GLAS
LETO XXI. ŠT. 15 (979) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 14. APRILA 2016
NOVI
CENA 1,20 EVRA 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
Obvestilo
  udi to številko Novega glasa smo uspeli na-
rediti v izjemnih razmerah, v uredništvu
smo bili dva časnikarja in oblikovalka s po-
lovičnim delovnim časom. Do nadaljnjega bo
naše uredništvo v Trstu odprto samo v torkih
in sredah od 8. do 12. ure. Tudi tokrat se iskreno
zahvaljujemo vsem zunanjim sodelavcem, brez
katerih bi bil naš tednik še bolj okrnjen in veli-
ko bolj reven. Sodelavcem gre zasluga, da
skušamo biti še vedno zanimivi in kolikor se
da tudi aktualni. Žal nam je, da vseh pomem-
bnih dogodkov ne moremo kriti, to še posebej
velja za Tržaško, kjer imamo večino naročnikov.
Zato ponovno pozivamo sodelavce in vse tiste,
ki vam ni vseeno, kakšen bo v prihodnje naš
Novi glas, da nam svoje zapise pošiljate prej ali
pa nas na pomembne dogodke opozorite.
Veliko naporov vlagamo, da nam ne bi bilo po-
trebno krčiti obsega strani v Novem glasu.
Za zdaj še zmoremo, prosimo pa vas za razu-
mevanje!
Ostanite nam zvesti!
T
foto dpd 
  ponedeljek, 4. t. m., so v Društvu
slovenskih izobražencev podelili
prof. Mariji Pirjevec nagrado
Vstajenje 2015. Samo nagrado, ki jo po-
deljuje Zadružna kraška banka, je sla-
vljenki po nagovoru predsednika DSI
Sergija Pahorja, izročil predsednik ban-
ke Adriano Kovačič. Za vidno ganjeno
nagrajenko sta na violino in klavirju zai-
grala brata Vanja in Maks Zuliani,
odlomke iz del slavljenke pa sta prebrala
Tomaž Sussi in Maruška Guštin. Pisatel-
ju in kulturniku Jožetu Horvatu je bil
zaupan slavnostni govor, ki ga objavlja-
mo v celoti.
/ str. 9
V
www.noviglas.eu
Naj živi Pastirček, revija z mladim srcem!
Zahvalna maša in praznik ob 70. obletnici otroškega mesečnika
  Podelitev 12. priznanja Kazimir Humar
“Imejte radi svoj narod,
kulturo, jezik in domovino!”
GORICA 
  riznanje Kazimir
Humar sta letos pre-
jela dr. Danijel Čotar
za dolgoletno nesebično
delo v korist naše skupno-
sti in Otroški pevski zbor
F. B. Sedej iz Števerjana, ki
ga vodi Martina Hlede, ob
40. obletnici delovanja.
Na slovesni podelitvi, ki je
potekala 8. aprila v go-
riškem Kulturnem centru
Bratuž, so se živo spomnili
dr. Humarja in njegovih
številnih zaslug.
/ str. 6
P
Foto damj@n
  Društvo slovenskih izobražencev
Prof. Mariji Pirjevec
nagrada Vstajenje 2015
TRST 
Svet okrog nas14. aprila 20162
Povejmo na glas
Vesoljna sleparija elite
O medobčinskih prisilnih zvezah (UTI)
Za krčenje naših
pravic gre!
  ravniki učijo, da se sodbe iz-
vajajo in ne komentirajo.
Sodba deželnega upravnega
sodišča, ki je odločala o pritožbah
dveh slovenskih občin in nekate-
rih prebivalcev iz ostalih občin
proti sklepom deželne vlade, ki je
začela z izvrševanjem deželnega
zakona o medobčinskih prisilnih
zvezah (UTI), pa vendar po mojem
zasluži vsaj kratko misel oziroma
razlago.
Bo morda izpadlo pristransko, ker
piše ta članek ista oseba, ki je tudi
zagovornik občine Števerjan in
ostalih občanov, toda vem, da se
tudi nekateri, ki so sodbo prebrali,
strinjajo, da je upravno sodišče
vzelo v pretres le en vidik, sicer ti-
sti, ki ga zakon o medobčinskah
zvezah vsaj na papirju rešuje. DUS
pa ni vzel v pretres vseh ostalih
ugovorov o protiustavnosti dežel-
nega zakona, ker krči avtonomijo
izvoljenim telesom in spreminja
območja, kjer lahko odločajo pri-
padniki manjšine. Tu gre za kršitev
deželnega statuta, zaščitnega zako-
na in evropskih konvencij o
manjšinah ter o osnovnih pravi-
cah.
DUS se je skratka omejil le na ana-
lizo individualne pravice manjšin-
ca do rabe lastnega jezika v odnosu
do oblasti in je razsodil, da deželni
zakon o medobčinskih zvezah sam
na sebi ne zmanjšuje zaščite
manjšine. To pa smo že vedeli, saj
58. člen zakona prepoveduje
nižanje ravni zaščite naše skupno-
sti, za kar pa že poskrbijo zaščitni
zakon in mednarodne listine. To-
rej gre za trditev, ki je sama sebi na-
men in ki velja v teoriji, ne pa v
praksi. In deželni zakon praktičnih
primerov ne ureja in ne rešuje, kar
je v nasprotju z ustavnim do-
ločilom, ki prisili zakonodajalca,
da poskrbi za uspešno in dobro
upravo.
Nobenega odgovora pa ni na kriti-
ko, ki je še kako aktualna, saj se je
že pokazala v Gorici, da, ker bodo
P UTI vodile večje občine, ki spadajosicer v območje zakona 38/2001, animajo istih zaščitnih določil kot
dvojezične občine (glej npr. Trst,
Gorica in Čedad), ali pride do po-
polnega prenosa vsega dvojezične-
ga osebja iz dvojezičnih občin v
strukturo UTI, ki jo vodi večja
občina – in bomo
videli reakcije na
podobno “pre -
seljevanje” -, ali pa
že po istem dežel-
nem zakonu na rav-
ni UTI ne more ob-
stajati ista pravica
do rabe jezika.
Nekaj ugovorov, ki
so bili izneseni v
pritožbah, a so osta-
li brez odgovora v
sodbi.
Ko se bodo prene-
sle prve pristojno-
sti, na primer o krajevni policiji,
bo imel vsak pripadnik narodne
skupnost zagotovljeno pogovar-
janje v slovenščini z osebjem in z
uradom, kot na primer v Dolini ali
na Repentabru, v Zgoniku in še
kje? Morda bo tako, če bodo pre-
nesli osebje iz teh občin na UTI, a
bodo o tem odločali funkcionarji
večjih občin, saj manjše nimajo di-
rektorjev. Ali pa bo kot v tržaški
občini, kjer moraš prej zaprositi
preko centralnega urada, da te po-
slušajo in da ti prevedejo akte? Še
tam, kjer bi moralo biti, na primer
na tržaškem Krasu in v Lonjerju, ni
na razpolago popolnega osebja,
aktov, tabel, napisov, zastav, itd.
Ali pa, ko bo šlo za knjigovodske,
širše prostorske, socialno varstvene
in podobne stike ter akte, bo zago-
tovljena dvojezičnost povsod? Ozi-
roma bo kot za statut tržaške UTI,
ki se sprejema v eno ali dvojezični
obliki glede na občino? Goriški
itak ima enojezično ime kljub
deželnemu zakonu, ki je dodal
člen, pisan sicer na kožo Gorice,
saj je edina pokrajina, ki je sprejela
izvajanje zakona 482/99, ker Trst
in Videm tega nista storila. Ni torej
čudno, da je tudi županja Sovo-
denj Floreninova proti takemu sta-
tutu.
Nadaljnji ugovor je bil, kako bo z
avtonomijo odločanja dvojezičnih
občin v zadevah, ki bodo prisilno
prenesene na zvezo občin. In teh
je veliko. Kako bodo lahko vplivale
manjše občine, kjer pa je manjšina
prisotna v večjem številu? Po
deželnem zakonu ima občina Trst
sama dovolj glasov, da ukaže vsem
ostalim občinam, kako se odloča,
ne samo za jezik.
Statut UTI pa tudi ne more vsega
rešiti, ker je samo izvršilni akt.
Po deželnem zako-
nu bi morali
upoštevati zveze
občin, ki so bile
prej povezane v
gorske skupnosti,
ali tiste, ki imajo že
danes konvencije
za skupne storitve.
Deželna vlada je
upoštevala prvi kri-
terij za nekdanje
gorske skupnosti v
zgornji Furlaniji ali
v Kanalski dolini,
ne pa za Briško-Be-
neško, kjer so Števerjan in vse osta-
le zaščitene občine do Rezije. Za-
kaj? V deželnem aktu razloga ni,
se pa razreže Benečijo na tri dele
in se jih poveže z večjimi furlan-
skimi občinami, kjer dvojezičnosti
ni in na katere se dvojezičnost ne
more razširiti.
Kdor pa ne sprejme diktata Dežele,
je ob denar in zato kaznovan pred
svojimi občani, katerih pravice in
avtonomijo pa brani in zagovarja.
Tudi na ta ugovor v sodbi ni bilo
odgovora.
Zakon teh problemov ne rešuje,
zato sodba, ki pravi, da je z zako-
nom in z deželnimi ukrepi vse v
redu, oziroma da se bosta dvoje-
zičnost in raba slovenščine še
razširili – ne vemo pa, po katerih
normah in ukrepih – ni po moji
oceni prepričljiva. Zato menim, da
je treba sodno pot nadaljevati.
Lahko se zgodi, da se v zakonu še
kaj spremeni, vsekakor pa ohrani-
mo priložnost, da obvestimo tudi
evropske forume o tem, kar se tu
dogaja.
Peter Močnik
Sklic vladnega omizja je vse bolj nujen
Slovenski predstavnik v novi
goriško-tržaški Trgovinski zbornici
  azlične reforme, ki so se
začele udejanjati v zad-
njih letih na različnih
družbenih področjih dežele
FJK, bi morale upoštevati
deželno statutarno posebnost,
ki sloni tudi na prisotnosti na-
rodnih in jezikovnih manjšin.
To bi moralo biti samoumev-
no, še posebno v današnjem
obdobju evropske integracije
R ter mednarodnega in čezmej-nega sodelovanja. Kljub stal-nemu opominjanju s strani
slovenskih krovnih organiza-
cij in izvoljenih predstavnikov,
pa je ta zavest še nezadostna.
To stališče je zavzel Izvršni od-
bor Sveta slovenskih organiza-
cij, ki je zasedal v sredo, 4.
aprila v Čedadu in med ostali-
mi točkami dnevnega reda
obravnaval tudi spojitev Trgo-
vinskih zbornic Gorice in
Trsta v skupno Trgovinsko
zbornico Julijske krajine.
Na podlagi reforme trgovin-
skih zbornic, ki poteka že
kakšno leto na področju cele
države, je privedla do sklepa
združitve dveh Trgovinskih
zbornic v Gorici in Trstu.
/ str. 12
  e smo prejšnji teden pisali o korupciji
kot o spodkopavanju zdrave družbe, pa
smo takoj nato doživeli razkritje neza-
konitega odtekanja denarja takšnih razsežno-
sti, da bodo slednje dodobra odprle oči sve-
tovnemu prebivalstvu. Že sedaj je bilo mogoče
slutiti, da premožna, bogata in oblastvena eli-
ta obvladuje vse in nas potiska v vse bolj ne-
gotovo in tesnobno prihodnost. Od teh dni
naprej pa je ta resnica otipljivo dejstvo, seveda
zelo obremenjujoče. Panamski dokumenti
družbe Mossack-Fonseca so namreč razkrili,
da se v navidezna podjetja držav davčnih oaz
samo iz Evropske unije letno steka tisoč mili-
jard evrov davščini utajenega denarja. Omen-
jena družba je ustanovila več kot dvesto tisoč
takšnih podjetij in ker je po moči šele na
četrtem mestu, nekateri ocenjujejo, da se nji-
hovo število verjetno približuje milijonu. Pri
prenosu denarja sodeluje okrog petsto bank,
med osebami, ki so ušle davščini svojih držav,
pa so vladni predsedniki, trije kralji iz arab-
skega sveta, vrhunski športniki, vidni politiki
in ugledni ljudje z najrazličnejših področij.
Sveta se je potemtakem polastila elita, ki si do-
voli vse in nima nikoli dovolj. Razkritje te re-
snice dokazuje, kako človek močno verjame
le v materialne dobrine, si zanje prizadeva in
jih želi nenehno kopičiti. To je kraljestvo bo-
gastva, ki je kričeče nasprotje duhovnim vred-
notam in le slednje so res koristne. Priseganje
na zgolj materialne dobrine je zanikanje
vsakršnega skupnega dobrega, je zanikanje
vsakršne solidarnosti, posledice pa so
uničujoče. Ker bogati tudi politično vodijo
svet, uveljavljajo pravila, ki rojevajo revščino
in vse večjo obubožanost tudi v razvitih
državah, istočasno pa odpirajo vse bolj prosto
pot bogatenju tistih, ki so že bogati. In slednji
ne dajo revnim nič, saj še ni bilo slišati, da bi
se razen izjemno redkih posameznikov opre-
delili za dobrodelnost, za pomoč tistim, ki jo
krvavo potrebujejo. Bogati in njihove elite gra-
dijo družbe brez resničnih vrednot in huma-
nosti in lahko rečemo, da če bo kdo uničil svet
kot skupnost dostojnega življenja in bivanja,
bodo to prav bogati in njihova nenasitnost.
Vso zadevo je odkril nemški časopis Süddeut-
sche Zeitung skupaj z okoli sto medijskimi par-
tnerji - med njimi je tudi ljubljansko Delo -
oziroma z več kot tristo petdeset novinarji. Gre
za epohalno odkritje, pri čemer pa se je bati,
da ne bo moglo v temelju spremeniti sedan-
jega toka, ker so nosilci utajenega denarja pre-
več pomembni, preveč jih je in človekovo hle-
penje po bogastvu je trdno zasidrano. Vse sku-
paj spominja na planetarno onesnaženost
okolja, ki se kljub vsem dogovorom nadaljuje
in celo stopnjuje, ker pač vsi vemo, da bi jo
zajezili le s korenito spremembo našega
življenja. Panamska afera pa je razkrila visoko
stopnjo etične onesnaženosti, ki je še bolj raz-
diralna: ubija smisel v tistih, ki živijo za re-
snične vrednote, brez katerih bo naša prihod-
nost težka in mračna.
Janez Povše
Č
Deželno tajništvo SSk / Referendum o naftnih vrtinah
17. aprila pojdimo na
volišča in glasujmo DA!
  oliti DA pomeni, da smo
prepričani o potrebi po
nujnih, učinkovitih in
sodobnih spremembah italijan-
ske energetske politike. Sedanja
državna in svetovna energetska
politika, na kateri sloni indu-
strijski razvoj, je med vzroki raz-
delitve planeta na razvite države
in predele t. i. tretjega sveta.
17. aprila bo v Italiji referendum
za odpravo (“da - želim črtan-
V je”) zakonske alineje [1], ki do-voljuje naftnim družbam neo-mejeno (do usahnitve vrelca)
črpanje nafte oz. plina iz dna Ja-
dranskega morja do 12 nav-
tičnih milj od obale.
Pred letom 2015 so bile vse kon-
cesije za pridobivanje nafte/pli-
na časovno omejene s koncesij-
sko pogodbo. Decembra leta
2015 je vlada sprejela zakon
štev. 208, ki je v 239. odstavku
člena štev. 1 zamenjal vsebino
tretje alineje 17. odstavka 6. čle-
na zakona štev. 152/2006 (Za-
kona o okolju), v katerem je se-
daj zapisano “do izčrpanja na-
hajališča”. Evropska zakonoda-
ja, še bolj pa zdrava pamet, na-
rekujeta, da ne more biti izko-
riščevanje naravnih dobrin
eksluzivno in brez katerekoli
omejitve.
/ str. 12
Aktualno 14. aprila 2016 3
  Praznovanje ob obletnici izhajanja otroškega mesečnika Pastirček
70-letna revija z mladim srcem
GORICA 
  edemdeset let se Pastirček že
srečuje z otroki in mladimi, pa
“ni še posrebril glave, ostalo
mlado je srce”! Verz iz pesmice Voja-
na Tihomirja Arharja, ki jo je uglasbil
Patrick Quaggiato, na koncu praznika
v nedeljo, 10. aprila, pa so jo na odru
Kulturnega centra Lojze Bratuž v Go-
rici pod skladateljevo taktirko nav-
dušeno odpeli številni otroci ob
spremljavi izbranih instrumentalistov
šole Emil Komel in ob bučnem plo-
skanju prepolne velike dvorane, je
globoko resničen. Mesečnik ostaja
kljub svojim sedmim križem mlad,
dinamičen in svež, zvest in priljubljen
sopotnik na stotine otrok iz sloven-
skih vrtcev in osnovnih šol v vsej
deželi Furlaniji-Julijski krajini. Prav ti
otroci in njihovi starši, pa tudi strici
in stari starši, sedanji in nekdanji bral-
ci, so prejšnjo nedeljo na najlepši
način začeli proslavljanje okroglega
S jubileja: z zahvalno mašo za nekdanjein sedanje sodelavce revije. “Prav je,da za vse to, kar prejmemo, se zahva-
limo, da uporabimo in nato razdeli-
mo. Zahvaljujemo se tudi zato, da ne
pozabimo naših korenin”, je dejal
mašnik-urednik na začetku obreda na
dvorišču doma pod lipami. V homiliji
je pozval male 'pastirčke', da bi bili
dobri, da bi odpirali roke in srce. “Je-
zus nas vabi, da bi bili vsi njegovi so-
delavci, njegovi pastirčki, da bi delali
v njegovem imenu”. Pastirček uči
otroke, “da ne bi iskali vsega zase in
hitro, ampak počasi, pametno, z
Božjo pomočjo”. Jezus nas uči, da bi
bili skromni, hvaležni, potrpežljivi,
vztrajni in radodarni. “Zato Jezus rabi
naše roke, naše noge, naša usta in
naše srce”. Maša, ki so jo s petjem
oblikovali otroci OPZ Mali Lujerji iz
Benečije in OPZ Emil Komel iz Gori-
ce, se je zaradi dežja končala v predd-
verju Kulturnega centra.
V veliki dvorani je nato bil na-
stop otrok s primernim kul-
turnim sporedom. V be-
neškem narečju je pod vod-
stvom Davida Klodiča res lepo
zapel OPZ Mali Lujerji,
odlično so se odrezali tudi
pevci OPZ F. B. Sedej iz Štever-
jana ob spremljavi ansambla
in pod vodstvom Martine
Hlede. Vmes so člani skupine
Mali TeLeGo Radijskega odra,
ki jih je pripravila Lučka Susič,
uprizorili - v tržaškem narečju
- igrico s poučnim koncem o
Pepiju, Katrci in zlati ribici.
Posamezne točke sta povezovala 'pa-
stirica' Sanja Vogrič in 'pastir' Patrik
Cingerli, člana skupine O'Klapa iz
Gorice. Povedala sta, da se je Pastirček
rodil v Gorici na Veliko noč pred 70
leti, davnega leta 1946. Omislili so si
ga goriški veroučitelji z gospodom Ka-
zimirjem Humarjem na čelu. Osnov-
nošolskim otrokom so hoteli dati v
roke revijo, ki bi dopolnila veliko po-
manjkanje slovenskih učbenikov. Za
ime Pastirček so se odločili, ker “je Je-
zus naš veliki Pastir, vsi otroci in odra-
sli, ki vas imamo radi, naj bomo Pa-
stirčki”! Zgodba revije se je začela na
preprost in skromen način, a z veliko
ljubeznijo do otrok. Tudi učitelji in
starši so takoj priskočili na pomoč in
ga bogatili.
