike se bo kaj našlo.
Za vse tiste, ki lovite zadnje sončne dni za gradnjo in prenovo svojega doma, smo pripravili pestro izbiro gradbenih in izolacijskih materialov, kritin, instalacijskih materialov... Ne pozabite, zima bo hitro pokazala svoje zobe, zato se pripravite - izolirajte si svoj dom z novo fasado. Če želite ujeti in ohraniti košček poletja v svojem domu, potem vam priporočamo, da stanovanje poživite, ga pobarvate v vesele in tople barve - pri nas boste našli tako različne barve kot tudi lake. Če je obnove deležna vaša kopalnica, pa nikar ne pozabite na pestro izbiro izdelkov za opremo kopalnic - našli boste tako keramične ploščice kot tudi sanitarno keramiko.
Nove občutke v vaš dom prinese tudi novo pohištvo. Iz Mercatorjevih salonov Pohištva nedvomno ne boste odšli praznih rok - ponujamo kuhinje, dnevne in mladinske sobe, sedežne garniture, talne obloge in preproge ter tudi svetila. Najbolje, da se o raznovrstni in ugodni ponudbi prepričate sami in pustite, da vaš dom zažari tudi z našo pomočjo.
Šolarji in študentje že pridno gulijo šolske klopi. Če razmišljate o nakupu novega računalnika za vašega nadebudneža, potem nas kar hitro obiščite. Lahko pa ga spotoma tudi malo pocrkljate z izdelki zabavne elektronike. Vsi ljudje lažje delamo, če se poleg tega tudi zabavamo - še posebej to velja za otroke in mladostnike, zato bo nedvomno vesel novega televizorja, telefona, MP3-ja ali fotoaparata.
Ali smo na koga pozabili? Ja, seveda, na naše mojstre - tiste prave in tiste, ki so mojstri samo za zabavo, užitek in zapolnitev prostega časa. Pri nas boste našli električna orodja in material, delovno in zaščitno opremo ter galanterijo.
V specializiranih prodajalnah Mercator Tehnika, Gradnja in Pohištvo imamo vse za vsakogar.
EPJFULDA
Redna cena
EUR	SIT
Akcijska cena
EUR	SIT
175/70	R14	84T	TL	KRIST MONTERÒ 2 MS»	
175/65	R14	82T	TL	KRIST MONTERÒ 2 MS	
185/65	R14	86T	TL	KRIST MONTERÒ 2 MS	
185/60	R14	82T	TL	KRIST MONTERÒ 2 MS	
205/55	R16	91H	TL	KRiST SUPREMO MS	
SjCULXX					.
155/70	R13	75T	TL	ESKIMO S3 MS	S®
175/70	R13	82T	TL	ESKIMO S3 MS	mm
165/70	R14	81T	TL	ESKIMO S3 MS	
175/70	R14	84T	TL	ESKIMO S3 MS		 	
165/65	R14	79T	TL	ESKIMO S3 MS	
50.40
142, ! O 34.05
mam m
____33,53
____40,81
43,26 7,39 3,75
12.078 11.993 12.648 12.597 23.838
8.036 9.779 10.367 11.357 10.484
Pikina cena
EUR	SIT
47,8& 11.474 47,54 11.394 50,14 12.015 49,94 11.967 94,50 22.646
31,86	7.634
38,77	9.290
41,10	9.848
45,02 10.789 41,56	9.959
Redne cene smo znižali za 30 %
Pri nakupu z Mercator Pika kartico, vam ob nakupu pnevmatik priznavamo
175/65 R14 82T
185/65 R14 86T
185/65 R15 88H
195/65 R15 91T
185/60 R14 82T
195/60 R15 88T 195/55 R15 85H
205/55 R16 91T
TL ESKIMO S3 MS
TL ESKIMO S3 MS
TL ESKIMO S3 MS
TL ESKIMO S3 MS
TL ESKIMO S3 MS
TL ESKIMO S3 MS TL ESKIMO S3 MS
TL ESKIMO S3 MS
58,39 13.993 63.84 15.299
S plačilno - kreditno kartico Mercator Pika vam nudimo plačevanje nad 12 in do največ	brez
obresti in drugih stroškov, kjer je najnižji znesek obroka
O
205/55 R16 91T	TL	UG 7+ MS
205/55 R16 91H	TL	UG 7+ MS

67,90
126,35
R16 94VXLTL UL
R16 97VXL

Dzen i
i je nakup po naročilu tudi ostalih dimenzij omenjenih blagovnih znamk ter pnevmatik iz poltovornega programa Sava.
Akcijska ponudba zimskih pnevmatik, velja od 15. 10. do 20. 12. 2007.
Seznam poslovalnic z navedeno ponudbo: • Ajdovščina - M Center tehnike, gradnje in pohištva Ajdovščina, Vipavska c. 6, Ajdovščina, 05/364 48 00 • Beltinci - Gradbeni Center, Štefana Kovača 19. 02/541 -32-04 • Brežice - Tehnika TC Brežičanka, Cesta svobode 31,07/ 495 39 50 • Hrastnik - M Center gradnje Hrastnik, Naselje Aleša Kaple 4, 03/564 20 28 • Ilirska Bistrica - Ivi Tehnika, Gregorčičeva cesta 24, 05/711 89 40 • Krško - Kmetijska oprema Krško, Cesta krških žrtev 143, 07/488-06-20 • Lenart - M Center gradnje in vrt Lenart, Gradiška 2, tel.: 02/720 09 46 • Ljubljana - M Center tehnike in gradnje Črnuče, Pot k sejmišču 32, 01/560 61 00 • Ljutomer - M Tehnika in gradnja Vesna, Babinska 1,02/585 80 13 • Metlika - Gradbeni Center Metlika, Cesta XV. Brigade 29, 07/369-19-04 • Ormož - Gradbeni center Ormož, Opekarniška 30, 02/741 56 24 • Poljčane - Gradbeni Center Poljčane, Tovarniška 38, 02/803 35 25 • Prevalje - M Center tehnike in gradnje Prevalje, Pri postaji 4. 02/823 42 03 • Ptuj - Gradbeni Center Ptuj, Ormoška cesta 5, 02/749-54-14, M Center Tehnika Ptuj, Špindlerjeva ul. 3, 02/749 5 3 50 • Slovenska Bistrico - Gradbeni Center Sl. Bistrica. Kolodvorska 15, 805 59 58 • Slovenske Konjice - M Center tehnike in gradnje Slovenske Konjice, Delavska c. 12, 03/757 48 60 • Šentjernej - Gradbeni Center Šentjernej, C. oktobrskih žrtev 8a, 07/331 64 12 • Tržič - Blagovnica Tržič - Tehnika, Cankarjeva 1,04/532 08 60 • Velenje - M Center tehnike in gradnje Velenje, Kidričeva 53, 03/898 87 10 • Žalec - M Center tehnike in gradnje Žalec. Celjska 7, 03/713 65 92 • Železniki - BC Železniki, Na Kresu 26, 04/518 30 52
*1 *_lll 1
Nakupi s kartico Mercator Pika in zbrane pike vam še hitreje prinesejo dodatni 3 do 6 odstotni popust na vso ponudbo.	,^eVeC-
H.
ercator Pika
Ljubil si svojo družino, ljubil si delo in dom, ostala je grenka bolečina, ko odšel si v večni dom.
v SPOMIN
23. oktobra je minilo leto žalosti in spominov na tebe, dragi mož, ate, dedek in pradedek
JANEZ ŽGANK
iz Založ
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in v spomin nanj prižgete svečo.
Žena Marija in vsi njegovi
Ljubezen, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje.
Nam ostali sta praznina in velika bolečina.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame
ANE JAVORNIK
iz Dolenje vasi 66 pri Preboldu (26. 7.1916-25. 9. 2007)
se iskreno zahvaljujem sosedom, znancem in prijateljem, ki ste jo skupaj z nami pospremili na njeni zadnji poti, za darovane sveče, cvetje in izrečene besede sožalja.
Hvala gospodu župniku za opravljen obred, pevcem, godbeniku za odigrano melodijo ter pogrebni službi Ropotar za lepo organizacijo pogreba.
Žalujoči: sin Silvo z Milico
vedno si odšla, pomin nate vedno z nami!
ZAHVALA
V 98. letu nas je 5. septembra 2007 zapustila
IVANKA POTEKO
iz Griž 57
Hvala vsem sorodnikom in prijateljem, ki so nam izrazili sožalje. Posebna zahvala Domu upokojencev Polzela, Zdravstvenemu domu Žalec - dr. Kravosu in patronažni službi, posebno sestri Jasni. Zahvaljujemo se gospodu dekanu s Polzele za opravljen obred, pogrebni službi Ropotar, Krajevni skupnosti Griže za govor in Društvu upokojencev Poljčane/Studenice za udeležbo z zastavo na pogrebu.