Prvi urednik Pastirčka je bil msgr. Ka-
zimir Humar, drugi njegov sobrat
Srečko Gregorec. Revija se je nato pre-
selila v Trst, kjer jo je urejeval g. Jože
Prešeren. Ko se je vrnila v Gorico, sta
jo urejevali učiteljici Zora Saksida in
Ljubka Šorli. Dve leti je nato Pastirčka
urejevala učiteljica Ljuba Smotlak iz
Mačkolj. “Že več kot 35 let pa je Pa-
stirčkov motor in organizator Marijan
Markežič”. Prek projekcije fotograf-
skih posnetkov sta napovedovalca
predstavila publiki obličja urednikov
in naslovnice od začetkov do danes;
te so pričale, da je Pastirček s časom
rasel, se razvijal in postajal vedno bo-
gatejši. Prvo je narisal znani goriški li-
kovni umetnik Andrej Kosič, ki je bil
tudi prisoten v dvorani.
“O čem je Pastirček pisal v teh 70 le-
tih”? sta se vprašala napovedovalca.
Pripovedoval je “o
ljubezni do Jezusa,
velikega Pastirja, o
ljubezni do jezika,
lepega petja in ob-
našanja, budil je do-
mišljijo otrok skozi
pravljice, zgodbice,
igrice, kuharske re-
cepte, učne in razve-
drilne strani”. Nekaj
podobnega je že po-
skusila revija Jaselce,
ki so jo fašisti v Go-
rici ukinili v dru-
gem letu izhajanja,
leta 1928. Pastirček
je bil in je še vedno
najbolj vesel
otroških risbic, spi-
sov, odgovorov na uganke in
zanke. Ogromno jih prispe
vsak mesec: risbic vsaj dvesto,
besedil pa še več. Nepozabni
so bili v prejšnjih desetletjih
Pastirčkovi dnevi v Doberdo-
bu, na Opčinah, v Števerjanu,
Štandrežu, Rojanu, Mačkol-
jah, Nabrežini, na Repenta-
bru in drugod. To so bila
srečanja prijateljev, nastopi
otrok, igre, nagrajevanja, raz-
stave risbic in lepo pobarva-
nih Pastirčkov... Prav tako ne-
pozabne so bile proslave ob
dosedanjih okroglih jubilejih.
Pastirček je poskrbel tudi za mnoge
igre, pesmarice, CD-je, knjige, ki so
otrokom lahko dragoceni vzgojni pri-
pomočki, prežeti s prepričanjem, da
je v srcu vsakogar skritega mnogo do-
brega in lepega.
Pastirček pa skrbi tudi za zdravje in
smeh, je bilo povedano... Tedaj je na
oder glasno stopil eden najbolj pril-
jubljenih junakov iz revije, 'utelešeni'
protagonist iz stripa Walterja Grudine
Packo, ki je 'vžgal' publiko in močno
razživil vzdušje v dvorani. Domiselni
Matej Pintar, član dramske skupine iz
Števerjana, je še enkrat presenetil z
mojstrsko uprizoritvijo otrokom do-
bro znanega lika, pa tudi s svojo mi-
miko in sposobnostjo improvizacije.
Njegova spakedranščina je izzvala ve-
liko smeha, dobre volje in simpatije.
Na odru se je pojavil, da bi “auguriral
Pastirčkotu za kompleano in šalutiral
use fan in packote”. Prišel je tudi, da
bi vsem podaril svoj “kapolavoro”,
zgibanko s stripi. Takoj je na oder pri-
hitel urednik g. Marijan, ki je “zajezil”
Packov monolog in nadaljeval s pro-
gramom. Posebno priznanje je pode-
lil še živeči urednici in dolgoletni so-
delavki Ljubi Smotlak ter, za najdaljše
neprekinjeno sodelovanje, Marizi Pe-
rat. Spet je skočil na oder Packo in na-
povedal še en intermezzo: Peter Čer-
nic, predsednik upravnega odbora Za-
druge Goriška Mohorjeva, ki izdaja
tudi Pastirčka, se je na odru javno zah-
valil Markežiču za več kot 35-letno
urednikovanje. “Marijan nas stalno
spominja, da moramo biti sol zemlje.
Marijan nas spominja, da vera brez
del je mrtva. Marijan nam zna tudi v
težavah pokazati, da obstajajo dru-
gačne rešitve, da stvari lahko gredo
naprej”. Zato mu je odbor Zadruge
podaril podobo Svete Družine, saj kot
urednik Pastirčka skrbi tudi za
družine, je še povedal Černic, bučen
aplavz pa je bil najlepši izraz iskrene
hvaležnosti velike množice ljudi.
Urednik je zahvalo razširil na vse so-
delavce, “ki jih je, hvala Bogu, veliko”.
Za urednika “je najlepše to, da dobi
veliko prispevkov otrok: vsak mesec
200 risbic, za zamejstvo je to ogrom-
no! Lahko se pohvalimo s svetovnim
rekordom: 60% otrok vedno odgovo-
ri z risbico, spisom, odgovori na kvize,
uganke itd”. Vesel je, ker prejema to-
liko prispevkov, obenem pa žalosten,
ker žal ne more vseh objavljati. Tudi
razstavo po stopnicah in v gornjem
hodniku Kulturnega centra, kjer je na
ogled nad 1.400 risbic otrok z vseh šol
iz dežele FJK, je pripravilo lepo število
prostovoljcev in učiteljic. V atriju so
bili razstavljeni, zbrani v letnikih, vsi
dosedanji Pastirčki, knjige, publikaci-
je, plakati, utrinki s Pastirčkovih dne-
vov in še marsikaj, na prodaj pa je bila
zadnja knjižica, ki je pravkar prišla iz
tiskarne in sta jo v sozaložbi izdala Pa-
stirček in Ognjišče: gre za zbirko pe-
smi Berte Golob z duhovnim pome-
nom Iz Božje roke za otroke. V tem le-
tu nameravajo objaviti še vsaj tri pu-
blikacije, je
dejal Mar-
kežič, ki se je
v isti sapi zah-
valil za go-
stoljubje vod-
stvu Centra
Bratuž, na-
stopajočim
na odru, ki
jih je zrežiral
Franko Žer-
jal, in pa teh-
nikom, ki so
opravili
odlično delo.
Prireditev se je nadaljevala z izročitvi-
jo nagrad sodelujočim na natečaju
“Pastir/Pastirica” (najtoplejši aplavz si
je prislužila Sara Taucer, osnovnošol-
ka iz Zgonika, katere risbica bo krasila
naslovnico 2016-17), sklenila pa s
himno, s katero so otroci iskreno
zaželeli Pastirčku, ki “uči, zabava in
vedri, vsakič um bistri”, da bi dočakal
stoletnico! “Nasvidenje 10. aprila čez
30 let”! je zaklical g. Marijan.
DD
(seznam vseh nagrajencev in
več fotografij na www. noviglas. eu)
Po prireditvi nam je
urednik g. Marijan Mar-
kežič povedal, da je “zelo
zadovoljen predvsem za-
to, ker je v pripravi in sa-
mi izvedbi praznika so-
delovalo več kot sto mla-
dih oseb, in to s srcem!
Mislim, da se je to pri
prireditvi tudi poznalo,
brez kakih velikih besed
ali velikih dejanj, pre-
prosto. To Pastirček prav-
zaprav dela: vzgaja za
preproste vrednote, za
veselje in vztrajnost, za
to, da vsi nekaj prispeva-
jo. Na vsaki strani revije
morajo otroci nekaj 'de-
lati', skozi igro, da na
koncu le vidijo vsaj maj -
hen rezultat. Napreduje se z majhnimi koraki! Pomembno
je, da so sodelovali otroci, učitelji in starši: to je bistveno za
Pastirčka”! Uredniku, ki opravlja to funkcijo že nad 35 let in
je še vedno poln pozitivnih energij, je bilo v največje veselje
prav to, da je naletel na takojšen odziv številnih - zlasti
mlajših - posameznikov in skupin, pripravljenih sodelovati
brez posebnih povabil. “Števerjanci, pridete? Ja! Kulturni cen-
ter Lojze Bratuž? Da, vsi bomo sodelovali. Nekateri niso šli
na revijo Primorska poje, da bi le prišli na Pastirčkov dan”! je
dejal. “To je prava osnova tudi za naprej”!
Urednik g. Marijan Markežič
Zahvalna maša
Packo
Razstava 1400 risb OPZ Mali Lujerji iz Benečije
OPZ F.B. Sedej iz Števerjana
Sara Taucer s Sanjo, Patrikom in urednikom
Ljuba SmotlakMariza Perat
Kristjani in družba14. aprila 20164
Osmero slabih misli v boju proti grehu
Dobro misliti, da bi dobro delali
  ako je dejal, če nekoliko
povzamemo, francoski
mislec in matematik, ka-
kor tudi spreobrnjenec v kato-
liško vero Blaise Pascal na podla-
gi izročila Cerkve. Misli so nam-
reč zelo, zelo pomembne, ker po-
tem vodijo v besede in dejanja.
Že Sveto pismo o tem veliko go-
vori: “Varuj se, da v tvojem srcu
ne bo nizkotne misli” (5 Mz
15,9); “Glejte, poznam vaše misli,
naklepe, ki jih snujete proti
meni” (Job 21,27); “Ko se v
meni množijo vznemirljive
misli, mi tvoje tolažbe raz-
veseljujejo dušo” (Ps 94,19)
… Lepo je tako dejal Paul
Bourget, francoski katoliški
pisatelj, kako je treba “živeti
tako, kot razmišljamo, ker
sicer prej ali slej začnemo
misliti tako, kot smo žive-
li”. Ni torej vseeno, kako
mislimo, kako razmišlja-
mo, kakšne in katere so
naše misli. Treba je upoda-
bljati življenje po dobrih
mislih, dobrem razmišljan-
ju, ker sicer začnemo opra-
vičevati vsakršno vedenje
in ravnanje v življenju. Že
Judje so bili tako mnenja,
da sta zelo pomembni de-
veta in deseta Božja zapo-
ved, ki govorita o slabih žel-
jah in mislih, ker predsta-
vljata vrata do vseh drugih. Ve-
mo, kako se danes veliko govori
o “pozitivnih mislih”, vendar
sem spada samo tisto, kar sodob-
ni svet pojmuje kot pozitivno. Če
pogledamo vzhodnokrščansko
izročilo, pa bi sodobni človek
marsikaj od tega, kar se pojmuje
kot slabo mišljenje, imel za dobro
mišljenje. V latinski katoliški Cer-
kvi govorimo o sedmerih glavnih
grehih, medtem ko vzhod-
nokrščansko izročilo govori o
T osmerih mislih. Zelo pomemeb-no je namreč, kaj se dogaja v našinotranjosti oz. v našem “srcu”,
tam pa se dogajajo tudi slabe mi-
sli (dialogismói) , kot beremo tu-
di v evangeliju – Mt 15,19.
Vzhodno duhono izročilo misel
kot logismós pojmuje negativno,
kar je navzoče že v svetopisemski
Stari zavezi (1 Mz 8,21; Sir 15,14).
Logismós, kot ena od omenjenih
osmerih misli, označuje čustva,
nagone, vzgibe, nagnjenja, fan-
tazije, ki se rojevajo v srcu in mi-
selnosti človeka, ter tako napra-
vijo v njem neko skušnjavo (pei-
rasmón, ki jo najdemo tudi v
očenašu in jo lahko prevedemo
tudi kot preizkušnjo). Origen je
prvi krščanski avtor, ki o tem go-
vori tako, ko ob komentiranju Mt
15,19 pravi: “Izvir in vir vsakega
greha so slabe misli”. Ko komen-
tira 3. Poglavje Visoke pesmi, poi-
stoveti te slabe misli z demoni, ki
jih predlagajo, kar najdemo tudi
v življenjepisu sv. Antona Puščav-
nika in sv. Pahomija, kakor tudi
še kje, vendar je prvi, ki zares izo-
blikuje neko teorijo osmerih sla-
bih misli, Evagrij Pontski. Posluži
se spisov Origena, evangelja, ka-
kor tudi helenističnih spisov, kjer
se najde sedem glavnih grehov
oz. grešnih nagnjenj. Prve tri se,
po njegovem prepričanju, na-
slanjajo na skušnjave, ki jih je
doživel Jezus sam v
puščavi: požrešnost, po-
hlepnost ali lakomnost ter
častihlepnost – to je osnov-
na struktura, na katero se
potem nasloni ostalih pet.
Osem zato, ker pravi Kasi-
jan, kako je bilo sicer se-
dem sovražnikov, ki so žele-
li preprečiti Izraelcem
vstop v obljubljeno deželo,
a je treba tem dodati še
Egipt. Imamo tako nasled-
njih osem slabih misli:
požrešnost, pohlep, časti-
hlepnost, nečistost, jeza,
žalost, lenoba in napuh.
Slednji je sicer zadnji, a ga
imajo tudi na Vzhodu za
najhujšo skušnjavo. Evagrij
pravi takole: “Od demo-
nov, ki se zoperstavljajo
izvrševanju vrlin, so prvi, ki
se bojujejo z nami tisti, ka-
terim so zaupani apetiti
požrešnosti, tisti, ki v nas zbujajo
ljubezen do denarja in tisti, ki v
nas zbujajo iskanje človeške slave
(prim. Jn 5,44; 1 Tes 2,6). Vsi
ostali pridejo za njimi... ” Nič
čudnega tako, zakaj je tako po-
membna praksa posta za duhov-
no življenje, kakor tudi nenave-
zanost na denar in materialne
dobrine, kakor tudi ne sme biti
iskanja lastne slave – vse drugo
pride kasneje.
Andrej Vončina
TRIJE VIDIKI USMILJENJA 
V ŽIVLJENJU CERKVE
Papež Frančišek je spregovoril o treh temeljnih
poudarkih svetega leta Božjega usmiljenja: o
spreobrnjenju, pokori in spravi. Spreobrnjenje
predstavlja trud za resno in globoko presojo
našega življenja. Preroki so kritizirali nepristno
kesanje ljudstva, ker je bilo polno laži in nepri-
pravljenosti za resnično spreobrnjenje. Dovolj
je, da celovito pogledamo na svoje notranje
življenje, pa bomo opazili prah in madeže, ki
so se nabrali na naši vesti in so nujno potrebni
očiščenja. Potrebna je metanoia, celovito spre-
menjenje življenja, ki je povezano s posegom
Božje milosti. Prerok Natan je moral pomagati
Davidu odpreti oči, da je odkril in priznal dve
hudi krivdi, ki jih je storil.  (2 Sam 12,1-14)
Grešnik, ki se vrača k Bogu z iskrenostjo srca,
postane novi človek, ki se je ponovno rodil.
Preteklost je očiščena in ga ne bremeni.
Odpuščanje je čudovita izkušnja Božjega srca,
ki postane potem tudi človeška izkušnja. Bog
ne odpušča le z besedami, ampak v vsej resnici
in obnavlja odnos prijateljstva. Njegova dobro-
ta je pripravljena obrniti stran in jo začeti pisa-
ti znova. Nikoli se ne utrudi v svojem od-
puščanju, kolikokrat nam mora odpustiti?
Vendar je vedno pripravljen se skloniti na naše
rane in nam podariti milost njegovega od-
puščanja. Pristno odpuščanje je Božje in člo-
veško. Odpuščanja, ki ga prejmemo, ne sme-
mo imeti le zase, ampak ga moramo podariti
naprej, še drugim. Ko doživljamo Božje usmil-
jenje, moramo s takim usmiljenjem stopati tu-
di do ljudi.
Izkušnja sprave se obrača na Boga, bližnjega in
na stvarstvo. Vsak greh in mnogi grehi pov-
zročajo zlo v odnosih, nas zapirajo v samoto in
ustvarjajo zidove. Iz tega stanja se ne moremo
sami rešiti. Pobuda po spravi mora priti od Bo-
ga, on naredi prvi korak in odpre dialog. Pusti-
ti se moramo spraviti z Bogom, pravi sveti Pa-
vel.  (2 Kor 5,18) Ljudje smo prvi naslovniki
sprave, po Božjem posegu moremo obnoviti
odnose, ki so bili porušeni z grehom. Ne na-
zadnje je potrebna sprava s stvarstvom, da ga
zopet sprejmemo kot velik in dragocen Božji
dar, ki je na razpolago ljudem, da ga razvijamo,
urejamo in v njem živimo.
USMILJENJE JE OBRAZ CERKVE (8) Primož Krečič
Blaise Pascal
Odmevna apostolska spodbuda papeža Frančiška
Amoris laetitia, o ljubezni 
v družini
  ne 8. aprila so v Vatikanu
predstavili posinodalno
apostolsko spodbudo pa-
peža Frančiška z naslovom Amo-
ris laetitia (Radost ljubezni) . Do-
kument je razdeljen v devet po-
glavij in posvečen ljubezni v
družini. Vključuje zaključke dveh
sinod o družini, ki sta potekali leta
2014 in 2015, pogoste pa so tudi
navedbe iz papeževih katehez o
družini in drugih govorov. Sveti
oče izpostavlja pomembnost in
lepoto družine, ki je osnovana na
nerazvezljivi zakonski zvezi med
moškim in žensko, obenem pa ne
zanemarja krhkosti in polomov
družin, pri čemer duhovnike
spodbuja k razločevanju. Apostol-
ska spodbuda preseneča s svojo
obsežnostjo (na čez 250 straneh
vsebuje 325 odstavkov). Začne se
s sedmimi uvodnimi odstavki, ki
jasno izrazijo zavedanje, da je te-
matika zelo zapletena in potrebu-
je poglobitev.
Prvo poglavje: V luči Besede
Biblija je “poseljena z družinami,
rodovi, zgodbami ljubezni in tudi
družinskimi krizami”. Že izhaja-
joč iz tega, je jasno, da družina ni
abstrakten ideal, ampak “naloga
za 'umetelnega mojstra'”, ki se
izvršuje z nežnostjo, a ki se tudi
sooča vse od začetka z grehom, ko
se ljubezen spremeni v prevlado.
Božja Beseda torej ni “niz abstrakt-
D nih trditev, temveč jekot spremljevalkamed potovanjem tu-
di za družine, ki so v
težavah ali gredo sko-
zi kakšno bolečino,
saj jim kaže na cilj
njihovega potovan-
ja”.
Drugo poglavje: Real-
nost
in izzivi družin
V drugem poglavju
papež pretehta se-
danje stanje družine.
Pri tem zajema iz za-
ključnih poročil si-
nod ter se sooča s številnimi izzivi,
kot so pojav priseljevanja, ideo-
loška pogajanja glede različnosti
spolov (ideologija spolov), kultura
začasnega, protirojstvena misel-
nost, vpliv biotehnologij na po-
dročju reprodukcije, pomanjkanje
stanovanj ali dela, pornografija in
zloraba mladoletnih, pozornost
do oseb s posebnimi potrebami,
spoštovanje ostarelih, pravni raz-
kroj družine, nasilje do žensk. Pa-
pež vztraja pri konkretnosti, kar je
ena od temeljnih značilnosti
spodbude. Ravno konkretnost in
realizem jasno kažeta na bistvene
razlike med “teorijami”, ki razla-
gajo resničnost, in “ideologija-
mi”. Če ne prisluhnemo re-
sničnosti, bomo težko razumeli
zahteve sedanjosti kakor tudi po-
zive Svetega Duha. Zato papež na-
kaže, da se je danes zaradi divjega
individualizma težko velikodušno
podariti drugemu. “Navzoč je
strah pred osamljenostjo, prisotna
je želja po tem, da bi bili zavaro-
vani in zvesti, a hkrati raste strah
pred tem, da bi bili ujeti v takšno
razmerje, ki bo prestavilo v pri-
hodnost potešitev teh osebnih
hrepenenj”. Ponižnost realizma
pomaga, da se ne predstavlja “ne-
kega preveč abstraktnega teo-
loškega ideala o zakonu, tako re-
koč skoraj umetno ustvarjenega,
daleč od konkretnega stanja in od
dejanskih možnosti družin,
takšnih, kakršne so”. Idealizem
oddaljuje zakon od tega, kar je,
“torej dinamična pot rasti in ure-
sničevanja”.
Tretje poglavje: S pogledom
na Jezusu: poklicanost družine
Tretje poglavje je posvečeno ne-
katerim bistvenim elementom
cerkvenega nau-
ka glede zakona
in družine. To
poglavje je zelo
pomembno, saj
na zelo zgoščen
način osvetljuje
poklicanost
družine po evan-
geliju tako, kot je
to zaznala Cerkev
skozi čas, predv-
sem tematiko ne-
ločljivosti, zakra-
mentalnosti za-
kona, posredo-
vanja življenja in
vzgoje otrok. Gle-
de t. i. ranjenih
družin papež
prav v tem po-
glavju pravi: “Vedno je potrebno
omeniti splošno načelo: 'Naj pa-
stirji vedo, da so obvezani zaradi
ljubezni do resnice, dobro razliko-
vati situacije' (Familiaris consor-
tio 84). Stopnja odgovornosti ni v
vseh primerih enaka, saj obstajajo
dejavniki, ki lahko omejijo spo-
sobnost odločanja. Zaradi tega,
medtem ko moramo jasno podati
nauk, se moramo tudi vzdržati
sodb, ki ne upoštevajo komplek-
snosti različnih situacij, pri tem pa
je potrebno biti pozorni na način,
kako osebe živijo in trpijo zaradi
svojega stanja”.
Četrto poglavje: Ljubezen
v zakonu
Četrto poglavje obravnava ljube-
zen v zakonu in jo opisuje, izha-
jajoč iz 'himne ljubezni' sv. Pavla
(1Kor 13,4-7). Poglavje je prava ra-
zlaga, navdihnjena po tem pavlin-
skem besedilu. Rekli bi lahko, da
gre za zbirko odlomkov ljubečega
govora, ki pozorno - s popolnoma
konkretnimi pojmi - opisuje člo-
veško ljubezen.
Peto poglavje: Ljubezen,
ki postane rodovitna
Vse peto poglavje je osredotočeno
na rodovitnost in plodovitost lju-
bezni. Na poglobljen duhoven in
psihološki način govori o spreje-
manju novega življenja, o pričako-
vanju med nosečnostjo, o ljubez-
ni matere in očeta. Govori pa tudi
o širši rodovitnosti, kot je posvo-
jitev, sprejemanje prispevka dru-
gih družin glede spodbujanja
'kulture srečanja', življenja v
družini v širšem smislu, o nav-
zočnosti tet in stricev, bratrancev,
starih staršev, prijateljev. Apostol-
ska spodbuda torej ne razmišlja o
“eno-jedrni-družini”, saj se dobro
zaveda, da je družina mreža širših
odnosov. Tudi sama mistika za-
kramenta zakona ima globok
družben značaj. Zato tudi
Frančišek poudarja znotraj te
družbene razsežnosti družine po-
sebno vlogo odnosov med mladi-
mi in ostarelimi, in sicer kot vajo
rasti v odnosih z drugimi.
Šesto poglavje: Nekatere pastoral-
ne smernice
V šestem poglavju papež predstavi
nekatere pastoralne poti, ki
usmerjajo v ustvarjanje trdnih in
rodovitnih družin po Božjem
načrtu. Družina je subjekt in ne
le objekt evangelizacije, trdi in
priznava, da “posvečenim služab-
nikom pogosto primanjkuje pri-
merna formacija za obravnavo za-
pletenih aktualnih problemov
družin”. Papež se torej sooča s te-
matiko, kako voditi zaročence po
poti priprave na poroko, sprem-
ljati mladoporočence skozi prva
leta zakona.
Sedmo poglavje: Poživiti vzgojo
otrok
Celotno sedmo poglavje je po-
svečeno vzgoji otrok, njihovi
etični vzgoji, spodbujevalni vred-
nosti kazni, potrpežljivemu realiz-
mu, spolni vzgoji, prenašanju vere
in na splošno družinskemu
življenju kot vzgojnemu okolju. Iz
vsakega odstavka odseva prak-
tična modrost, ki je pozorna na
različne stopnje in majhne kora-
ke.
Osmo poglavje: Spremljati,
razločevati in vključevati šibkost
Osmo poglavje predstavlja pova-
bilo k usmiljenju in pastoralnemu
razločevanju glede situacij, ki niso
popolnoma v skladu s tem, kar
predlaga Gospod. Papež tu upora-
blja tri zelo pomembne glagole:
spremljati, razločevati in
vključevati, ki so temeljnega po-
mena pri soočanju z zapletenimi
in neregularnimi stanji krhkosti.
Papež predstavi nujnost pastoral-
ne postopnosti, pomembnost ra-
zločevanja, norme in olajševalne
okoliščine pri pastoralnem ra-
zločevanju in to, kar sam imenuje
logiko pastoralnega usmiljenja.
Deveto poglavje: Zakonska
in družinska duhovnost
Deveto poglavje je posvečeno za-
konski in družinski duhovnosti,
ki jo “sestavlja na tisoče resničnih
in konkretnih gest”. Tisti, ki imajo
globoke duhovne želje, ne bi sme-
li čutiti, da jih družina oddaljuje
od rasti življenja v Duhu. Apostol-
sko spodbudo papež končuje z
molitvijo k Sveti Družini.
V petek, 8. aprila 2016, ob 18. uri
je v kapeli Odrešenikove Matere v
apostolski palači v Vatikanu papež
Frančišek daroval sveto mašo ob
25. obletnici Centra Aletti in 20.
obletnici ateljeja duhovne
umetnosti istega centra. Mozaik
iz leta 1999, ki krasi kapelo, je
prvo večje delo ateljeja, ki ga vodi
slovenski teolog in umetnik, p.
Marko Ivan Rupnik; znan je ne le
kot avtor mozaikov v Lurdu, Fatimi,
Pietrelcini in številnih drugih krajih
po svetu, ampak tudi kot avtor
logotipa jubileja usmiljenja. S
papežem so somaševali številni duhovniki, med
njimi tudi ustanovitelj in direktor centra p. Rupnik
ter predstojnik jezuitske skupnosti centra p. Milan
Žust. Navzočih je bilo okoli 80 oseb, med njimi
člani skupnosti Centra Aletti, umetniki ateljeja in
člani teološkega ateljeja Kardinal Špidlik. Po
evangeliju je papež razložil berila, kot to običajno
počenja pri homilijah v domu sv. Marte, in se
ustavil ob veselju apostolov, “ki so bili veseli, da
so bili vredni trpeti zaradi Jezusovega imena” ter o
poti služenja, značilni za hojo za Jezusom, ki je vir
miru in sreče. Govoril je tudi o tem, kaj pomeni biti
priča Jezusa Kristusa. Homilijo je papež sklenil z
marijansko mislijo, ki jo je povzel iz zrenja ikone, ki
so mu jo podarili prav v Centru Aletti. Na njej se
zdi, da je Marija v središču, a je v resnici v središču
Jezus, ki se spušča proti nam po rokah Matere.
Papež Frančišek je daroval sveto mašo za Center Aletti
P. Žust, papež Frančišek in p. Rupnik
Kristjani in družba 14. aprila 2016 5
  Češčenje relikvije svetega papeža
Sv. Janez Pavel II. “se
je vrnil” na Preval
PREVAL 
  edelja po Veliki
noči, torej nedel-
ja Božjega usmil-
jenja, 3. aprila, je bila za
svetišče sv. Marije ljud-
stev na Prevalu pri Mošu
prav poseben dan. Od
8.30 pa vse do večernih
ur so bile v cerkvici izpo-
stavljene v češčenje ver-
nikov relikvije sv. Janeza
Pavla II., priljubljenega
poljskega papeža, ki je
umrl 2. aprila 2005, na vi-
gilijo nedelje Božjega
usmiljenja. Prav Wojtyla,
vnet častilec sv. Favstine
Kowalske (1905-1938), je
uvedel ta praznik, ki naj
se praznuje v nedeljo po
Veliki noči.
Svetišče ob vznožju Brd je
bilo na neki način izbra-
no za simbol trajnega spomina na
pastirski obisk poljskega papeža,
ki se je pri sv. Mariji ljudstev usta-
vil med svojim obiskom goriške
nadškofije in dežele FJk leta 1992,
na kar še vedno spominja bronast
kip v njem. V nedeljo, 3. aprila, se
je torej sveti papež “vrnil” v Ma-
rijino cerkev, pred katero je pla-
polala tudi rumenobela zastava
Sv. sedeža. Relikvija je bila v bi-
stvu delček belega talarja, ki ga je
papež nosil 13. maja 1981, ko so
streljali nanj na trgu sv. Petra. Ta-
N
lar še vedno ohranja krvave ma-
deže in luknje, ki so jih povzročili
streli, zato velja za posebno dra-
goceno relikvijo, znamenje
pričevanja vere in ljubezni, ki ju
je sveti oče izkazal za ceno krvi.
Od jutra do večera je bilo svetišče
odprto vsem, ki so hoteli z oseb-
no in skupno molitvijo, pesmijo,
pa tudi spovedjo v duhu iskrene
pobožnosti počastiti relikvijo.
Zvrstili so se slovenski in italijan-
ski verniki: duhovniki, pripadniki
gibanj, družine z otroki.
Veliki četrtek naj ostane šole prost dan!
Deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec je posegel
pri deželni odbornici za šolstvo in izobraževanje v zvezi z
nedavno objavo koledarja za naslednje šolsko leto. Kot je
razvidno iz odloka, ki ga je odobril deželni odbor, naj bi bile ob
Veliki noči leta 2017 šole zaprte od petka do torka. Gabrovec je
odbornico obvestil, da je v teh dneh zabeležil številne pritožbe
in negodovanja o napovedi, da naj bi veliki četrtek izpadel iz
velikonočnih počitnic. V svojem dopisu piše deželni svetnik SSk,
da “veliki četrtek sestavlja skupaj z velikim petkom in veliko
soboto velikonočno tridnevje. Med jutranjo krizmeno mašo, ki
označuje prehod med postom in Veliko nočjo, škof posveti
obredna olja, krstno olje, bolniško olje in sveto krizmo, ki bodo
služila skozi vse leto. Gre tudi poudariti, da v številnih krajih
dežele je še vedno živa navada, da so pri tej maši prisotni mladi
birmanci”. Gabrovec torej sprašuje pristojno odbornico, naj se
tudi naslednje leto velikonočne počitnice pričnejo s četrtkom
pred Veliko nočjo, “če pa bi bilo potrebno nadoknaditi en dan
pouka, naj bo to kvečjemu torek po Veliki noči, saj ta dan nima
nobenega verskega ali civilnega pomena”, zaključuje Gabrovec
svoj poseg.
Močan poziv proti preklinjanju!
Srbska pravoslavna
Cerkev je tik pred Veliko
nočjo vse presenetila z
velikimi plakati na javnih
mestih ter s plakati na
cerkvenih poslopjih, na
katerih preprosto piše:
“Ne preklinjaj Boga, če
si pravoslavni vernik!”
KratkeKrmin in Barbana
Zaprtje enih svetih vrat
in odprtje drugih
  udi Marijino svetišče Rosa
Mistica v Krminu je jubilej-
no svetišče, saj so bila 11. ja-
nuarja letos v njem odprta tretja
sveta vrata v goriški
nadškofiji (prva so v
goriški stolnici, dru-
ga v oglejski bazili-
ki, četrta bodo od-
prta 16. aprila ob
15.30 v Marijinem
svetišču na Barbani
v Gradeški laguni).
Vrata krminskega
svetišča bodo torej
ostala odprta samo
še do petka, 15. apri-
la; na ta dan jih bo
goriški nadškof Car-
lo Redaelli zaprl ob
T 20.30 in vodil evharistično slavje.Vrata v krminskem svetišču se ne-koliko razlikujejo od drugih, in to
že zaradi tega, ker niso vhodna
vrata v cerkev, ampak
notranja, levo od ol-
tarja. Svetišče je nam-
reč na neki način del
večje stavbe, kjer živi
veliko število - zlasti
ostarelih in bolnih -
sester Previdnosti.
Nadškof Redaelli je
prav ob misli nanje
in na njihovo trpljen-
je izbral kot jubilejno
znamenje notranja
vrata, ki povezujejo
ambulanto s prezbi-
terijem.
Goriška14. aprila 20166
  etnajst let po smrti msgr.
Kazimirja Humarja je spo-
min na goriškega duhovni-
ka in markantnega vsestranskega
izobraženca v mnogih še zelo živ.
Da bi ne zbledel, so Kulturni cen-
ter Lojze Bratuž, Združenje cerkve-
nih pevskih zborov Gorica in Zve-
za slovenske katoliške prosvete le-
tos podelili že dvanajsto priznan-
je, ki nosi ime po njem. Prejemajo
ga posamezniki, društva ali orga-
nizacije, ki s svojim delom prispe-
vajo k razvoju kulturnih dejavno-
sti, za izjemne dosežke pri organi-
zacijskem delu, za publicistično
delo in za vse to, kar je v dobro
naši skupnosti. Letošnja prejem-
nika sta bila Otroški pevski zbor
Frančišek Borgia Sedej iz Števerja-
na in dr. Danijel Čotar.
Res prisrčnega večera v petek, 8.
aprila, se je udeležilo veliko ljudi,
ki so napolnili komorno dvorano
Centra Bratuž in bližnje prostore.
Navzočih je bilo kar nekaj pred-
stavnikov javnih in kulturnih
ustanov. V imenu prefektinje Isa-
belle Alberti je dr. Antonio Spoldi
čestital odlikovancema in hkrati
Kulturnemu centru. “Njegova de-
javnost priča o tem, da se mala
Gorica lahko ponaša s posebno
bogato in živahno kulturno dejav-
nostjo”. Svojo odsotnost sta pisno
opravičila minister za Slovence v
zamejstvu in po svetu Gorazd
Žmavc ter sekretarka Urada RS za
Slovence v zamejstvu in po svetu
Irena Vadnjal; tudi deželni svetnik
Igor Gabrovec je pohvalil nese-
bično delo nagrajenih in zaželel
še veliko let zdravja ter aktivnega
P udejstvovanja. Kulturno srečanjeje z zimzelenimi ljudskimi pesmi-mi popestril Otroški pevski zbor
Emil Komel pod vodstvom Dami-
jane Čevdek in ob klavirski
spremljavi Elisabette Cavaleri, z
Bachovimi melodijami pa čelist
Luca Bregant.
V priložnostnem govoru je naš
urednik Jurij Paljk seveda najprej
čestital prejemnikom priznanja,
nato pa je oživil spomin na msgr.
Humarja, saj ga je poznal in z njim
sodeloval v letih pred nastankom
Novega glasa. “Imeli smo može”!
so pravili naši predniki. Res, dr.
Humar je “vsem nam lahko za
vzor”. Bil je “zelo učen mož...,
odločen, zavezan slovenstvu in
krščanski veri, predvsem pa člo-
vek velikih, raznovrstnih in mno-
gih talentov, ki jih je vse rabil v
dobrobit naše skupnosti”. O njem
govori predvsem njegovo delo za
ljudi, za njegovo rodno Goriško.
Bil je odličen organizator “in obe-
nem človek, ki se je vedno umak-
nil, ko je bilo potrebno”. Dr. Karl
Bonutti je dr. Humarja cenil tudi
kot duhovnega vodjo, organiza-
torja, svetovalca, profesorja in te-
snega prijatelja. Predsednica Cen-
tra Bratuž prof. Franka Žgavec ga
je v njemu posvečeni knjižici oz-
načila za velikega gospoda, člove-
ka umirjene besede in preudarne-
ga značaja, a trdnega in neomaj-
nega v lastnih načelih. Dr. Marilka
Korsič je ob slovesu od dr. Humar-
ja povedala, da nam bodo ostali
svetel spomin in zgled njegov na-
smeh, dobra volja, vztrajnost pri
delu, neizmerna ljubezen in
spoštovanje do Cerkve, do sloven-
ske kulture in naroda. Msgr. Oskar
Simčič je o njem dejal, da se je kot
duhovnik, zavezan ljudstvu, mo-
ral udejstvovati tudi na področjih,
ki ponavadi niso duhovnikova
skrb, a v izjemnih razmerah so to
bila poslanstvo za g. Humarja: bil
je namreč tudi katehet in profesor
slovenščine v šolah, ko drugih ni
bilo, pisal je tudi učbenike, bil
med ustanovitelji in pobudniki,
dolgoletni predsednik ZSKP, usta-
novitelj skavtov na Goriškem in še
marsikaj. “Nobenega mita nočem
graditi s tem naštevanjem neiz-
mernih in številnih zaslug našega
g. Humarja”, je še dejal Paljk, saj
bi se sam g. Humar otepal tega, bil
je namreč skromen človek, nikdar
ni silil v ospredje. In vendar je bil
tudi on v četverici slovenskih go-
riških duhovnikov, ki so si po ju-
tranji maši v stolnici leta 1945 po-
gledali v oči in se zavedeli, da bo
naša narodna skupnost v Italiji iz-
gubljena, če ne bo imela svojega
časnika. “Iz niča so začeli izdajati
najprej Slovenski Primorec in ka-
sneje Katoliški glas, ki je prednik
Novega glasa”. Od g. Humarja se
je Paljk “veliko, ogromno naučil,
predvsem tega, da se je treba po-
govarjati, da je treba vedno iskati
dialog,
kot tudi
tega, da je
Števerjanci so od nekdaj radi peli, starejši pa so
veselje do petja posredovali tudi mlajšim rodovom.
Korenine delovanja otroškega pevskega zbora v
Števerjanu segajo daleč v prva povojna leta, razvoj
sestava pa je povezan z nastankom števerjanskega
mešanega pevskega zbora. Veliko zaslug ima
gospod Ciril Sedej. Ob svojem prihodu v vas leta
1920 si je veliko prizadeval za cerkveno petje,
podpiral rast otroškega zbora, načrtno je skrbel za
šolanje mladih organistov pri prof. Emilu Komelu in
jih sam tudi gmotno podpiral.
Do leta 1975, ko se je čutila potreba po obnovi
otroškega zbora, so veliko neprecenljivega dela
opravili domača učiteljica gospa Ada Gabrovec in
organist Herman Srebrnič. Takrat je zbor obiskovalo
tja do 40 otrok, nastopali pa so v domači vasi, v
bližnji okolici in celo na Radiu Trst A.
Nadalje je gonilna sila zbora postala učiteljica in
vsestranska kulturna delavka Anka Černic. S svojo
zagnanostjo, ljubeznijo do petja in otrok je vodila
pevske vaje ob nedeljah zjutraj ob 9. uri pred mašo.