Žalujoči: Fanika in sorodstvo
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, solza, žalost in bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, hudo boli.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata in strica
IVANA RAKA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, sveče, za svete maše in izrečeno sožalje.
Hvala gospodu župniku za opravljen mašni obred, moškemu pevskemu zboru Gotovlje in Savinjskim rogistom za ganljivo zapete in zaigrane pesmi ter govornikoma, gospodu Krajncu in gospodu Janežiču. Zahvaljujemo se Lovski družini Žalec in vsem lovcem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala pogrebni službi Ropotar in Javnemu komunalnemu podjetju Žalec. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
POGREBNE STORITVE
lt/an Ropotar, s.p.
tet.: 700 Ut 85 GSM: 041 613 269 GSM: 041 748 904 StaroOaška ut. 12, Šempeter Detodni čas: od 00. do 24. ure
ZAHVALA
NATALIJA
RAJH	GOLOB
iz Podgorja pri Letušu 3
(11.4.1983-18. 9. 2007)	(11. 7.1973-18. 9. 2007)
Iskrena hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nas bodrili in izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, za svete maše ter nam pomagali na kakršen koli način. Posebna zahvala gasilcem PGD Letuš, govornikom, pevcem in župnikoma, ki sta opravila pogrebni obred. Prav tako posebna zahvala pogrebni službi Ropotar in vsem številnim udeležencem, ki ste ju pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: vsi njuni
Ko je zunaj svetel dan in me sonce greje, stojim pred hišo in čakam te, mati -k meni prideš in obraz se ti smeje, vrneš se, mama, in nam hočeš vse dati.
V SPOMIN
Mineva leto dni, kar je zaspala naša dobra mama, babica in prababica
ANA KOVAČ - MEDI
iz Liboj
Hvala vsem, ki se je radi in s spoštovanjem spominjate, obiskujete njen grob in ji prižigate svečke.
Vsi njeni
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas.
So vezi močnejše -
brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
V SPOMIN
22. oktobra sta minili dve leti, odkar se je za vedno poslovila naša draga
MARTINA JEGRIŠNIK
iz Zabukovice 82
Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, prižgete svečko in počastite spomin nanjo.
Sin Franci
M*OMOMNrj SFOMŠMIJKI
Kamoseštvo Marjan Amon
iz Šmartno v Rožni dolini vam nudi nagrobne spomenike po ugodnih cenah.
Naročila na GSM: 041 611-087
V teh trenutkih ni ne besed in ne dejanj, ki omilila bi grenkobo žalovanja.
Smrt nam je zapisana že ob rojstvu, a hudo boli, ko se zgodi, pri tem nam v tolažbo naj bo up, da smrt ga rešila je bolečin in muk...
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi ljubega moža, očija, sina, brata, dedija in tasta
BORISA CILENŠKA
iz Griž
(19. 8.1951-14. 9. 2007)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, nam izrekali pisna in ustna sožalja ter nam v najtežjih trenutkih stali ob strani.
Še posebej se zahvaljujemo dr. Alenki Kobal in patronažnim medicinskim sestram ZD Žalec za pomoč v času njegove bolezni, kolektivu in sindikatu ZD Žalec, sošolcem 3. a in 5. razreda ter kolektivu OŠ Griže.
Iskrena hvala tudi sodelavcem Telekoma in GVO-ja Celje, Društvu za šport in kulturo Telekom Celje, PD Pošte in Telekoma, govornikoma, gospodu Banku in gospodu Cerkveniku, za ganljive besede ob slovesu, pevcem Savinjskega okteta, Godbi na pihala Zabukovica, gospodu za odigrano Tišino, Pogrebni službi Ropotar ter Javnemu komunalnemu podjetju Žalec.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
Zdaj se spočij, izmučeno srce, zdaj se spočijte, zdelane roke.
Zaprte so utrujene oči.
Le moja drobna lučka še brli.
(Svetlana Makarovič)
ZAHVALA
Zapustil nas je
MARJAN ČEHOVIN
iz Kajuhove 14 v Žalcu (8. 11. 1930-5. 9. 2007)
Ob boleči izgubi moža, atija, dedija, tasta, brata, strica in svaka se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in sosedom za darovane prispevke, cvetje, sveče in izrečeno sožalje. Lepa hvala zdravniku dr. Petru Strouhalu in ostalemu medicinskemu osebju, Zvezi borcev Žalec, Javnemu komunalnemu podjetju Žalec, župniku gospodu Viktorju, moškemu pevskemu kvartetu, govorniku, Dušanu Banku, praporščakom, pogrebni službi Ropotar in vsem, ki ste kakorkoli ponudili pomoč ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega ata, brata in tasta
ANTONA RANDLA, st.
iz Zgornjih Roj (15.1.1938-29. 9. 2007)
se iskreno zahvaljujemo osebju Bolnišnice Topolšica, pogrebni službi Ropotar, govorniku, pevcem in župniku gospodu Škofleku.
Iskrena hvala vsem, ki ste v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi, ki ga bomo zelo pogrešali
Prižiga se lučka spomina, v srcu ostaja tiha bolečina.
Ko gledamo naokrog povsod so spomini tvojih pridnih rok.
V SPOMIN
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi žene, mame, babice in tašče
MARIJE VUZEM
iz Prebolda (6. 1. 1956-6. 9. 2007)
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in v spomin nanjo prižgete svečko.
Žalujoči: mož Mijo, hči Sonja, sin Boris, vnuki Žan, Tim, Gal in ostalo sorodstvo
Vsi bližnji, ki smo jih ljubili, nas s smrtjo niso zapustili.
V ljubezen so se spremenili, z njo naša srca napolnili.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, tasta in tatija
ANTONA PEČNIKA, st.
iz Lavrice - nazadnje stanujočega v Pongracu 84 (7. 4.1939-16. 8. 2007)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in nekdanjim sodelavcem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter nam izrazili besede sožalja. Iskrena hvala gospodu župniku za opravljen cerkveni obred, pogrebni službi Ropotar, Javnemu komunalnemu podjetju Žalec za organizacijo pogreba, govornikom za izrečene besede slovesa, pevcem Idila, trobentaču, DU Lavrica, ZZB NOB Lavrica, vsem gasilcem, še posebej PGD Griže.
Žalujoči: sin Zvone s Faniko ter vnuka Gregor in Nina z Darkom
Prav posod si, kamorkoli se obrnem.
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža, očeta in dedija
NORBERTA MARKONA
iz Dolenje vasi pri Preboldu
(1934-2007)
se zahvaljujemo osebju Onkološkega inštituta Ljubljana, Splošni bolnišnici Celje, Zdravstvenemu domu Prebold, Domu starejših občanov Laško za vso oskrbo in nego in pogrebni službi Ropotar.
Hvala prijateljem in sosedom za izrečeno sožalje in prijazne besede.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice, tašče
TEREZIJE ROTAR
z Ložnice pri Žalcu
se iskreno zahvaljujemo za vsa izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter za spremstvo na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
Ko v ranem jutru smo se prebudili, oznanjal seje lep jesenski dan, nihče takrat ni niti slutil, da za vedno bo zamrl tvoj vesel smehljaj in ugasnil v tvojih očeh sijaj.
Zdaj v naših srcih je prižgana luč spomina, a v srcu ostaja tiha, skrita bolečina.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega sina, brata, očeta, življenjskega sopotnika, strica in svaka
PETRA KODRIČA
iz Studenc
(18. 6.1976-21. 9. 2007)
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, krajanom, prijateljem, sošolcem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala pogrebni službi Ropotar, MPZ Ponikva, Športnemu društvu upokojencev, Kulturnemu društvu Ponikva, Turističnemu društvu Ponikva, Zvezi borcev Ponikva, aktivu kmečkih žena Ponikva, Slovenski vojski in sodelavcem 11. bataljona za zvezo, gospodu Kuratu in gospodu župniku za opravljen obred ter vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagali.
Z lepo mislijo nanj vsi domači
POGREBNA SLUŽBA in CUETLICARNA
MORANA
Aleksander Steblovnik, s. p.
Parižlje 11/c, Braslovče Šlandrov trg 42, Žalec
Tel.: 03/700 06 40 Tel.: 03/571 73 00
Življenje je kot rožni vrt, ljudje le enkrat skozenj gremo.
Vsakdo utrga si svoj šopek let, koliko cvetov bo v njem, nikdar ne vemo.