Zbor je sestavljalo nad 50 otrok, leto kasneje nad
60, ki so bili porazdeljeni v dve skupini, in sicer v
otroški in mladinski zbor. V sezoni 1987/1988 je
vodenje zbora prevzel takratni bogoslovec Karel
Bolčina. Zborovodsko delo pa so nadaljevali
Valentina Humar, Eliana Humar in Emanuela Koren.
Leta 2005 je bila izdana zgoščenka, ki nosi naslov:
Pesem je naše veselje.
Od leta 2007 pa je vodstvo zbora prevzela Martina
Hlede, ki vodi zbor še danes, občasno sta ji
pomagali tudi Stefania Beretta in Liza Terčič. Otroci
pa vadijo še vedno ob nedeljah pred sveto mašo.
Zbor redno nastopa na revijah Mala Cecilijanka in
Zlata grla, ob praznikih in prireditvah v Števerjanu
in v okoliških krajih; nekajkrat letno pa tudi oblikuje
mladinsko mašo ter mašo ob prvem svetem
obhajilu v domači cerkvi.
Otroški zbor je obeležil 40 - letnico neprekinjenega
delovanja s praznično glasbeno prireditvijo pod
naslovom: Kako srce se veseli, ko lepa pesm zadoni
v nedeljo, 15. novembra 2015, v Sedejevem domu.
Prireditev bodo otroci ponovili v veliki dvorani
Kulturnega centra Lojze Bratuž v sredo, 27. aprila,
ob podelitvi nagrade Mladi oder.
12. priznanje Kazimir Humar prejme Otroški pevski
zbor F. B. Sedej iz Števerjana za dolgoletno bogato
delovanje. Zboru in zborovodkjini Martini Hlede
iskreno čestitamo in jima želimo še veliko uspehov
na pevski poti.
Otroški pevski zbor F.B. Sedej / Ob 40-letnici delovanja
Dr. Danijel Čotar je z odliko doktoriral iz agronomije
na Univerzi v Piacenzi in se specializiral v mlekarstvu
in sirarstvu. Leta 1971 se je zaposlil pri deželni upravi
na kmetijskem nadzorništvu, kjer je delal na oddelku
za mlekarstvo in sirarstvo. Postal je največji izvedenec
na tem področju in nudil strokovno pomoč zadružnim
mlekarnam in posameznikom po celi deželi. Vodil je
številne izobraževalne tečaje, pisal strokovne članke
o kmetijstvu in jih prispeval tudi za razne slovenske
časopise in za radio Trst A. Za Katoliški glas pa je
pisal članke z družbeno, politično, versko in
zgodovinsko vsebino. Ko se je upokojil, je nadaljeval
s strokovno pomočjo za sirarstvo na Krasu, na
Tolminskem in Bovškem.
Leta 1971 se je aktivno vključil v razne slovenske
kulturne in druge organizacije na Goriškem. Bil je
odbornik Slovenskega katoliškega akademskega
društva, vrsto let je bogatil s svojim krasnim basom
Mešani zbor Lojze Bratuž, od leta 1975 pa je odbornik
Katoliškega tiskovnega društva.
Od 1974 leta dalje je na prošnjo msgr. Franca Močnika
prevzel skrb za Kočo sv. Jožefa v Žabnicah. Celih 40
let je to zadolžitev opravljal vestno in skrbno, bolj kot
za lastno hišo. Koliko kilometrov je prevozil od Gorice
do Žabnic, da je pred vsako sezono, med njo in po
njej postoril v koči in okoli nje vse, kar je bilo treba, da
je bil njen videz zmeraj urejen. Po potresu leta 1976
je s skupino prostovoljcev utrdil strop v koči in opravil
še druga dela. Vsi, ki smo kdaj preživeli v koči
nepozabne dni, smo mu zelo hvaležni za vestnost,
poštenost, predanost in požrtvovalnost ter seveda
delavnost, s katero je upravljal ta skupni gorski dom,
ki ga je v daljnih 50. letih prejšnjega stoletja dal
zgraditi msgr. Franc Močnik in ga namenil
počitnikovanju predvsem za skupine mladih, od
strežnikov do skavtov, otroškim zborom in drugim.
Koliko otrok je preživelo nepozabne počitnice v družbi
sovrstnikov, koliko mladine se je zvrstilo na srečanjih,
ki jih je prirejalo Akademsko društvo in še danes je
Koča sv. Jožefa nepogrešljivo središče odprto vsem,
ki v poletnih mesecih načrtujejo pevske vaje,
seminarje, delavnice, pa tudi oddih!
Od leta 1978 Danijel Čotar sodeluje s skupino za
slovenske oddaje pri radijski postaji, ki je v začetku,
kot Radio popolare-Ljudski radio delovala v okviru
goriške nadškofije, zadnja leta pa pod
pokroviteljstvom videmske škofije kot Radio Spazio.
Več let je pripravljal tedensko rubriko Samotni pastir,
v kateri je obravnaval različna vprašanja od
naravoslovja do gospodarstva, krajevno in svetovno
zgodovino, narodna in manjšinska vprašanja. Zadnja
leta prispeva oddaje z naslovom Pogled v dušo in
svet. Ljudski radio je leta 1983, tudi po njegovi zaslugi,
prejel nagrado iz Černetovega sklada, leta 1989 pa
priznanje ZSKP.
Danijel Čotar je aktiven odbornik Kulturnega centra
Loze Bratuž in vsako leto prispeva članek o delovanju
Kulturnega centra za koledar Goriške Mohorjeve
družbe. Leta 1993 je pristopil kot ustanovni član k
zadrugi Goriška Mohorjeva in bil na občnih zborih
izvoljen za predsednika nadzornega odbora. Pri
Goriški Mohorjevi družbi je izdal dve knjigi: O sirarstvu
in leta 2015 Ptičje kvarte.
Danilo, kot ga mi kličemo, ni nikoli stopal v ospredje,
nikoli ni iskal ne pohvale in ne zahvale, redno, vestno
in odgovorno je opravljal in še opravlja vse funkcije, ki
jih je sprejel. Marsikdo in predvsem mlajši ne poznajo
njegovega dela, zato je prav, da mu v znak hvaležnosti,
in tudi, da bo njegovo vsestransko nesebično delo
ostalo nekje zabeleženo, prejme letošnje 12. priznanje
Kazimir Humar. Mi smo pa hvaležni Bogu, da nam ga
je dal in za vse delo, ki ga je v naši sredi opravil.
Danilotu iskreno čestitamo in mu želimo še veliko
zdravih let.
Dr. Danijel Čotar / “Za dolgo nesebično delo v korist skupnosti”
vera eno, ideologija religije pa
nekaj povsem drugega in
kvarnega”. Od g. Humarja je
naš urednik na Placuti “po-
dedoval” tudi staro pisalno
mizo. Ta ga spominja “na vse
naše velike prednike, ki so na
njej delali, v opomin pa mi je
zato, da se sam nenehno za-
vedam, da moram in mora-
mo njihovo delo nadaljeva-
ti”. Dr. Humar je namreč učil,
da je “svet lep, da smo si ra-
zlični, da pa prihodnosti ni
ne v zamerah in ne v sek-
taštvu, ampak v pogovoru, v
iskanju skupnega dobrega in
lepega”, je sklenil svoje misli
Paljk.
Danijelu Čotarju in zborovodji
malih števerjanskih pevcev Mar-
tini Hlede so podelili priznanje
predsednica Centra Bratuž Franka
Žgavec, predsednica ZSKP Franca
Padovan in predsednik ZCPZ Da-
rio Bertinazzi. Večer, ki ga je po-
vezovala Monica Quaggiato, je
sklenil Čotar. Povedal je, da je ved-
no rad delal bolj v zatišju, samo-
tarsko, zato ga je priznanje spravi-
lo v zadrego. In vendar je tokrat
rad obudil nekaj osebnih spomi-
nov na g. Humarja, s katerim je
veliko sodeloval pri KTD-ju, pa tu-
di pri Ljudskem radiu: “Humar je
bil pravzaprav njegov začetnik”.
Čotar še zdaj hrani listke s Humar-
jevimi osnutki prvih oddaj ob
koncu leta 1977. Z njim se je red-
no srečeval tudi pri sedmi maši ob
nedeljah v stolnici, kjer mu je stre-
gel in bral berilo. Na koncu pa je
Čotar zaupal - posebno mladini -
še priporočilo, žlahtno misel iz
svojega plemenitega srca: “Imejte
radi svoj narod, kulturo, jezik, do-
movino, ker to je izredno po-
membno za majhen narod! Goji-
te v sebi narodno zavest, spodbu-
jajte se med seboj k narodnemu
ponosu! Še pomembnejše je to za
skupnost, ki živi kot manjšina na
ozemlju druge države. Skrbite za
slovenski jezik! Slovenščina je po
mojem eden najlepših jezikov!
Učite se radi lepo govoriti, ne da
bi delali prepogostih napak! Učite
se tudi lepo pisati in zagotovim
vam, da dostojno znanje jezika da
človeku neko posebno veselje in
zadoščenje”! / DD
(več fotografij na www. noviglas. eu)
  Podelitev 12. priznanja Kazimir Humar
Danijel Čotar: “Imejte radi svoj
narod, kulturo, jezik in domovino!”
KC BRATUŽ 
Dr. Danijel Čotar in Otroški pevski zbor F. B. Sedej iz Števerjana z zborovodjo Martino Hlede
Otroški pevski zbor Emil Komel z zborovodjo Damijano Čevdek
Jurij Paljk
Luca Bregant
Goriška 14. aprila 2016 7
Štandreška dramska skupina
Premiera mladih in drugi nastopi
  ladinski dramski odsek
Prosvetnega društva
Štandrež se bo v nedel-
jo, 17. aprila, premierno predsta-
vil s komedijo Frana Milčinskega
M Butalci. Mladi intenzivno vadijopod mentorstvom Daniele Puja inBožidarja Tabaja ter ob izkušeni
režiji Emila Aberška, ki o prestavi
pravi, da, ko se mladi odločijo za
uprizoritev Butalcev, je vedno pre-
cej razburljivo. Akterji ne prepoz-
najo vseh zgodovinskih oko-
liščin, zato nastane povsem nova,
enkratna podoba Slovencev, še
bolj naša, današnja. Aberšek ima
z mladimi veliko izkušenj, saj z
njimi uspešno dela že več let v ok-
viru Gledališča na vrvici v Novi
Gorici. Tudi v Gorici in Štandrežu
smo videli številne njegove upri-
zoritve, ki so bile vedno lepo spre-
jete. Mentorja Božidarja Tabaja
poznamo kot gonilni motor štan-
dreške dramske skupine in
odličnega komediografa. Tudi on
se je ukvarjal z mladimi igralci na
slovenski srednji šoli. Daniela Pu-
ja rada dela z mladimi in večkrat
je že pripravila krajše prizore ob
raznih priložnostih. Tokrat pa gre
za pravo in zahtevno komedijo.
Tega se mladi zavedajo in po-
svečajo vse energije za izvedbo
predstave, ki bo za skupino dveh
deklet in petih fantov visokošol-
cev resna preizkušnja. Upati je, da
bodo s svojimi mladimi energija-
mi pomladili štandreško dramsko
družino, ki že več kot petdeset let
neprekinjeno in uspešno deluje,
in tako nadaljevali z gledališkim
delom, ki je Štandrežu prineslo že
veliko priznanj in vidljivosti. Se-
veda se moramo mladim že vna-
prej zahvaliti za njihovo prizadev-
nost in jih vzpodbujati pri njiho-
vem delu v korist naši skupnosti.
Medtem ko se mladi pripravljajo
na krstno uprizoritev, že izkušeni
igralci veliko nastopajo na raznih
odrih in z raznimi predstavami.
Povšetovo vedro igro Na trimu so
16.1. uprizorili v Solkanu, Gremo
v teater pa v Kanalu (17.1.), Šem-
petru (3.2.) v okviru Slovenskega
kulturnega praznika v organizaci-
ji občine Šempeter-Vrtojba, v Dor-
nbergu (13.3.) in 3. aprila v žup-
nijski dvorani Anton Gregorčič v
Štandrežu, kjer je večja skupina
žensk s Tolminskega, ki je obiska-
la razstavo cvetja v Gorici, za-
ključila nedeljski izlet z ogledom
komedije Gremo v teater in se do
solz nasmejala. Sledila je družab-
nost v župnijskem parku, kjer je
improviziran ženski zbor nav-
dušeno zapel venček narodnih.
Največ ponovitev pa je v teh prvih
mesecih leta 2016 zabeležila ko-
medija Pokojna gospejina mama,
ki so jo člani štandreškega dram-
skega odseka premierno uprizori-
li 30. januarja letos v župnijski
dvorani Anton Gregorič. Delo so
ponovili v Štandrežu (31.1.), na
Visokem pri Kranju (13.2.), v
Vrtojbi (14.2.), v Moravčah pri
Ljubljani (20.2.), Braniku (12.3),
Kopru (15.3.), na Proseku (20.3.)
in v Kobji Glavi (2.4.). Povsod so
bili deležni navdušenega spreje-
ma. / DP
ZSKP v sodelovanju z Dramsko družino Sedej 
“Beseda, izraz,
mikrofon 2016”
  veza slovenske katoliške
prosvete Gorica v sodelo-
vanju z Dramsko družino
SKPD F. B. Sedej iz Števerjana pri-
reja tečaj javnega nastopanja in
usposabljanja napovedovalcev, ki
bo potekal v Mali dvorani Župnij-
skega doma F. B. Sedej (Trg svobo-
de 6, 34070 Števerjan, Italija) v so-
boto, 23. aprila 2016, od 15. do 18.
ure (javni nastop), v soboto, 30.
aprila 2016, od 15. do 18. ure (lepa
govorica), v soboto, 7. maja 2016,
od 15. do 18. ure (lepa govorica), v
soboto, 14. maja 2016, od 15. do
18. ure (javni nastop), v nedeljo,
22. maja 2016, od 9. do 12. ure
(ličenje in maska), v soboto, 28.
maja 2016, od 15. do 18. ure
(oblačenje in javni nastop) z viso-
ko usposobljenimi strokovnjaki:
Tomažem Gubenškom, Betko
Šuhel Mikolič, Leo Pisani, Irino
Giormani.
1. del: lepa govorica (6 ur) - Tomaž
Gubenšek
Nudil bo splošno podlago znanja
na področju komunikacije, lepe
govorice in treninga govornega
aparata. Tečajniki bodo izvajali va-
je za razgibavanje in segrevanje go-
vornega aparata, za vzdrževanje vi-
Z sokega govornega nivoja, osvojilibodo osnove pravilne izgovarjave,dikcije in impostacije glasu za jav-
ni nastop.
2. del: javni nastop (6 ur) - Betka
Šuhel Mikolič
Tečajniki bodo osvojili glavna pra-
vila govora v javnosti, izvajali vaje
v prostoru ter individualno simu-
lirali javni nastop pred kamero. Po
ogledu posnetkov bodo s pomočjo
mentorice analizirali lasten nastop
in s popravki postopno izboljšali
podajanje.
3. del: oblačenje za javni nastop (3
ure) - Lea Pisani
Predavateljica bo orisala splošna
pravila na področju formalnega in
pol formalnega oblačenja, primer-
nega za različne priložnosti javne-
ga nastopanja na kulturnih in raz-
vedrilnih dogodkih.
4. del: delavnica ličenja ter maski-
ranja za javni nastop (3 ure) - Irina
Giormani
Predavateljica bo poglobila temel-
jna pravila ličenja in maskiranja ter
izvedla praktično demonstracijo.
Dodatne informacije dobite na
spletni strani www. sedej. org ali
po mailu na dramska. druzina@se-
dej. org
Obvestila
Fotoklub Skupina75 vabi na
fotografski Večer z avtorjem v
Galerijo 75 na Bukovju v
Števerjanu. V ponedeljek, 18.
aprila, bo od 20.30 naša članica
in lektorica pri FIAFU Lorella Klun
predavala na temo: “Street
photography”. S pomočjo video
projekcije nam bo predstavila zelo
priljubljeno zvrst poulične
fotografije. Predavanje bo v
italijanščini in je brezplačno ter
odprto vsem. Sledila bo diskusija
in klepet. Za pojasnila:
info@skupina75. it.
Občina Sovodnje ob Soči
obvešča, da sta bila odobrena
razpisa 2016 za dodelitev
prispevkov najemnikom za plačilo
najemnin v letu 2015 in
najemodajalcem, ki dajejo na
razpolago stanovanja manj
premožnim najemnikom. Prošnje
lahko predložite v občinsko
vložišče ob uradnih urah. Skrajni
rok za vlogo prošenj poteče dne
13. maja t. l .  ob 10.30. Več
informacij je na razpolago na
spletni strani http: //www.
comune. savogna. go. it/.
Zadružna banka Doberdob in
Sovodnje gosti priznanega
strokovnjaka Mica Imperialija, ki
bo predaval o kritju v sklopu
sprememb javnega zdravstvenega
sistema. Vabljeni v četrtek, 14.
aprila 2016, ob 19. uri v dvorano
Zadružne banke v Sovodnje ob
Soči.
Društvo slovenskih upokojencev
za Goriško prireja v sodelovanju s
srednjo šolo Ivan Trinko v
Kulturnem domu v Gorici v torek,
19. aprila, ob 10.30 srečanje med
dvema generacijama, med starimi
starši in vnuki. Ob priložnosti
bosta razstava likovnih del in
spisov ter zanimiva odrska
prireditev. Toplo vabljeni!
Zveza slovenske katoliške
prosvete in Združenje cerkvenih
pevskih zborov Gorica
obveščata, da bo urad, začenši s
ponedeljkom, 4. aprila 2016,
deloval s tem urnikom: ponedeljek
in sreda od 8. do 18. ure
nepretrgoma; torek, četrtek in
petek: od 8. do 14. ure.
Romanje v Medjugorje od 6. do
9. maja. Odhod avtobusa zgodaj
zjutraj z glavne avtobusne postaje
v Novi Gorici s postankom v Rožni
Dolini in na Pesku pri Trstu. Pozno
popoldne prispemo v Medjugorje.
V naslednjih dneh bogoslužje in
sv. maša in vzpon na Križevac.
Vračamo se v ponedeljek, 9. maja.
Prijave: Darko tel. 0039
3703201305 ali tel. 0481 23121;
Ana 05 3022503 in pri župniku
Jožetu Markuži tel.
0039040229166. Slovenski in
italijanski državljani potujejo z
osebno izkaznico.
V središču mesta dajamo v najem
prenovljeno stanovanje primerno
tudi za pisarno. Informacije na tel.
340 9248297.
Društvo slovenskih upokojencev
za Goriško prireja v petek, 27.
maja, enodnevni izlet na Goli otok
in na druge otoke Kvarnerskega
zaliva. Vpisujejo po tel.: 0481
884156 (Andrej F.), 0481 20801
(Sonja K.), 0481 882183 (Dragica
V.), 0481 78138 (Sonja Š.).
Obvezen je veljavni osebni
dokument za tujino.
Slovensko planinsko društvo
prireja od 22. do 28. junija izlet v
Apenine (skupina Velino-Sirente)
in ogled arheoloških in nekaterih
kulturnih spomenikov v srednji
Italij i .  Prevoz z avtobusom,
namestitev v hotelih v
dvoposteljnih sobah. Predhodne
prijave: Vlado.
Društvo slovenskih upokojencev
za Goriško vabi člane na 6-dnevno
potovanje od 12. do 17.
septembra v 'Nemčijo - 25 let po
padcu zidu' za ogled Berlina in
drugih pomembnih mest.
Informacije in vpisi na društvenem
sedežu na korzu Verdi 51/int. ob
sredah od 10. do 11. ure. Obvezna
sta osebni veljavni dokument in
davčna številka.