ZAHVALA
MARIJA DOLER
(27.10.1918-13. 8. 2007)
Sredi avgusta se je po hudem trpljenju za vedno ustavilo srce naše drage mame. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ji pomagali v času njene bolezni, posebej patronažni sestri gospe Poloni iz ZD Žalec in sosedi Štefki za pomoč pri negi.
Vsem, ki ste jo cenili in ste se poslovili od nje, sorodnikom, znancem in prijateljem hvala za denarno pomoč, cvetje in sveče. Hvala patru Viktorju Arhu in gospodu Mirku Škofleku za duhovno slovo in s toplimi besedami opravljeno sv. mašo.
Urški, Leonu, Mojci, Primožu, Urški in Andražu za sočutno odpete pesmi ob pogrebnem obredu in za njihovo glasbeno spremljavo ob sv. maši, posebej še Mojci za uresničitev mamine poslednje želje, iskrena hvala. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki ste z mamo delili neizmerno ljubezen do zemlje in bili z njo, ko jo je ta dokončno sprejela vase. Poslednja hvala pa je namenjena NJEJ, ker nam je bilo dovoljeno, da smo bili NJENI.
Sinova Štefan in Tine ter hčere Fanika, Silva in Justika z družinami
V življenju sta nam dani dve čaši, sladka in grenka: vsi moramo izpiti obe, življenje pa nam obe čaši toči nepredvidljivo.
ZAHVALA
Ob nepričakovani in boleči izgubi ljubljene mame, babice, tašče, sestre in svakinje
ŠTEFKE SLEMENIK
iz Žalca
se srčno zahvaljujem vsem, ki ste mi prisluhnili v bolečini, me tolažili.. Hvala za vso pozornost, sveče in cvetje.
Zahvala velja sorodnikom iz Rogatca, Rogaške Slatine, Celja, Migojnic in Maribora.
Prijatelji, veliko vas je bilo, da bi se zahvalila vsakemu posebej -vsem HVALA.
Sosedje z vrta - rada je bila z vami, hvala.
Hvala kolektivu Železniške postaje Žalec in res vsem, ki ste se prišli poslovit od nje in jo imeli radi. Hvala patru Jožetu za obred in mašo.
Bila si mi čudovita MAMA in prijateljica, zelo te pogrešam. Klemen, Tajda in Manca pa so izgubili nežno in vedno dobrovoljno babico. Hvala ti!
Lidija z družino
»Zlato si srce imela, vedno le za nas živela.
Veliko lepega nam dala,
zato ob slovesu hvala ti, mama, hvala!«
ZAHVALA
V 94. letu starosti nas je za vedno zapustila draga mama, stara mama in prababica
MARIJA RAZDEVŠEK
iz Studenc 33
Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, za sv. maše ter za izraze sožalja.
Hvala osebju Zdravstvenega doma Žalec, župniku gospodu Krašovcu in kaplanu gospodu Marku iz sv. Jožefa za opravljen obred, govornici za poslovilne besede, pevcem, pogrebni službi Ropotar ter vsem, ki ste jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
Utrip Savinjske doline izdaja Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9/a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, faks: 03/712 12 76, elektronski naslov: zkst.utrip@siol.net.
Odgovorna urednica: Lucija Kolar, člani programskega sveta: Lojze Posedel, predsednik, Marjana Lešnik, namestnica predsednika in člani Jože Meh, Januš Rasievvicz, Janko Kos, Ivan Jelen, Vlado Majer, Zdravko Pečarič, Andrej Vengust, Primož Salesin, Robert Smodej, Lidija Koceli, tajnica uredništva: Marija Cilenšek, lektorica: Nina Markovič; oblikovanje in prelom: Multiprojekt, d. o. o., Maribor, tisk: Delo TČR, d. d., Ljubljana. Naklada: 13.200 izvodov, cena časopisa je 1,46 EUR - 350 tolarjev. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo.
Kako je dom strašno prazen, odkar vaju v njem več ni, prej bilje tako prijazen, zdaj otožen, tuj se nam zdi. Ne minejo ure, dnevi ne noči brez solza in bolečin, spomin na vaju je vedno bolj živ.
V SPOMIN
9. oktobra je minilo pet let žalosti in trpljenja, odkar so nas v cvetu mladosti za vedno zapustile
ZDENKA	ANDREJA
ZAGORIČNIK m	PIRŠ
ter še nerojena NIKA, ki jo je mamica Andreja nosila pod srčkom.
Hvala tistim, ki obiskujete mnogo prerani grob, prižigate svečke in z minuto molka obudite spomin nanje.
Nikoli in nikdar vas ne bomo pozabili vsi, ki vas neizmerno ljubimo in močno pogrešamo.
ZAHVALA
Tiho, kot je živel, je od nas tudi odšel dragi
FRANCI OREHOVEC
iz Tešove 14 (13. 9.1961-24. 8. 2007)
Vsem, ki so nam v teh resnično težkih časih kakorkoli pomagali, se iskreno zahvaljujemo.
Zavest, da imaš ob sebi ljudi, ki s teboj iskreno sočustvujejo, ti daje neizmerno moč, lajša bolečino in te napolni s pozitivno energijo. In vse to so z dejanji dokazali sodelavci GARANTA s Polzele, OŠ Vransko-Tabor, OE Vrtca Vransko in Tabor, ekipa medicinskega osebja Splošne bolnišnice Celje in vsi sorodniki.
Žalujoči: žena Romana, otroci Erika, Matej, Nives z Romanom, vnuk Adam, mama Frančiška, sestri Mici in Vida ter brata Jože in Drago z družinami
ZAHVALA
18. septembra 2007 je milostna smrt prekinila neznosne bolečine zahrbtne bolezni naši nepozabni ženi, mami, babici in tašči
ZOFIJI PREZELJ
iz Žalca, Cankarjeva ul. 5 (1928-2007)
K zadnjemu počitku smo je pospremili 21. septembra 2007 na žalsko pokopališče, na petek ob lepem sončnem dnevu. Vsem se zahvaljujemo za darovano cvetje, sveče in izražena sožalja ter spremstvo na njeni zadnji poti.
Vsi njeni žalujoči
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, atija, strica, tasta in svaka
BERNARDA MEJAVŠKA
iz Žalca
(5. 7. 1935-17. 9. 2007)
V najtežjih trenutkih ste nam stali ob strani sorodniki, znanci in prijatelji, zato vam izrekamo hvaležnost in spoštovanje.
Hvala za ustno in pisno izražena sožalja, darovano cvetje, sveče, za denarno pomoč in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo osebju Bolnišnice Topolšica in patronažni službi Žalec, še posebej gospe Cvetki Sitar, pogrebni službi Morana, Godbi Liboje, pevcem iz Žalca in godbeniku za odigrano pesem.
Zahvaljujemo se gospodu Banku za izrečene besede slovesa in gospodu župniku Jožetu Rupniku za opravljen mašni obred. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Jožica, hčeri Andrejka s Frenkom in Mateja z Andrejem
Množično tekmovanje v logiki
S tekmovanja na I. OŠ Žalec
Več kot dva tisoč učencev zadnje triade devetletke se je prejšnjo soboto udeležilo 22. državnega tekmovanja iz logike, ki ga na 22. slovenskih osnovnih šolah pripravlja Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije.
Na širšem celjskem območju
je državno tekmovanje potekalo na osnovnih šolah v Žalcu, Preboldu in Šoštanju, kjer je nastopilo okrog 270 učencev iz 38 osnovnih šol. Pred tekmovanjem so pripravili tudi sprejem za tekmovalce in kulturni program. Naloge bodo pregledali na sedežu zveze v
Ljubljani.
To je eno najbolj množičnih tekmovanj, ki jih pripravlja Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije, saj je v šolskih in regionalnih preverjenih znanja sodelovalo več kot 26 tisoč slovenskih osnovnošolcev.	T. Tavčar
Sprejem zlatih maturantov
Med nagovorom župana Lojzeta Posedela
Uspešno opravljena matura je velik dosežek za vsakega posameznika, odličen uspeh na maturi pa je vreden javne pohvale. Župan Občine Žalec Lojze Posedel vsako leto pripravi sprejem za zlate maturante, ki so doma v žalski občini.
Letošnje štiri zlate maturante je sprejel v Savinovi
hiši prejšnjo soboto zvečer. Župan Lojze Posedel jim je v nagovoru čestital za uspeh in jim zaželel, da bi dosegli vse zastavljene cilje, ter jim izročil knjižne nagrade. Zlati maturantki poklicne mature sta Urška Drofenik in Kaja Soršak s Poslovne-komercialne šole Celje, zlati maturantki splošne mature
pa Anja Ivakič s I. gimnazije Celje in Ana Apat z Gimnazije Celje - Center. Sprejema so se udeležili tudi starši zlatih maturantov, podžupana Občine Žalec, ravnatelji srednjih in osnovnih šol, ki so jih obiskovali zlati maturanti. V kulturnem programu je nastopil kvintet Harmonet Glasbene šole Risto Savin Žalec.