Prispevke za Slovenski center za gla-
sbeno vzgojo Emil Komel v spomin na
ravnatelja prof. Silvana Kerševana lah-
ko nakažete na bančni tekoči račun:
Banca di Cividale (Via Kugy, 2, Gorica)
IBAN IT 30 C 05484 12402 003 570
036 225; SWIFT CIVIIT2C s pripisom:
za SKLAD SILVANA KERŠEVANA. Infor-
macije na tajništvu SCGV Emil Komel,
tel. št. 0481 532163 ali 0481
547569.
Profesorica slovenščine išče delo
(tudi inštrukcije, učna pomoč in
varstvo otrok). Tel. št. 00386 41
256240.
Zanesljiva in izkušena gospa
pomaga pri likanju in čiščenju
stanovanja. Tel. št. 00386
40153213.
20-letna študentka z izkušnjami
nudi lekcije slovenščine,
angleščine, nemščine ter varstvo
otrok. Tel.: 00386 31 478807.
Urejena gospa išče delo za
čiščenje in likanje na območju
Gorice. Tel. št. 00386 31 449311.
Resna gospa s petnajstletno
izkušnjo nudi nego in pomoč
starejšim osebam tudi 24 ur na
dan. Tel. štev. 00386 40 484339.
40-letna mati z večletnimi
izkušnjami in znanjem
italijanščine nudi dnevno nego
starejšim na domu (ne 24 ur
dnevno) ali pomoč pri
gospodinjskih delih in kuhanju.
Tel. 00386 41 729548.
Resna in odgovorna medicinska
sestra nudi nego in pomoč
starejšim osebam. Tel. štev.
00386 30 325 558.
Varujem starejše, pomoči
potrebne osebe, in sicer 24 ur ali
pa samo čez dan ali varstvo
ponoči. Sem človek dobrega srca
in imam nekajletne izkušnje! Sem
upokojenka, vse ostalo
(vrednotnice) in vprašanja na štev.
040 621 424 (v poštev pride
celotno primorsko in goriško
območje).
Gospa z večletno izkušnjo nudi
nego in pomoč starejšim osebam
za 24 ur na dan. Tel. št. 00386 40
432304.
Darovi
Za Pastirčka: N. N. 100 evrov.
RADIO SPAZIO
Vrata proti vzhodu
(od 15.4.2016 do 21.4.2016)
Radijska postaja iz Vidma oddaja
na ultrakratkem valu s
frekvencami za Goriško 97.5, 91.9
Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9
Mhz; za Kanalsko dolino 95.7,
99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele
98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91,
103.6 Mhz; na internetu www.
radiospazio103. it. Slovenske
oddaje so na sporedu vsak dan
razen ob sobotah od 20.00 do
21.00. Spored:
Petek, 15. aprila (v studiu Niko
Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki
z naših kulturnih prireditev -
Glasba iz studia 2.
Nedelja, 17. aprila, ob 21. uri (vodi
Ilaria Banchig): Okno v Benečijo:
oddaja v benečanskem,
rezijanskem in ziljskem narečju.
Ponedeljek, 18. aprila (v studiu
Andrej Baucon): Narodno-zabavna
in zabavna glasba - Zborovski
kotiček - Novice iz naših krajev -
Obvestila in večerni vic.
Torek, 19. aprila (v studiu Matjaž
Pintar): Utrinki v našem prostoru -
Glasbena oddaja z Matjažem.
Sreda, 20. aprila (v studiu Danilo
Čotar): Pogled v dušo in svet:
Stržek, ptičji palček - Izbor melodij.
Četrtek, 21. marca (v studiu Andrej
Baucon): Lahka glasba -
Zanimivosti iz sveta - Obvestila in
večerni vic.
Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice in Združenje cerkvenih
pevskih zborov nadaljujeta z uvajanjem novosti na ravni
programskega in administrativnega sodelovanja. Novi ukrepi so
nastali zaradi potrebe po večji koordinaciji dela v luči novega
deželnega pravilnika za sofinanciranje srednjih in majhnih društev,
predvsem pa zaradi večjega števila včlanjenih društev in združenj
iz Goriške in Videmske. V tem smislu je ZSKP tudi spremenila svoj
statut in tako razširila območje delovanja na celoten deželni teritorij.
Skupni urad ZSKP in ZCPZ-Gorica, kjer delujejo dve uslužbenki in
en uslužbenec, bo od 4. aprila 2016 deloval po tem delovnem
urniku: v ponedeljek in sredo od 8. do 18. ure nepretrgoma; v torek,
četrtek in petek od 8. do 14. ure.
Za informacije ali sporočila so na voljo ti kontakti:
ZSKP: tel. 0481 538128, e. naslov zskp_gorica@yahoo. it
ZCPZ - tel. 0481 – 31817.
Skupni urad ZSKP in ZCPZ-Gorica
POD POKROVITELJSTVOM ZVEZE SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE
Kultura14. aprila 20168
Premiera / Slovensko stalno gledališče v Trstu
(Moj) Devetsto Patrizie Jurinčič
  petek, 8. aprila, je v
tržaškem Kulturnem do-
mu zaživela še zadnja le-
tošnja premiera Slovenskega stal-
nega gledališča. Tokrat se je
tržaškemu občinstvu predstavila
mlada in obetavna igralka Patri-
zia Jurinčič z avtorskim projek-
tom (Moj) Devetsto. Produkcija
je nastala v sodelovanju z Akade-
mijo za gledališče, radio, film in
televizijo. Projekt Jurinčičeve je
nastal kot njena magistrska nalo-
ga, ki je nastala v sodelovanju z
mentorji Katarino Podbevšek (je-
zik in govor), Žarkom Prinčičem
(gledališko petje), Jasno Vastl
(scenografija) in Blažem Luka-
nom (dramaturgija). Za ta pro-
jekt je Jurinčičeva prejela študen-
tsko Prešernovo nagrado.
Zgodba, ki jo v svoji monodrami
pripoveduje mlada igralka, je gle-
dalcem Slovenskega stalnega gle-
dališča znana, saj je v Trstu gle-
dališki monolog Devetsto Ales-
sandra Baricca uprizoril že Janko
Petrovec v režiji Marka Sosiča leta
2000. Marsikdo pa je zgodbo o
pianistu, ki je celo svoje življenje
preživel na čezoceanski ladji,
spoznal preko filma La leggenda
del pianista sull'oceano. Kot je
zapisala v gledališkem listu, je tu-
di Patrizia Jurinčič Devetsto spoz-
nala, ko si je ogledala predstavo
Janka Petrovca, in nanjo je mo-
nodrama naredila močan vtis, ta-
ko da je kasneje večkrat vzela v
roke Bariccovo knjigo. V Baricco-
vem besedilu zgodbo pripovedu-
je trobentač Tim Tooney, Devet-
stotov prijatelj, ki obuja spomine
na leta, ki sta jih skupaj z Devet-
stotim preživela na čezoceanski
V ladji Virginian. Ta med drugimpove, da je neke noči celo nočigral eni sami ženski. In vlogo te
ženske je prevzela Patrizia Ju-
rinčič: postala je pevka v ansam-
blu, ki je zabavala goste na ladji
Virginian in v katerem je igral tu-
di pianist Danny Boodman T. D.
Lemon Devetsto.
V predstavi, ki si jo se zamislila
Jurinčičeva, tako spoznamo
zgodbo o legendarnem pianistu
Devetstotem skozi oči ženske,
pevke, ki je z njim ustvarjala
čudovito glasbo. Pripoveduje
nam o malem najdenčku, ki ga
je mornar Danny Boodman
našel na ladji, o njegovem
otroštvu na ladji, predvsem pa o
njegovi glasbi in odnosu do nje.
Najmočnejša plat predstave je
pravzaprav glasba, ki jo mlada
igralka ustvarja samo s svojim
glasom. Pri tem uporablja loop
station, napravo, s katero med
predstavo večkrat posname svoj
glas, posnete vzorce predvaja in
istočasno še poje v živo. Posebno
dovršen in učinkovit je prizor, v
katerem nastopi ansambel, ki je
na ladji zabaval in kratkočasil
potnike vseh družbenih slojev:
čeprav je Jurinčičeva sama na
odru, nam predstavi vse instru-
mentaliste, ki so z njo igrali na
ladji (klarinetista, kitarista, tro-
bentača), vsak instrument
zvočno oblikuje s svojim glasom,
s pomočjo loopinga nato na
odru zaživi nastop celotnega an-
sambla s pevko na čelu, ki ga
mlada igralka in pevka res moj-
strsko oblikuje. Prav tako so iz-
jemni vsi glasbeni vložki, ki so
polni čustvenega naboja, saj si
pevka in pianist izpovedujeta
svoja čustva prav preko glasbe.
Pesmi, ki jih izvaja, so v fran-
coščini in angleščini, to pa doda-
ja pripovedi o pianistu pridih
kozmopolitskega vzdušja na lad-
ji.
Scena je preprosta, ampak zelo
učinkovita. Na sredini imamo
črn klavir, v ospredju je grafo-
skop, ki igralki služi v različne na-
mene: na začetku predstavlja ška-
tlo, v kateri mornar najde do-
jenčka. Nato ga igralka uporabi,
da s projekcijo senc ustvarja ilu-
zijo, da je v prostoru za klavirjem
pianist, kasneje z njim ustvarja
druge igre senc. Včasih grafoskop
enostavno razsvetljuje del odra.
Zelo posrečen je prizor nevihte
na morju, ko je edina svetloba
luč nad klavirjem, ki močno niha
na žici, s katero je pritrjena na
strop. V poltemi pevko zanaša na
vse strani, njeni gibi pa so uskla-
jeni in harmonični, tako da gre
za pravi ples.
Avtorica in interpretka Patrizia
Jurinčič odlično obvlada in
ustvarja s svojim glasom, tako pri
govoru kot pri petju. S spremin-
janjem jakosti, barve in hitrosti
govora pripovedovalka popelje
gledalca v svoj čustveni svet, tako
da z njo delimo vso paleto čustev,
ki jih čuti do legendarnega pia-
nista, o katerem govori mono-
drama. Vsa ta čustva pa Ju-
rinčičeva mojstrsko izlije tudi v
svoje petje.
Ob koncu je treba poudariti, da
Patrizia Jurinčič ni samo igralka
v predstavi: sama si je predstavo
zamislila, besedilo priredila,
režirala, zamislila si je sceno, ko-
stume, glasbeno opremo in obli-
kovanje luči. Gre za bogat avtor-
ski projekt, ki kaže na izredno na-
darjenost mlade umetnice.
Manica Maver
Izguba za ljubitelje slovenskega jezika
Umrl je jezikoslovec 
dr. France Vrbinc
  93. letu starosti je v
petek, 1. aprila, zvečer
umrl France Vrbinc,
dolgoletni urednik
slovenskih oddaj ORF v
Celovcu in dobitnik letošnje
37. Tischlerjeve nagrade
Krščanske kulturne zveze
(KKZ) in Narodnega sveta
koroških Slovencev (NSKS).
Pogreb dr. Franca Vrbinca je
bil v petek, 8. aprila, v
V Škocjanu.Rodil se je 21. januarja 1924v Šmarju - Sapu pri Ljubljani.
Šolal se je pri jezikoslovcih
Antonu Brezniku in Jakobu
Šolarju v Škofijski klasični
gimnaziji v Šentvidu in na
klasični gimnaziji v
Ljubljani. Med drugo
svetovno vojno je bil v
taborišču Gonars, pri vaških
stražah, partizanih in
domobrancih, po vojni pa se
je z begunci umaknil na
Koroško. Študiral je klasično
filologijo, pozneje slavistiko,
primerjalno jezikoslovje in
vzhodne študije v Gradcu.
Dolgo je služboval pri
Mohorjevi v Celovcu in pri
Slovenskem sporedu ORF v
Celovcu. Njegove jezikovne
nasvete je več kot 25 let
objavljal koroški cerkveni
časopis Nedelja. V
jezikovnem kotičku, pripravil
jih je več kot 1250, je
opozarjal na tujke. Objavljeni
so bili v treh knjigah: prva je
izšla leta 2003, druga leta
2009, tretja pa pred le nekaj
dnevi. Gre za nekakšen
koledar v knjižni obliki, saj
se vsak dan v letu rešuje kak
jezikovni oreh; to je
jezikovni brevir, ki vsebuje
V Pilonovi galeriji v Ajdovščini dela na
papirju Maria Pallija
V Pilonovi galeriji v Ajdovščini so 18. marca odprli razstavo del
Maria Pallija. Slikar in grafik, čigar dom in atelje segata od Ljubljane,
do Volčjega Gradu na Krasu in Gradišča ob Soči, je za tokratno
predstavitev, ki je druga v nizu treh razstav, izbral dela na papirju.
S projektom, ki je povezal tri galerije iz slovenskega in italijanskega
obmejnega prostora - Mestno galerijo Nova Gorica, Pilonovo galerijo
Ajdovščina in Deželni galeriji za sodobno umetnost Luigi Spazzapan
v Gradišču ob Soči -, obeležujejo dva umetnikova jubileja. Palli bo
letos dopolnil 70 let, obenem obeležujejo 50-letnico njegovega
likovnega ustvarjanja.
Dela, razstavljena v Pilonovi galeriji, so nastala med letoma 1980
in 1990. V tem obdobju se je umetnik približal papirju, možnosti,
ki jih po nu -
ja ta ma te -
rial, so ga
navdušile
in navdi -
hnile. Teh -
nični po s -
topek je iz -
popolnil na
svojstven
način, pa -
pir sam pa
mu ni po -
menil zgolj
nosilca
likovnega dela, temveč tudi sredstvo izražanja. Kot je ob razstavi
zapisal umetnostni zgodovinar Jure Mikuž, umetnikov ustvarjalni
in miselni svet ne pripada samo zahodni likovni, slogovni in
filozofski tradiciji, ampak je popolnejši, univerzalen. Zdi se soroden
spoštljivemu čaščenju tušev, pigmentov, risarskih, slikarskih in
drugih pripomočkov ter posebni pazljivosti pri pripravi nosilcev, kot
so ročno izdelani papirji in platna, kakršna od nekdaj poznajo na
Daljnem vzhodu, zlasti na Kitajskem in Japonskem.
Celovito predstavitev umetnikovega ustvarjanja bo zaokrožila
slikarska razstava z naslovom Oksimoron v Gradišču ob Soči, ki bo
na ogled med 22. aprilom in 29. majem.
Mario Palli, Tolminec po materini strani, razstavlja v Sloveniji od
konca 70. let minulega stoletja, v Pilonovi galeriji pa se tokrat
samostojno predstavlja drugič.
Razstava v Pilonovi galeriji bo na ogled do 17. aprila.
Mestna galerija Nova Gorica / Na ogled
pregledna razstava Petra Abrama
V Mestni galeriji Nova Gorica so v petek, 8. aprila, odprli pregledno
razstavo Petra Abrama, umetnika, ki letos praznuje svoj 60. jubilej
in 35-letnico ustvarjanja. Umetnika sta predstavila umetnostni
zgodovinar Damir Globočnik in arhitekt Ira Zorko. Slikar, kipar,
i lustrator in
likovni pedagog,
spada med tiste
ustvarjalce, ki za
svojo l ikovno
pripoved
uporabljajo
najraje le malo
potez in le nekaj
barvnih
odtenkov. Belina
ima v risbah,
lesorezih, oljih
vedno svojo
govorico, prav
tako prvobitna
struktura kamna
v kiparskih delih. Njegove zgodbe so redko opisi zunanjega sveta
ali resničnih ljudi.
“Likovni opus Petra Abrama je po formalni plati raznolik, po
vsebinski plati pa iskren in avtentičen. Likovnik je vselej ostal zvest
samemu sebi, saj njegova likovna dela v polni meri odražajo
avtorjevo percepcijo sveta, odnos do sveta in bivanja. Nikoli ni
podlegel namigom o konjunkturnosti aktualnejših oziroma
agresivnejših in medijsko prepoznavnejših likovnih praks in
procesov sodobne umetnosti, ki dopuščajo zunajumetnostne
učinke, " je ob razstavi zapisal Damir Globočnik.
Razstava bo na ogled do 29. aprila.
Kratke
Tržaško knjižno središče
Slovenščina od A do Ž
  Tržaškem knjižnem sre-
dišču na Trgu Oberdan so
založbi Mladika in ZTT,
ob njiju pa še Slavistično društvo
Trst-Gorica-Videm in Skupina
85, v sredo, 6. aprila, med jutran-
jo že tradicionalno Kavo s knjigo,
priredili predstavitev prvega in
drugega dela slovnice in vadnice
Slovenščina od A do Ž – Lo slove-
no dalla A alla Ž, ki jo je napisala
Rada Lečič, profesorica slo-
venščine na tržaški Fakulteti za
humanistične študije.
Avtorico in njeni knjigi sta pred-
stavili Majda Kaučič Baša in Ka-
rin Marc Bratina. Vse pa je pote-
kalo v obliki pogovora, a ne za
ceno domačnosti. Jezikovni pri-
ročnik prof. Lečič je nastal, kot so
povedali, v odgovor na stvarne
potrebe zlasti italijanskih
slušateljev. Avtorica je poskrbela,
da so tako v prvem kot v drugem
V delu jezikovni problemi obrav-navani postopoma. Vsaka lekcijaje sestavljena tako, da uvodni
predstavitvi snovi sledi ustrezno
besedišče, temu pa razlaga slov-
nice in teoretična razlaga, nakar
so objavljene vaje. Vse lekcije so
posnete, na strani pa uporabnik
dobi ustrezne podatke in torej
lahko posluša lekcijo ter vse teo-
retične razlage, ki so napisane v
italijanščini. Lekcije so razčlenje-
ne, vsaka vaja pa pomaga razu-
mevati tri različne slovnične te-
me in zato je na teh straneh tudi
kar veliko slogovno in vsebinsko
različnih besedil. Prav to dejstvo
lahko pomaga, da učenec spozna
veliko besed. V prvem delu 2000,
v drugem pa kar 4500, kar je ned-
vomno lahko zelo spodbudno,
tudi ker je avtorica, ki iz prakse
ve, s kakšnimi težavami se ljudje
srečujejo pri naglaševanju slo-
venskih besed, to upoštevala in
vse besede v drugem delu opre-
mila z naglasi. Prav tako je zani-
miv pristop prof. Lečič do učenja
sklanjatev, saj prav tako iz iz-
kušnje ve, da je najbolj smotrno,
da učenci utrdijo rabo imenoval-
nika in tožilnika, šele nato naj bi
obravnavali peti sklon – mestnik,
nakar rodilnik in prav na koncu
še dajalnik in orodnik. Učbenika
pa sta tako zasnovana, da imata
na koncu tudi rešitve posamez-
nih vaj, tako da si lahko učenec
sam pomaga in sproti preverja
pravilnost svojih odgovorov.
Gre torej za sodoben pristop do
pouka slovenskega jezika, kar je
lepo prišlo do izraza tudi med sa-
mo predstavitvijo in pogovorom
z udeleženci te lepo obiskane
predstavitve.
Foto damj@n
zbirko jezikovnih nasvetov za
obvezno vsakdanjo jezikovno
vajo.
“Beseda mu je bila vedno
zvesta spremljevalka: v
domačih pesmih, v odrski
govorici, med knjižnimi
platnicami, na časopisnih
straneh, prek radijskih valov.
Predvsem in pa ne nazadnje
pa Beseda, ki je bila na
začetku. Beseda, ki se je
razodela ljudstvu v puščavi
in na begu”, je ob podelitvi
Tischlerjeve nagrade povedal
urednik časopisa Nedelja
Hanzi Tomažič. Nagrado je
prejel “za vztrajno skrb za
lepo slovenščino in
uveljavljanje knjižnega jezika
v javnosti ter prizadevanja za
vključitev slovenskih laičnih
kristjanov v cerkev in
družbo”.
Kultura 14. aprila 2016 9
V sredo, 6. aprila, se je v Zagorju ob Savi končala 25. revija
Zagorje ob Savi. Šlo je za tridnevno slovensko državno tekmovanje
otroških, mladinskih, dekliških, fantovskih in mešanih mladinskih
pevskih zborov, ki se ga je letos kot edini zamejski zbor udeležil
Otroški pevski zbor “Fran Venturini” od Domja, ki ga vodi
zborovodkinja Suzana Žerjal. Nastopil je v ponedeljek, 4. aprila,
v dokaj ostri konkurenci v kategoriji otrok do 11. leta starosti in
s 86,0 točke dosegel zlato priznanje, za kar mu iz srca čestitamo!
Letošnje jubilejno državno tekmovanje je bilo res praznično. Na
prireditvi je nastopilo kar 51 zborov z več kot dva tisoč mladimi
pevci, tako da je bil za Javni sklad republike Slovenije za kulturne
dejavnosti to res velik organizacijski podvig. Zbori so predstavili
188 skladb, 53 slovenskih in 30 tujih skladateljev. Organizatorji
ugotavljajo, da je še posebej razveseljivo, da so zbori na reviji
predstavili kar 24 novitet slovenskih skladateljev. Zbore sta
ocenjevali petčlanski žiriji, sestavljeni iz najvidnejših slovenskih
zborovodij, med njimi je bil tudi znani tržaški zborovodja Stojan
Kuret.
Jubilejna otroška revija v Zagorju
V razmislek
Poezija na prepihu
  saj včasih je dobro, če se
zaustavimo ob kakšni pe-
sniški zbirki. Teh je v
evropskem prostoru izredno ve-
liko, enako je v našem narodu.
Skromen zapis ob izidu Antologij
slovenskih pesnikov Bla-Bla-Bla,
je sprožil nekaj prahu. Moj na-
men je bil, da sem opozoril na
knjigo, ki je vsekakor zanimivo
urejena, sme pa vsak bralec o njej
imeti svoje mnenje. Toliko svo-
bode pa si že zaslužimo. Sam ni-
sem pesnik ne kritik, še manj pa
ocenjevalec kogar koli že. Sem pa
bralec! Padla je pripomba, zakaj
nisem omenjal, obdelal ali vsaj
opisal, lahko tudi ocenil, prosto
po naše “ošacal” avtorje v omen-
jeni zbirki. Botrovala sta dva pro-
blema:
Prvi: Če bi hotel obdelati vse av-
torje, ki so tam zaobseženi, bi po-
treboval dva meseca.
Drugo: Če pa naj bi tehtno nekaj
V napisal o vseh teh avtorjih, po-tem pa bi moral prebrati večinonjihovih pesniških zbirk, za kar
bi potreboval tri leta. Mogoče se
bo celo kdo nasmehnil ob teh
dveh mojih ugotovitvah. Tako
mislim jaz, drugi pa imajo pravi-
co misliti drugače.
Danes smo vsevprek priče nekih
kritik, ocen, mnenj, ki o stvareh
sploh ne povedo nič. Pa naj bo to
na literarnem ali pa na drugem
umetniškem snovanju. Veliko je
mlatve, precejanja pa tudi rabe
oguljenih fraz, ki smo jih vsi že
davno siti. Prav boli me, ko se-
dim v kotu ali v zadnji vrsti pri
kakšnem predavanju ali predsta-
vitvi tega ali onega dela in po-
slušam govorca. Koliko besedi,
koliko hvalisanja! Na koncu pa
spoznaš, da je pač treba nekaj
reči, že zaradi lepšega …
Če kdo želi (tako mislim jaz, ni
pa rečeno, da enako mislite vsi!),
da neko pesem oceni ali o njej
nekaj napiše, potem se mora be-
sedilo vanj “vsrkati”. Tega pa ne
doživimo na en mah ali na
“šluk”, kot zvrnemo “štamperle”,
ampak je za to potreben čas. Edi-
no tako lahko povemo nekaj o
neki pesmi ali o pesniški zbirki,
kar vsaj približno drži. Spomin-
jam se ocene pesniške zbirke Alfa
in Omega Zore Saksida. V Delu
je izšla predstavitev, ki ne samo,
da pisec ni dojel njenega sloga,
ampak sploh ni razumel vsebine,
ki so jo pesmi imele, kaj šele spo-
ročanja. Kajti pesmi nam nekaj
sporočajo, čeprav drugače kot
proza. Prav tisto sporočanje pa je
bistveno. Ker je to bil prosvetni
delavec, se je ga. Zora najprej
krepko razjezila, potem pa vzdih-
nila: “Ubogi otroci, ki imajo
takšne učitelje!... ”
Pri poeziji, z razliko od proze, pa
je važno še nekaj. S pokojnim
prof. Stankom Jericijem sva ne-
kajkrat na leto šla v Ljubljano in
se v knjigarni zaustavila kar nekaj
ur. Prebrskala sva vse na novo iz-
dane pesniške zbirke. Prodajalka
se naju je spomnila in nama tudi
pomagala. On je namreč iskal be-
sedila za uglasbitev, ker je veliko
komponiral. Z žalostjo sva redno
ugotavljala, da je v sodobni poe-
ziji malo muzikaličnosti. Razum-
ljivo, saj v glavnem pesniki pišejo
prosto in mi, borni bralci, ne ve-
mo, ali je to kratka proza ali poe-
zija.
Presenetil me je skladatelj Am-
brož Čopi, ko je uglasbil zelo pre-
prosto pesem Berte Golob za pet-
je v cerkvi, in sicer za “ljudsko
petje”. Enako me preseneča tudi
naš Patrick Quaggiato, ko zelo
rad seže po pesmih z rimami,
čeprav imata oba kar nekaj
skladb, ki so pisane sodobno. Ko
se skladatelji ob pesmi zaustavijo,
najprej spoznajo, da jih je prev-
zela preprostost in milina. Tega
pogrešam pri sodobni poeziji.
Zopet je res, da vse ne more biti
“pocukrano”, tudi Prešeren nima
samo pocukranih pesmi, ima pa
pesmi s sporočilom, ki človeka
“zagrabijo” in tega v veliki večini
pri sodobni slovenski poeziji ni.
Ambrož Kodelja
  osip Vidmar mi je nekoč v nekem pogo-
voru dejal, da sta se z Miroslavom Krležo
glede odgovora na vprašanje, kaj je litera-
tura?, strinjala samo v tem, da je “litera-
tura resna stvar”. To se zdi zanimiva izjava, pa
karkoli si mislimo o Vidmarju in Krleži. Prav-
zaprav je široka in odprta, navsezadnje se lah-
ko nanaša na celotno področje, ki ga vsebuje
pojem literatura oziroma slovstvo, in tako za-
jema tudi esej, kritiko, literarnozgodovinsko
razpravo in še kaj. A pozor: pred uporabo sin-
tagme “resna stvar” jo je treba napolniti z vse-
bino, tj. odgovoriti na vprašanje,
kaj pa je “resna stvar”? Odgovor
bo odvisen od tega, kaj si kdo
predstavlja tudi pod pojmom re-
sen, se pravi, kaj je tisto “resno” v
literaturi, kaj je značilno za “re-
snost”? Ker ne bi hotel zaiti v filo-
zofiranje, bi se zato – brez zamere
– oprijel svoje hipoteze: resnost v
naši zadevi je nekaj, kar ima, reci-
mo, značaj duhovno-eksistencial-
ne razsežnosti, stvarne zanesljivo-
sti in izrazne sprejemljivosti.
Spoštovani, to so lastnosti, ki jih
zaznava in v svojem pisanju izpo-
stavlja Marija Pirjevec. Brez njih
njena literatura, ki obsega literar-
nozgodovinske študije, eseje, kri-
tike in še kaj, tj. uredniško delo in
predavanja, ne bi mogla imeti
vrednostne cene za sprejem pri re-
flektiranem bralcu in javnosti na
Slovenskem, verjetno tudi v Italiji.
Katere so tiste resne stvari, na katere njeno de-
lo opozarja in prinaša v javnost? Nagrado
“Vstajenje” se vsako leto podeljuje avtorju ali
avtorici za knjigo, tokrat Mariji Pirjevec za ure-
ditev in pripravo za izdajo 2. Rebulovega zbor-
nika ob pisateljevi 90-letnici (in knjigo esejev
o slov. literaturi v italijanščini Questa Trieste).
Zbornik prinaša vrsto dopolnjenih predavanj
s simpozija o delu Alojza Rebule leta 2014, in
to kvalificiranih referentov, ki jih je k sodelo-
vanju povabila urednica. A izid te pomembne
knjige je le eno izmed podobnih dejanj Marije
Pirjevec, dejanj, ki so značilna po tem, da knji-
ge vsebujejo avtorje po njenem izboru – a
zmeraj avtorje s tistim strokovnim ali umet-
niškim profilom, ki zagotavlja razlagalno ali
umetniško privlačnost. Pri tem navadno so-
deluje tudi s svojim prispevkom, kot je tokrat,
ali v daljnem letu 1993 v zborniku o Borisu
Pahorju in pozneje še kje. – Za hip naj se usta-
vim pri njenem referatu v zborniku iz leta
2014, v katerem obravnava Rebulovo pojmo-
vanje jezika. Pri tem uvodoma izhaja iz ugo-
tovitev, ki jih srečamo že v njeni knjigi študij
in esejev Na pretoku dveh literatur iz leta
1992, vendar jih razvija in nadgrajuje, ob dru-
gem z analizo sloga v Rebulovi literaturi, proti
koncu pa se kritično ustavlja pri skušnjavi ne-
katerih mlajših, pisati v jeziku večine, torej ne
več v slovenščini: takih primerov je za zdaj v
Italiji malo, več jih je med slovensko koroško
manjšino. Ta pojav problematizira, opirajoč
se na Florijana Li-
puša, ki je zavrnil
pisanje svoje kolegi-
ce (Maje Haderlap)
v nemščini in opo-
zoril, da odpadništvo od maternega jezika naj-
večkrat nastaja iz neetičnih razlogov, sicer pa
se s takšno prakso pisec in z njim njegova je-
zikovna skupnost izkoreninjata iz svojega na-
rodnega prostora in se odpovedujeta lastni
identiteti. - To navajam, ker je jezik morda naj-
važnejša tema, na katero je Marija Pirjevec po-
zorna v obravnavi literarnih besedil. V takem
ali drugačnem kontekstu ga je tematizirala pri
mnogih ustvarjalcih oz. ustvarjalkah, kot so
ob drugih Srečko Kosovel, Ljubka Šorli, Boris
Pahor, Bruna Marija Pertot, Miroslav Košuta
in seveda Rebula. V kompleksnem pretresu
njihovih besedil pa je odkrivala še druge po-
sebnosti, se pravi vrednote, vezane na njihovo
doživljajsko izkušnjo zgodovine na tem pro-
storu, pri nekaterih pa tudi na presežno di-
menzijo njihovih likov. Navaja jih že v omen-
jeni knjigi Na pretoku dveh literatur, poime-
nuje pa jih “tipološke značilnosti slovenske
književnosti v Trstu”; tako zapiše, da skupina
teh vrednot “ima štiri temeljna jedra, to pa so
jezikovni, narodni, eksistencialni in ontološki
etos. Vendar – nadaljuje – ta etika ni statična,
ampak na svojih ravninah – razen ob jeziku
in narodu – odprta moderni relativizaciji in
destabilizaciji ter v spopadanju z njima”. To
se mi zdi vredno citirati, saj po mojem veljajo
tudi za literaturo mlajših pišočih v zamejstvu,
a nič manj tudi zato, ker kažejo na neko razli-
ko v primerjavi z osrednjimi tokovi literarne-
ga ustvarjanja in zlasti vrednotenja v Sloveniji
in so lahko za slovenski prostor tvorne oziro-
ma navdihujoče. Kolikor spremljam sočasno
kritiško in esejistično pisanje v Sloveniji, pisci
ne kažejo dovoljšnje občutljivosti za podobne
segmente literarnih tekstov. Izhajajo bolj iz
»univerzalističnih« in aktualističnih načel
svoje presoje. To se mi ne zdi najbolj tvorno,
saj dobra literatura zmerom izhaja iz navidez-
no drobnih posebnosti, da bi jih preobrazila
v resnično univerzalne, pristne podobe člo-
veka.
Že glede na povedano, če pa bi spomnil na
nekaj misli iz njenih drugih razprav, literar-
no- zgodovinskih študij in prikazov sodobnih
knjig slovenskih avtorjev, bi lahko rekel, da je
s svojim delom obogatila mišljenje in vedenje
o slovenski literaturi nasploh pa tudi o nas sa-
mih kot narodu v toku zgodovine. Ko omen-
jam to slednje, imam v mislih njeno Tržaško
knjigo. Izšla je pred 15 leti. Po mojem mnenju
je to res “njena” knjiga, čeprav so vsa številna
besedila v njej, razen njenega eseja o Trstu –
besedila množice literatov, publicistov in po-
litikov predvsem s Tržaškega, a tudi iz Slove-
nije; gre za njihove literarne, zgodovinske, po-
litične, pričevanjske tekste in pesmi o Trstu in
njegovi okolici. Tvorijo celovito čtivo v nje-
nem izboru avtorjev in besedil in z njenim
poglobljenim uvodom - in pred nami je bran-
je, ki bi mu rekel svojevrsten dokumentarni
roman (ali fiction-fac-
tion pripoved), kjer iz-
brana besedila figurira-
jo kot njeni citati – pre-
tresljiva knjiga z izjem-
no vsebino, v kateri
spoznavamo, kako so
Slovenci imeli radi in
se borili za svoj svet in
v mnogočem svoje me-
sto Trst – a jim zgodo-
vina ni bila naklonje-
na. Žal kljub tej odlični
publikaciji kontinen-
talni Slovenci Trsta ne
poznajo in ga večino-
ma imajo za povsem
tuje mesto.
Toda življenje v Trstu
med italijansko večino
je Marijo Pirjevec
najbrž izzvalo k še ene-
mu angažmaju, ki bi mu morda lahko rekel
poslanstvo: to je njeno poklicno delo profe-
sorice slovenske literature na tržaški univerzi,
vzporedno s tem pa, da tako rečem, projekt,
seznaniti s slovensko literaturo in kulturno
zgodovino tudi italijansko občinstvo oziroma
kulturno javnost. V tej zvezi moram spomniti
vsaj na knjigo L'altra anima di Trieste: na prvi
pogled je prevod Tržaške knjige v itali-
janščino, vendar ni le to - saj je prilagojena
italijanskemu recipientu, zato bo naš itali-
janščine vešči bralec v njej morda prej odkril
slovensko dušo v Trstu kot v Tržaški knjigi. Si-
cer je v italijanščini izdala več drugih knjig –
recimo svoje eseje o Kosovelu, eseje o sloven-
ski literaturi od 18. do 20. stoletja, pa tudi ese-
je o Trubarju, Kocbeku …, uredila zbirko novel
Alojza Rebule, prevajala Ivana Cankarja itd.
itd. – skratka, avtorica, ki z različnimi zvrstmi
pisanja in različnimi metodami prihaja do
knjig za slovensko in tujo publiko.
Če se vprašam, kje so razlogi za njeno tako
razvejeno ustvarjalnost, bi eden izmed odgo-
vorov bil, da je najbrž v neredko težkih raz-
merah zamejstva izrabila njegovo prednost,
ta pa je v obilju oziroma bogastvu dveh kul-
tur; ustvarjalnost pa, izpolnjena z resnostjo,
je najbolj hvaležna pot, na kateri je mogoče
presegati dileme zamejstva, kulture in morda
celo vsakdanjega življenja. Na tej poti vsaka
prva knjiga kliče drugo, toda niti druga ne pe-
ta … ali še kasnejša ni zadnja. Veseli me, da je
tako tudi pri Mariji Pirjevec.
J
S 1. strani
Prof. Mariji Pirjevec ...
Foto damj@n
Tržaško knjižno središče
Srečanje z avtorjem:
Ezio Martone
  ržaško knjižno središče bo
v četrtek, 14. aprila, ob 18.
uri gostilo zanimivo
srečanje z Eziom Martonejem, ki
ga bo vodila Tatjana Rojc. Marto-
ne je avor zanimive publikacije, ki
jo je izdala tržaška založba Lint le-
ta 2014 z naslovom Quei 1254
giorni rossi – Quando a Trieste go-
verno' la sinistra (Tistih 1254
rdečih dni – Ko je v Trstu vladala
levica) , v kateri je objavljen raz-
govor s časnikarjem Giorgiom Pi-
sonom. Gre za zgodbo o prvi le-
vičarski upravi Tržaške pokrajine
med februarjem 1977 in julijem
1980, ko je prišlo do pomembnih
in temeljnih sprememb, med ka-
terimi gotovo izstopa prihod Fran-
ca Basaglie v Trst, ki ga je sprožil
Michele Zanetti, udejanjila pa
uprava Ghersi-Martone. Epohalna
psihiatrična reforma, ki je profe-
sorju Basagli ni uspelo uresničiti
v njegovih predhodnih izkušnjah
v Gorici in Parmi, je namreč prav
v tem obdobju privedla do zname-
nitega zakona 180 iz leta 1978. Pu-
blikaciji je uvodno misel zapisal
Paolo Rumiz, v njej pa so zbrani
tudi prispevki nekaterih izmed
osrednjih protagonistov tržaške
pokrajinkse politične zgodbe tega
obdobja: Claudia Bonicollija, Pie-
ra Panizona, Gabrieleja Pastrella,
Giulia Ercolessija, Carla de Incon-
trere in Luciana Semeranija (med
drugim kuratorja pomembne po-
sthumne razstave umetnice Miele
Reine na tržaški pomorski posta-
ji), Ernesta Kodarina, posebej pa
Maurizia Pessata, tedanjega od-
bornika za socialno skrbstvo in
psihiatrijo, ter Bojana Brezigarja,
mladega predstavnika stranke Slo-
venske skupnosti, odbornika, ki je
bil odgovoren za osebje, s poobla-
stilom za probleme slovenske
manjšine.
Posega časnikarja in politologa
Bojana Brezigarja, dolgoletnega
odgovornega urednika našega Pri-
morskega dnevnika, ter Maurizia
Pessata, predsednika državne
družbe za tržne raziskave in anke-
te SWG, bo uvedla Tatjana Rojc.
Publikacija predstavlja dokument
kompleksnega obdobja, ko je bil
Trst v središču pomembnih spre-
T memb: leta 1975 je bil namrečpodpisan Osimski sporazum, letokasneje je prišlo do potresa v Fur-
laniji, katerega štirideseto obletni-
co bomo obhajali naslednjega 6.
maja. Posebej pa gre omeniti
predvsem afirmacijo Liste za Trst
z izvolitvijo župana Manlia Ceco-
vinija, ki so ga leta 1978 med dru-
gimi volili tudi radikalni predstav-
niki Marco Pannella, Emma Boni-
no in Giulio Ercolessi ter osrednji
protagonist stranke MSI Giorgio
Almirante. V takratnem obdobju
je pokrajinski svet Ghersi - Marto-
ne predstavljal edino referenčno
silo, ki se je zoperstavila premiku
na desno tržaške politične osi.