T. Tavčar
Gobarske trofeje
Letos vse do sredine avgusta gobarska bera ni bila najboljša. Je pa zato druga polovica avgusta, september in tudi oktober bil v tem pogledu zelo darežljiv. Gobarjenje je svojstven užitek, saj človeku srce kar zaigra, če najde kakšen lep goban, po drugi strani pa je to izvrstna rekreacija, kjer utrujenosti pravzaprav niti ne čutiš.
stjo, še bolj pa nad debelino klobuka gobana - ajdovca, je bil zadnje dni v septembru tudi Rudi Knez iz Zabuko-vice. Na enem od svojih gobarskih pohodov je namreč uzrl tri velike gobane, ki so skupaj tehtali preko 2 kg. Od tega je največji tehtal 105 dkg, ostala dva pa po 55 dkg. Posebnost velikega je v klobuku, saj je njegova debelina na sredini bila skoraj 10 cm.
Marica Uplaznik iz Matk
doma v Matkah pri Preboldu našla Marica Uplaznik.
Štefan Germ iz Zabukovi-ce pa pravi, da moraš za go-
Rudi Knez iz Zabukovice
Rajko Zmrzlak iz Prebolda
Podobno o gobarjenju meni tudi Rajko Zmrzlak iz Prebolda. Rajko z veseljem nabira gobe odkar pomni. Sredi minulega meseca pa je ob vseh drugih jurčkih našel pravo gobjo družino jurčkov zraščenih v enem šopu. V prispodobi bi lahko rekli, mamo in očeta s sedmimi otroki različne velikosti.
Nadvse presenečen nad najdbo, tokrat nad veliko-
Štefan Germ iz Zabukovice
Henrik Pižorn izpod Gore Oljke je na Dobriču našel veliko gobo - zraščenko, ki je tehtala kar 16,5 kilograma. Goba žal ni bila užitna, je pa lepo dišala.
Gobo, ki jo je igra narave oblikovala v cvet eksotične orhideje, je v bližini svojega
barjenje imeti veliko časa in zato je status upokojenca kot nalašč. Njegovega gobana, ki mu je polepšal enega izmed gobarskih pohodov, se je najedla "prava vojska" ljubiteljev praženih gob.
D. Naraglav, T. Tavčar
Henrik Pižorn
Goldi zdaj v Žalcu
Potem ko je Radio Goldi Savinjski val lani pridobil samostojno 24-ur-no frekvenco, se je sredi prejšnjega meseca preselil iz Prebolda v Žalec. Z večjimi prostori je zagotovil boljše pogoje za delo, z
dodatnimi frekvencami pa bo kmalu razširil območje svoje slišnosti.
Radio Goldi ima zdaj svoje prostore na Mestnem trgu 5, to je v rdečem bloku, v katerem je tudi Center za socialno delo Žalec (vhod
ob znani restavraciji, nasproti Blagovnice Žane Mercator, v 4. nadstropju). Nove so tudi telefonske številke (713 15 50 studio in 713 15 51 tajništvo). Kot pravijo, ostajajo savinjski radio, ne glede na svoj sedež. Še vedno so v celoti v zasebni lasti in se financirajo izključno od objav plačanih oglasov.	K. R.
Vabljeni na
MARTINOVANJE PRI “KEUDRU”
Sobota, 10. novembra 2007, od 10. do 13. ure pri obrambnem stolpu v Žalcu
m
Šlandrov trg 25, Žalec, tel.: 710 04 34, E-pošta: zkst.tic@siol.net
PREDPRODAJA SMUČARSKIH VOZOVNIC
ZA GOLTE
v turističnem informacijskem centru Žalec od 9. do 19. ure med tednom in od 9. do 13. ure ob sobotah.
Izkoristite 20% popust
- še do 15. novembra!
Petek, 26. oktober, ob 20. uri
Dom II. slovenskega tabora Žalec
ZLATA DOBA SLOVENSKE POPEVKE
ZKŠT Zavod za kulturo, Sport in turizem Žalec. ASkerčeva 9a, 3310 Žalec, www.zksl-zalec.si