Med drugim je pokrajinski svet te-
daj prevzel pod svoje okrilje odgo-
vornost za Antifašistični odbor s
koordinacijo okoliških tržaških
občin, različnih partizanskih in
sindikalnih organizacij, ter s tem
skušal, in to delno tudi udejanjil,
prekiniti ozkogledno tržaško po-
litiko, ki so jo zaznamovali klišeji
prvega povojnega obdobja.
Ezio Martone je rojen v Sondriu.
Svojo politično dejavnost je začel
v Trstu v skupini študentskega gi-
banja, kjer izstopa med drugimi
Livio Paladin, bodoči predsednik
Ustavnega sodišča, v okviru gi-
banja Unita' Popolare (ki so ga se-
stavljale izjemne osebnosti, med
njimi Ferruccio Parri in Piero Ca-
lamandrei). Martone je sodeloval
z Brunom Pincherlom in sledil
njegovem pristopu v Socialistično
partijo Italije, ob delitvi leta 1964
z njim prestopil v PSIUP, kjer je bil
do Pincherlove smrti leta 1968.
Ob razpustitvi PSIUP-a se je leta
1972 vključil v KPI. V okviru svoje
poklicne poti pri Assicurazioni
Generali je bil Martone izjemno
dejaven na sindikalnem področju
ter bil med leti 1977 in 1999 ge-
neralni tajnik osrednjega državne-
ga sindikata kategorije uslužben-
cev zavarovalnic FNA.
Giorgio Pison, med drugim tudi
deželni predsednik časnikarskega
sindikalnega združenja, je svojo
poklicno pot udejanjil kot kronist,
politični komentator in posebni
dopisnik v okviru tržaškega dnev-
nika Il Piccolo.
Tatjana RojcBojan Brezigar
Tržaška14. aprila 201610
Predavanje msgr. Roberta Rose o družinski
sinodi
V sredo, 2. marca 2016, je imel postno razmišljanje v organizaciji
Slovenskega pastoralnega središča Trst v Šentjakobskem kulturnem
domu na ul. Concordia 8 v Trstu škofov vikar za pastoralo, žpk in
dekan pri sv. Jakobu mons. Roberto Rosa. Mons. Rosa je bil na
oktobrski škofovski sinodi o družini v Rimu kot eden izmed dveh
sinodalnih očetov, ki nista bila škofa. Dobil je osebno povabilo
sedanjega papeža
Frančiška ter s
svo jim priče va -
njem sooblikoval
sinodalno doga -
janje. Na kratko
nam je predstavil
potek priprave,
sinodalno delo
med zasedanji in
po njih. Odgovoril pa je tudi na nekaj vprašanj kar številnih
poslušalcev. Še posebej zanimivo je bilo njegovo mnenje o obhajilu
ločenih ter o postopku ugotavljanja ničnosti cerkvenega zakona. Še
zlasti kar zadeva pastoralno skrb teh ljudi, ki morda niso sami krivi
za takšno stanje, imajo pa pravico do verskega življenja v Cerkvi.
Poudaril je skrb, da bi se sinodalni dokument začel dobro uresničevati
v verski praksi v bližnji prihodnosti. / Klemen Zalar, ravnatelj
Slovenskega pastoralnega središča Trst
Svetoletno romanje birmancev in
prvoobhajancev k sv. Justu
Dne 12. marca 2016 je bil za našo tržaško škofijo zgodovniski dogo -
dek, saj smo v svetem letu Božjega usmiljenja z birmanci, prvo ob ha -
janci ter njihovimi starši iz mestnih slovenskih občestev: sv. Ivan, Sv.
Jakob, Škedenj, Barkovlje in Katinara, poromali skozi sveta vrata v
stolnici sv. Justa. Zgodovinski s tega vidika, ker še nikoli ni bilo zbranih
toliko slovenskih otrok pri sv. Justu, ki so peli in molili v slovenščini.
Navdušenih je bilo kar nekaj naključnih obiskovalcev stolnice. Otroci
in starši so spoznali stolnico sv. Justa, ki je mati vseh cerkva v naši Tr -
žaški škofiji, torej tudi slovenskih vernikov. V molitvi in tišini smo vstopili
skozi sveta vrata, ki simbolizirajo Božje odpuščanje in milost, povezano
s tem svetim letom, Odšli smo tudi na grob tržaškega mučenca sv.
Justa, zavetnika stolnice in škofije ter tam molili. Vsak otrok je prejel
križ na čelo kot blagoslov v svojem življenju. Molitev k Materi Božji,
naši nebeški priprošnjici, pa nam je utrdila misel, da so bile prvotne
cer kve posvečene najprej njej. Naj ostane naša Mati Marija tista pot,
ki jo bodo naši birmanci in prvoobhajanci potrebovali na svoji poti, ki
bo ostala tudi kasneje in na katero se bodo lahko vedno vračali, če se
bo do morda na drugi poti kdaj zgubili. Pri njej bodo vedno našli us mi -
lje nje in sočutje ter blagoslov Njenega Sina Jezusa Kristusa. / Klemen
Zalar, ravnatelj Slovenskega pastoralnega središča Trst
Obisk gradbišča pri Šempolaju
Predsednica tržaške pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat in
pristojni odbornik Vittorio Zollia sta si v sredo, 6. aprila, ob gornji
nabrežinski železniški postaji ogledala gradbišče nadvoza nad
železniško progo. Kot poročajo, bodo dela nekako do junija letos
zaključena. Pridobili bomo tedaj infrastrukturo, ki bo olajšala promet
na tem delu Krasu v obe smeri, vožnja pa bo tudi varnejša. Gradbišče
so odprli decembra leta 2014, investicija pa je vredna skoraj 5
milijonov evrov, 2 milijona je deželnih prispevkov, 500 tisoč so
prispevale italijanske železnice, ostalo pa je krila tržaška pokrajinska
uprava. Predsednica tržaške pokrajine je ob tem poudarila, da bo
nova infrastruktura omogočila tudi hitrejšo in predvsem varnejšo
povezavo s slovenskim Krasom, tudi v duhu čezmejnega sodelovanja.
Skokičin vrtiljak: 110 osnovnošolcev na
prireditvi na Opčinah
V telovadnici openske Polisportive je potekalo sedmo srečanje
Skokičinega vrtiljaka v organizaciji ZSŠDI, na katerem je sodelovalo
110 otrok openskega ravnateljstva. Tretješolci osnovnih šol Bevk z
Opčin, Sirk iz Križa, Černigoj s Proseka, Gradnik z Repna, Kajuh-
Trubar iz Bazovice in Tomažič iz Trebč so se preizkusili na šestih
krožnih postajah v atletiki, nogometu, košarki, odbojki, gimnastiki in
športni križanki. Sledili sta tekmi v igri med dvema ognjema najprej
za petošolce, nato pa še za tretješolce. Vrhunec dopoldanske
prireditve je predstavljal plesni nastop na glasbi športne himne
Skupaj zmoremo. Skoraj šestdeset petošolcev (med njimi so bili tudi
nekateri četrtošolci) je, pod vodstvom vaditeljice plesa Kristine Žerjal,
odlično zaplesalo in poskrbelo za navdušenje ravnateljice Marine
Castellani, učiteljev ter ostalih sošolcev. Prireditev se je zaključila s
priložnostnim nagovorom ravnateljice in predsednika ZSŠDI Ivana
Peterlina, ki sta pohvalila nastope in trud vseh udeležencev. Vsak
otrok je dobil spominski trakec ZSŠDI, tretješolci pa so prejeli še
kartončke žabice Skokice, s šestimi krožnimi postajami. / IT
Kratke Predstavnici MOSP-a na velikonočnem seminarju YEN-a v Pecsu
Kako “biti manjšinec 
na evropski ravni”
  rav vsak dan na medijih,
na spletu, v šolah, na ulici
in še marsikje teče beseda
o bolestih in prelestih vezanih
na našo manjšinsko bit. Živeti na
stičišču dveh kultur, razmišljati
v dveh jezikih hkrati in nikoli
prav zares samo v enem, čutiti se
doma, a obenem drugačen od
soseda, je predvsem za mladega
manjšinca zelo naporno, saj se
poleg s svojimi za odraščanje
značilnimi, vsečloveškimi
problematikami dnevno ali
vsaj periodično spopada z
vprašanjem identitete, narod-
ne pripadnosti, državljanstva,
uporabe jezika in drugimi
kompleksnimi vprašanji. To
so pojmi, ki so večini prebi-
valstva sveta povsem tuji, a
vseeno je nam podobnih ljudi
več, kot mislimo. Treba je le
vedeti, kje jih najdemo!
Organizacija YEN - Youth of
European Nationalities - krov-
na organizacija mladinskih
organizacij manjšin iz celotne
Evrope si za cilj postavlja skrb
za ohranjanje in razvoj pravic
manjšin in etničnih skupin
Evrope ter višanje ravni pozna-
vanja in sprejemanja manjšin s
strani večinskih narodov. Pove-
zanost številnih mladinskih
manjšinskih organizacij in enot-
no posredovanje njihovih stališč
s strani YEN-a tako omogoča
večjo vidljivost in posluh s strani
evropskih inštitucij in drugih
evropskih organizacij, ki se zav-
zemajo za to problematiko. Od-
P bor YEN-a poskrbi, da se vse or-ganizacije članice skozi letosrečujejo na seminarjih, ki jih
vsakič gosti druga manjšina. Ta-
ko je recimo mesec avgust pona-
vadi mesec pevsko obarvanega
seminarja Voices of Europe (ki
bo kmalu preimenovan v Diver-
sity festival), jeseni se vodje or-
ganizacij srečajo na Youth Lea-
der Seminar, zanimiv pa je tudi
seminar Training for Trainers,
na katerem se na specifičnih de-
lavnicah oblikujejo bodoči lea-
derji manjšinskih organizacij,
najpomembnejši med vsemi pa
je nedvomno Easterseminar, se-
minar pred velikonočnimi praz-
niki, na katerem se med drugim
izvede letna skupščina.
Našo manjšino v YEN-u zastopa
MOSP- Mladi v odkrivanju skup-
nih poti, skupina mladih, ki de-
lujejo v Trstu pod okriljem Slo-
venske Prosvete. Vsako leto se
YEN-ovih seminarjev udeleži tu-
di kdo “izmed naših” mladin-
cev, februarja 2014 pa je bil
MOSP celo gostitelj seminarja,
posvečenega letnemu načrto-
vanju dogodkov YEN-a. Letošnji
velikonočni seminar - Easterse-
minar je potekal v Pecsu na
Madžarskem, kjer živi nemška
manjšina. Udeležili sta se ga tudi
Ester Gomisel in Nastja Slavec,
ki je bila na občnem zboru med
drugim izvoljena v “working
group” (delovno skupino) in bo
v naslednjem dvoletnem man-
datu skrbela za integracijo orga-
nizacij članic, za pridobivanje
novih članic, ohranjanje stikov
in spodbujanje t. i. spečih- nede-
javnih članic. YEN sicer vodi
izvršni odbor, ki koordinira sku-
paj tri delovne skupine, poleg
omenjene sta tu še delovna sku-
pina, posvečena komunikaciji in
politiki. Odboru predseduje
predsednik, v prejšnjem manda-
tu je to bil Slovenec. Matic Ger-
movšek Žnidaršič, sicer doma iz
Trebnjega na Dolenjskem, je kot
sam pravi, posvojen manjšinec,
odkar se je odločil za šolanje na
Slovenski gimnaziji v Celovcu in
nato za študij na Dunaju. Doka-
zal je veliko angažiranost za
večjo povezanost z evropskimi
inštitucijami, zato ostaja v odbo-
ru kot odgovoren prav za to na-
vezo. Predsedništvo tekočega
mandata je prevzela predstavni-
ca nemške manjšine na Dan-
skem Britta L. Tästensen, v od-
bor pa je bil izvoljen tudi Roman
Roblek, doma iz Sel na avstrij-
skem Koroškem.
Easterseminar ponuja obiskoval-
cu še marsikaj: na sporedu so bi-
le različne delavnice posvečene
razvijanju sposobnosti dela v
teamu, načrtovanju dela organi-
zacije, leadershipu in drugim te-
mam, ki so za vsakogar, ki je del
organizacijskega odbora katere-
gakoli društva še kako pomem-
bne.
/ str. 15
Lucija Tavčar
Ob 45-letnici delovanja Mladinskega doma Boljunec
Odkritje spominske plošče
msgr. Mariju Gerdolu
  ilo je 12. aprila 1970:
množica Boljunčanov se
je zbrala na kraju, kjer je
nekoč stala “baraka” - mala le-
sena hiša, v kateri so dotlej pri-
rejali domača verska in kultur-
na srečanja, da bi prisostvovala
slovesni postavitvi temeljnega
kamna novega Mladinskega do-
ma v Boljuncu.
Na pergamentu, ki so ga vzidali
v temelje stavbe, je zapisano:
“Danes, nedelja, 12. aprila
1970, blagoslavljamo temeljni
kamen tega Mladinskega doma
Boljunec, ki ga postavljamo z
namenom, da bi se v njem
združevali vsi vaščani v medse-
bojnem spoštovanju in ljubezni
ter se versko in narodno
osveščali”.
Leto kasneje je v bližini bol-
junškega zvonika in spomenika
padlim v drugi svetovni vojni že
zrastla moderna bela stavba z
dvorano, knjižnico, kuhinjo in
prostori za glasbeno šolo, skavte
in župnijski urad. Bili so zlati
časi, ko so v tržaški okolici ob
cerkvah in župniščih rastli novi
mladinski domovi.
V vabilu ob otvoritvi Mladin-
skega doma Boljunec so dne 12.
aprila 1971 zapisali, da “ni vsee-
no, če imamo v vasi samo do-
mače ognjišče in tu živimo, ali
pa če smo živi in aktivni člani
vaške skupnosti. Od nas vseh je
odvisno, če se bo naše narodno
občestvo na tem ozemlju ohra-
nilo ali pa hiralo in počasi iz-
ginjalo”. Tedanji župljani so
B pod skrbnim vodstvom župnikaMarija Gerdola dobro vedeli, dabo Dom živel le, če se bo v njem
odvijalo bogato duhovno in
kulturno življenje, če bo Dom
vsem vaščanom nudil pri-
ložnost za versko in narodno
rast. Želje vseh, ki so Dom po-
stavili, so se počasi, a vztrajno
uresničevale.
Ustanovili so odbor Mladinske-
ga doma, prvi predsednik je bil
g. Silvester Metlika, blagajnik
ravnatelj Aldo Štefančič, člani
pa mladi in odrasli Boljunčani.
V Domu smo prirejali gledališke
predstave, koncerte domačega
Mladinskega zbora in drugih
pevskih in glasbenih skupin,
miklavževanja,
božičnice, fil-
mske večere in
obeležitve po-
membnih
praznikov:
Dneva sloven-
ske kulture,
praznika žena,
obletnice usta-
novitve Doma
ter družabno-
sti, npr. silve-
strovanja, pu-
stovanja in
družabna
srečanja ob
prazniku far-
nega zavetnika
sv. Janeza
Krstnika. Msgr. Marij Gerdol naj
bi deloval le kot duhovni vodja,
v resnici pa je bil duša celotnega
delovanja Mladinskega doma.
Kdor ga je poznal, ve, da je bil
zelo ustvarjalen, a tudi zelo na-
tančen. Tisti, ki smo v letih
njegovega župnikovanja v
Boljuncu z njim ustvarjali, se
še danes spominjamo, kako
nas je vztrajno spodbujal h
kvalitetnemu delovanju, ob
uspehu pa nas tudi iskreno
pohvalil. Sam je dosledno
živel svoje duhovniško po-
slanstvo in znal prisluhniti
težavam svojih župljanov in
jim svetovati, ob skupnih
srečanjih v Domu pa se z nji-
mi tudi sproščeno družiti.
Ljubil je slovensko besedo in
ji tudi zvesto sledil. Ob njem
in z njim smo kulturno, narod-
no in versko rastli. Šestnajst let
nas je vodil v župniji in s svojo
delovno vnemo zapustil v nas
globoko sled.
V nedeljo, 17. aprila 2016, mu
bodo člani Mladinskega doma
Boljunec in celotna župnijska
skupnost v spomin in zahvalo
v Domu odkrili ploščo, po njem
pa bodo tudi poimenovali dvo-
rano, v kateri se še danes odvi-
jajo zanimive kulturne priredit-
ve in verska in družabna srečan-
ja. Ob 16. uri
bo v domači
cerkvi sveta
maša, nato v
Domu slove-
snost ob od-
kritju spomin-
skega obe-
ležja.
Vljudno vabi-
mo vse, ki ste
msgr. Marija
Gerdola poz-
nali in spošto-
vali, da skup-
no z nami
počastite nje-
gov spomin.
Patrizia Pettirosso, v imenu pri-
pravljalnega odbora MDB
Foto M. Pahor
Tržaška 14. aprila 2016 11
Obvestila
Romanje v Medjugorje od 6.
do 9. maja. Odhod avtobusa
zgodaj z jutraj  z  glavne
avtobusne postaje v Novi
Gorici s postankom v Rožni
Dolini in na Kozini pri Trstu.
Pozno popoldne prispemo v
Medjugorje. V naslednjih dneh
bogoslužje in sv. maša in
vzpon na Križevac. Vračamo
se v ponedeljek, 9. maja.
Pr i jave:  Darko tel .  0039
3703201305 ali tel. 0481
23121; Ana 05 3022503 in
pri župniku Jožetu Markuži tel.
0039040229166. Slovenski
in i tal i janski  državljani
potujejo z osebno izkaznico.
Vesna Benedetič, Edij Žerjal in projekt 30x30 društva Kons
V Trstu kar tri razstave
naših umetnikov
  Trstu so tačas na ogled
kar tri slovensko obarva-
ne razstave, ki predsta-
vljajo že uveljavljene in tudi še
malo poznane mlade obetavne
talente. V Občinski galeriji na Ve-
likem trgu čisto zraven
županstva je prejšnjo sre-
do odprl pregled svojih
najnovejših del z naslo-
vom Potovanje - Il viaggio
predstavnik zrelejšega ro-
du tržaških umetnikov Edi
Žerjal. V preddverju Kul-
turnega doma so se dan
pozneje, ob predpremieri
produkcije SSG-ja (Moj)
Devetsto, predstavili člani
in članice društva za
umetnost KONS s skup-
nim projektom, ki se nav-
dihuje po
omenje-
nem gleda-
liškem pro-
jektu Patrizije Jurinčič. V petek,
8. aprila, pa so z lepim prazno-
vanjem odprli v Mednarodnem
domu žensk (Casa internaziona-
le della donna) najnovejšo raz-
stavo plodovite ilustratorke Ve-
sne Benedetič, z naslovom Dih
barve, v okviru pobude Pomlad
žensk, ki jo sponsorizira Pokraji-
na Trst ob mednarodnem dnevu
žensk.
Različna okolja, izrecno po-
svečena umetnosti, a tudi dru-
gim ustvarjalnim področjem oz.
socialno angažiranemu delu, po-
nujajo torej možnost vpogleda v
snovanje raznolikih osebnosti,
možnost soočanja različnih teh-
nik in občutljivosti, tudi genera-
cijskih izkušenj, ki pa vse nekako
povezuje skupna mediteranska
in živobarvna nit.
“Potovanje” Edija Žerjala
Ena najbolj osrednjih razstavnih
lokacij v mestu je kot nalašč pri-
pravna za več ko desetletni pre-
gled v produkciji slikarja, ki izka-
zuje bogat umetniški staž. Černi-
gojev učenec že v letih liceja in
še pozneje, ko je obiskoval nje-
gov atelje v ulici Piccolomini.
Sledil je tečajem risanja Nina Pe-
rizija v šoli figure muzeja Revol-
tella in grafike Mirelle Schott Sbi-
sa' v šoli grafike tržaške Ljudske
univerze, ki je poimenovana po
njenem možu Carlu. V grafiki se
je izpopolnjeval tudi v Urbinu. S
slikarstvom se ni ukvarjal profe-
sionalno, saj je bil zaposlen v
službi za socialne storitve kmeto-
valcev, a zanj to
ni bilo (in ni)
zgolj konjiček.
Skupaj z drugi-
mi predstavniki
svojega rodu je
bil dejavno sou-
deležen v raz-
nih iskateljskih
težnjah od kon-
ca 60. let. Bil je
član slovite
tržaške grupe U,
skupaj z Rober-
tom Kozma-
nom, Dezideri-
jem Švaro, Fran-
kom Vecchietom, Frankom Vol-
kom, Borisom Zuljanom... Več
podatkov o njegovem razvoju se
dobi v slovenski wikipediji.
V Poleg olja, akvarela in drugih tra-dicionalnih tehnik, se je posvetiltudi opremi knjig in scenografiji.
Znani so njegovi grafični odtisi s
sledovi glagolice in skrivnostnih
grafitov, ki jih dobimo na starih
kraških zgradbah. Tu pa se nam
predstavlja z živobarvnimi izrezi
krajin ali znanih silhuet iz svojih
popotovanj po Jadranu, iz Dal-
macije, Benetk ali tudi domačih
Devinskih skal in zaliva. Po Čer-
nigojevem izročilu se je lotil svo-
jevrstne mešanice kolaža in sli-
kanja s tradicionalnimi tempera
barvami, ki odsevajo “živahno
mediteransko barvitost”, kot je
zapisala v Primorskem dnevniku
Jasna Merku', ki ga je tudi pred-
stavila na dobro in ugledno obi-
skanem odprtju. Na ploskve ve-
zanega lesa Žerjal najprej nanese
podlago, na katero
nalima več plasti
odrezkov barvnih
ilustriranih revij, po-
tem te izbrusi in dobi
osnovo, na kateri
izriše obrise znanih
stavb in krajin iz
stvarnosti. Tako si
lahko priča izvirni
spojitvi figurativne
in abstraktne govori-
ce, ki te s svojimi sko-
ro poduhovljenimi
barvami prevzame.
Razstava bo odprta
vsak dan do 1. maja,
od 10. do 13. ure in
od 17. do 20. ure.
KONS: 30 X 30 = 900
Kot je povedal na odprtju v Kul-
turnem domu Franko Vecchiet,
so se člani društva KONS nekoli-
ko poigrali s temo predstave po
znanem Bariccovem delu in pri-
pravili za izbor dela v strogem
formatu 30 x 30 cm, kar pom-
noženo da rezultat 900. To je
počel seveda omenjeni slikar
(prvi predsednik društva KONS),
ki mu je igrivost ena od najbolj
značilnih poetičnih prvin in je
za to priložnost pripravil vertikal-
ni triptih s sinjezelenkastimi ko-
laži. Živa Pahor je tudi predstavi-
la nekakšen ludični avtoportret z
najdragocenejšimi stvarmi, ki ra-
stejo na (njenem) vrtu. Dunja Jo-
gan in Ivana Soban sta izkazali
svoj ilustratorski talent, ki ga si-
cer bralci revije Galeb že dobro
poznajo. Jana Kalc, Klavdija Ma-
rušič in Andrea Verdelago ponu-
jajo nekoliko ekspresivna dela;
Marušičeva je edina poimenova-
la svojo upodobitev Moj Devet-
sto, v sintoniji s celostnim gleda-
liškim projektom Patrizije Ju-
rinčič, ki si je s tem prislužila le-
tošnjo akademijsko Prešernovo
nagrado.
Matjaž Hmeljak (predsednik
KONS-a) je sestavil abstraktno
animacijo, nenavadno dina-
mično z uporabo geometrijskih
funkcij in digitalnim tiskom na
papir. Tretji veteran KONS-ovcev
Sandi Renko, dizajner
in eksperimentalist, ki
živi v Padovi, predsta-
vlja tridimenzionalne
aerografije na valoviti
lepenki. Sorodna
umetnost s Hmeljako-
vo, a dosežena s pov-
sem drugačno metodo,
ki korenini v izročilu
Bauhausa in racionaliz-
ma ruske avantgarde.
Na spletni strani
društva www. kons. it
se dobi več informacij
in tudi posnetke iz raz-
stave. A najbolje bo si
ogledati v živo ekspo-
nate omenjenih članov
društva, ki združuje še
kiparje, fotografe, gra-
fične in multimedijske
oblikovalce, ljubitelje
umetnosti. Kot je na
predstavitvi povedala predsedni-
ca SSG Breda Pahor, si bo moč
ogledati razstavo do 22. maja, ko
je odprta blagajna in ob raznih
uprizoritvah v Kulturnem domu.
Amina, Ramatou in drugi Vesni-
ni prijatelji
Vesele živahne, akvarelne in ma-
vrične barve, čarobne štimunge,
galerija nepozabnih živalskih
portretov in ljubki pacifistični
prizorčki, ki jih zaznamuje pre-
poznavni slog ilustratorke Vesne
Benedetič, so preplavili in dobe-
sedno napolnili vse razpoložljive
prostore in hodnike tržaškega
Mednarodnega doma žensk, ki
ima sedež v ulici Pisoni 3, pri Sv.
Ivanu (ob ulici Giulia blizu ka-
sarne Finančne straže). Ob ude-
ležbi tržaške podžupanje Martine
Fabiani, številnih članic in pred-
sednice omenjenega doma Tee
Giorgi ter le redkih predstavni-
kov moškega spola, je kritičarka
in Fojeva igralka Maria Luisa
Runti navdušeno predstavila ma-
gični svet prijateljice Vesne, ki so
jo obkrožali sin Aljaž (12 let),
hčerka Khady (16) in soprog Pap.
Kot vedo vsi (mali in veliki) lju-
bitelji njenih pisanih ilustracij,
umetnica, ki je odraščala v urba-
nem okolju (pri Sv. Jakobu), že
mnogo let živi v naravno odmak-
njeni, starokraški vasici Škrbina,
kjer daleč od mestnega trušča do-
biva navdih za svoje pristne in
nevsakdanje zgodbe. Obiskovalci
razstave bodo lahko spoznali nov
ciklus prigod njene nove juna-
kinje Amine, ki ni še dobila
knjižne podobe: kako se deklet-
ce, s svojo zeleno kapico, znajde
v zasneženi pokrajini, v gozdiču,
kjer sreča lisičko, v skrivnostnem
kitu, na katerem rasejo zimska
drevesca...
Tu so še njeni znani medoti &
co., miške, ki stikajo po knjigah,
kot že rečeno portreti s svojsko
opredeljeno psihologijo, kamela,
noj, žirafa, pa
njene slavne
sove, žabe,
zajčki, ki se
znajdejo v
družbi nena-
vadnih prija-
teljev, deni-
mo leva, črna
muca s škrlat-
no-oranžnim
vrabčkom Ra-
matoujem, ki
v Senegalu
prinaša srečo itd. itd. Sama je po-
vedala, da se v tem času ukvarja
s pisanjem in risanjem pravljice
o Amini in da išče tudi založnika.
Sam pa si mislim, da bi bil že čas,
da bi kdo predstavil njen bogati
čustven in estetski svet. Letos Ve-
sna praznuje okrogel jubilej, kaj
če bi za to poskrbel Andrej Roz-
man Roza? Če bi ga poznal, bi
mu to priporočil.
Razstava bo odprta vse do 3. ma-
ja, od torka do petka od 16. do
19. ure. Umetnica bo prisotna ob
sredah zjutraj in petkih popol-
dne. Več informacij o njej in nje-
nem zavodu za mreženje umet-
nosti Ramatou se dobi na spletni
strani www. redramatou. com.
Davorin Devetak
Saj poznate tisto frazo o tem, da
je to, če je kozarec na pol poln
ali na poln prazen, odvisno od
posameznikove nagnjenosti k
optimizmu ali pesimizmu? Sa-
ma tukaj dodajam, da je doje-
manje sicer precej odvisno še
od dveh stvari – od tekočine, ki
je v kozarcu (je pa že razlika, ali
je v njej teran ali nekaj spasiran
brokoli) in od tega, na kateri
strani slovenske meje se trenut-
no nahajate.
Ne maram lastne navade, ki me
vedno znova zapelje. Četudi se
trudim, da se v življenju obda-
jam s pozitivno naravnanimi
ljudmi (celo zobozdravnika
sem izbrala po tem ključu), da
tudi za oblaki vidim vedno
kanček sonca, v strmih brego-
vih priložnost za utrjevanje
kondicije, pa mi nekaj ne uspe
vedno. Ko v medijih po
kakšnem čudežu zasledim
kakšno optimistično novičko o
tem, da na tem svetu le ni vse
tako slabo in zanič, se v svojem
navdušenju (tovrstni članki so
pač kratki) nato lotim še ko-
mentarjev …
Slovenski mediji, slovenski ko-
mentatorji (ne, ne želim po-
sploševati, zato ne bom napisa-
la kar Slovenci na splošno) imaj
(m) o eno takšno čudovito
osebnostno lastnost. Če se že
po dveh zapisanih komentarjih
ne razdelijo takoj na rdeče in
bele, so tudi v spomladanskem
cvetju, prvem pečenem zgod-
njem krompirju, zvezdnem
utrinku in štiriperesni deteljici
sposobni videti zametke apoka-
lipse. Ali pa vsaj obrise Mordor-
ja.
Ker zagovarjam princip t. i.
“share economy”, dostikrat
kakšno pot opravim tako, da si
vozilo delim še z drugimi po-
potniki, ki imajo pred sabo po-
doben končni cilj. Tako spoz-
nam zelo raznolike ljudi od “tu-
kaj” in “tam” in podelimo si
marsikakšno modrost. Svojega
opažanja, da so na vzhodni stra-
ni slovensko-italijanske meje
doma kanček bolj pesimistični
Slovenci kot na zahodni, si dol-
go nisem upala glasno deliti.
Ne zato, ker ne bi hotela svojih
zamejskih prijateljev utrditi v
(njihovem!) prepričanju, da so
izboljšana različica od tiste
“tam čez”, ampak zato, ker se
mi je zdelo, da bi znali biti na
vzhodu užaljeni, vse valiti na
italijanski šarm, slovensko vla-
do, davke, makarone itd. Člo-
vek pač nima celega dneva na
voljo za to.
No, in tako mi je lepega sončne-
ga dne sopotnica (iz Sežane) v
avtomobilu pogumno zatrdila,
kar sem sama opažala že nekaj
časa. “Lahko takoj rečem, kdo
je iz te strani meje in kdo iz
one”. Malo sem se še delala
neumno in igrala začudenje.
“Takoj vidiš, takšni so, kot da
jim čas teče počasneje, ženske
tam so bolj urejene, moški bolj
zgovorni, govorijo glasneje... ”
Takšna debata v mojem izvor-
nem okolju ne bi bila mogoča,
saj bi se vsi počutili napadene,
tako frizerji, molčeči moški kot
tiste, ki so jim trenirke unifor-
ma. Verjetno bi se oglasil še va-
ruh človekovih pravic, da ima
vsakdo pravico biti nesrečen, če
hoče biti. In takrat bi vsi skočili
pokonci – da mi nesrečni že ni-
smo, samo … nekaj vmes. Ali pa
bi bili enotni v tem, da so za vse
krivi Italijani (pa čeprav o njih
sploh ni bilo govora) in njihova
moda. Pa mafija, seveda.
S sogovornico sva imeli ob tem
plodovit pogovor, ki je izluščil
predvsem to, da občutek zado-
voljstva ustvarja tudi (če ne
predvsem) ukvarjanje z lastno
srečo (in ne nesrečo drugih – ali
pa srečo, če vas tudi ta pri dru-
gih “živcira”). Pometanje pred
lastnim pragom, torej …
opuščanje tradicionalne zavisti
ni lahko, se pa očitno splača, saj
za nagrado prinese rožnata
očala.
Sama sem barvitost ali sivino v
dojemanju lastne stvarnosti
opazila še v nečem – jeziku. Mi-
slila sem, da me v zamejstvu za-
frkavajo, ko sem v družbi po
opisu resnično srečnega na-
ključja v svojem življenju dobila
komentar, da … (se opra-
vičujem za izraz, ampak tako so
mi rekli) … imam rit. Ko sem se
odločevala, ali naj bom užalje-
na ali morda raje polemična, so
na srečo opazili moje začudenje
in mi razložili, da imam pač
preprosto – srečo. Veliko smeha
je povzročil slovenski pregovor,
ki se uporablja v takšnih prime-
rih. Da imamo namreč – krom-
pir. Ne bom se spuščala v deba-
to, da očitno srečo simbolizira-
jo zelo različni pojavi.
Brskanje po spletu pa je spod-
budila žolčna debata, koliko
nog ima v resnici – stonoga (v
slovenščini). Oziroma bolj op-
timistično naravnana italijan-
ska različica millepiedi. Resnica
je dvakrat bolj optimistična od
slovenskega imena in petkratno
precenjena v italijanskem. Sedaj
vem, hvala za Wikipedijo.
Že pred leti je znan slovenski
igralec, Tadej Toš, so-Štajerec,
pokazal, kako znamo v Sloveni-
ji še tako pozitiven naravni po-
jav, kot je sonce, zbanalizirati v
težave. Samo pomislite na bese-
dilo tiste narodne Sijaj sijaj
sončece. Ali gre sonce gor prez-
godaj, pa dekleta jokajo ali pa
gre dol prekmalu in pastirci tar-
najo. Skratka, nihče v Sloveniji
pod ljubim soncem očitno ne
pomisli, da zaradi sonca klijejo
rastline in da nas svetloba in to-
plota že sami po sebi osrečujeta
…
Kaj pa opekline, bi pripomnila
moja stara mama.
Opažanja pupe iz celinske Slovenije, ki je v zamejstvo 
prispela po skrivnostnih poteh ljubezni
KRASNI KRAS (8)
B
a
rb
a
ra
 F
u
ži
r
Kaj zdaj, 
smo srečni ali nismo?
NARODNA IN ŠTUDIJSKA
KNJIŽNICA
išče bibliotekarja/ko
za določen čas na glavnem 
sedežu v Trstu. 
Razpis z opisom delovnega
mesta in pogoji za prijavo
so dosegljivi na spletni strani
www.knjiznica.it
Razstava KONS:
30x30=90
Sandi Renko:
Metrikvadrat 515
Vesna Benedetič:
Kit
Edi Žerjal
Videmska / Aktualno14. aprila 201612
Vseslovensko tekmovanje v kuhanju avtohtonih lokalnih posebnosti  
Mladi kuharji iz Benečije
v finalu v Ljubljani
  kupina “Strupene babe” iz
prvega razreda dvojezične
srednje šole se bo v sredo,
20. aprila, udeležila finala vseslo-
venskega tekmovanja v kuhanju
avtohtonih lokalnih posebnosti,
ki ga organizira društvo “Vesela
kuhinja” iz slovenske prestolnice.
Ta nastop so si mladi kuharji iz
Benečije priborili na regijskem
tekmovanju, ki je bilo 22. in 23.
marca v hotelu Hvala v Kobaridu.
Na tekmovanju v Kobaridu sta bi-
li prvi na vrsti šoli iz Kobarida in
Deskel. Tretji razred A dvojezične
šole v Špetru se ni udeležil tekmo-
vanja, ker je bil premlad. Skupina
“Sadjevci” je skuhala 'sope' na-
močene v rumu in akacijev med
z orehi ter štruklje na moderen ter
na star način. Beneški učenci, ki
sta jih spremljali učiteljci Isabella
Coren in Luana Drigo, bodo na-
stopili kot gostje tudi v Ljubljani.
Drugi dan pa je komisija, ki so jo
sestavljali kulinarični izvedenec
in kritik Bojan Rustja, gostitelj
Vladimir Hvala, gastronom Blaž
Zidarič in Anka Peljhan, nagradila
štiri skupine: “Prjateljce” in “Arin-
ga tim” iz osnovne šole Dor-
nberk, “Šturske gurmanke” iz
osnovne šole Šturje (Ajdovščina)
in skupino “Strupene babe” iz
prvega razreda špetrske dvoje-
zične srednje šole.
“Prvič nastopamo letos – nam je
dejala mentorica skupin srednje
šole in njih učiteljica Vesna Jago-
dič (ki jih je spremljala skupaj z
Giovanno Trinco). Namen je bil,
da bi otroci spoznali tradicije in
pridelke, ki so jih nekoč gojili po
naših vrtovih. Smo tudi razisko-
vali, od kod prihajajo nekatere je-
di in kaj so nekoč jedli. Organizi-
rati vse to ni lahko, saj tu v Slove-
niji kuhajo z indukcijskimi kuhal-
niki, katerih mi nismo vajeni, ta-
S ko da smo imeli težave že pri iz-biri kozic. Nastopil je prvi razred,ker ti učenci imajo več časa na
razpolago. Pomembno je tudi, da
uporabljamo slovenski jezik”. In
zares je kuharsko tekmovanje in-
terdisciplinarno, saj pride v
poštev tako naravoslovje, upora-
ba jezika, zemljepisno znanje in
poznavanje zgodovine.
V skupini “Strupene babe” iz špe-
trske dvojezične šole so Ginevra
Rossi, Aurora Guion, Samo Tull in
Biagio Dorbolė skuhali skutin
'moč', ki so ga pripravili na mo-
deren način z belgijsko solato in
zabeljen z aromatičnim 'ožejda-
nom' ter še s polento s salamo.
Druge skupine dvojezične šole so
bile “Stara klet” (Anita Cromaz,
Asia Dufour, Tito Marcolini Pro-
venza, Daniel Mazzarella), “Mika-
ne klobasice” (Kimberly Gus, Vit-
toria Cedron, Nicolė Trusgnach,
Davide Pavan), “Narodna korpa”
(Aleksandra Baiguini, Marzia
Osgnach, Samuel Rosina, Mirko
Bevilacqua), “Opackan firtuh”
(Sofia Cussigh, Vittoria Giaiotti,
Gioele Bergamasco, Denis
Guion).
Skuhali so po starem in na mode-
ren način 'štakanje' (……..),
'žličnjake' (žličnike), 'župo
kašovo' (kaševo juho), 'salam s
čebulo' (salamo s čebulo), 'kapus
kuhan' (kunaho zelje), poleg pa
cvrčo, kruh z zaseko in 'oguga-
no'.
“Letos se je prijavilo 99 osnovnih
šol iz Slovenije, 9 šol iz zamejstva
in ena iz Hrvaške”, nam je pove-
dala vodja projekta Anka Peljhan.
V programu je 12 tekmovanj v ra-
zličnih krajih Slovenije, finale pa
bo 20. aprila v Ljubljani. Takrat
bodo najboljše skupine prejele
nagrade, ki so vezane na kulina-
riko: izlete po kulinaričnih poteh
v Sloveniji, letos na Gorenjsko;
vrsto delavnic in zanimivih na-
stopov na kulinaričnih priredit-
vah. Po vsakem tekmovanju izide
tudi knjiga z vsemi recepti; do se-
daj so izšle že štiri.
Tekmovanje v kuhanju avtohto-
nih lokalnih posebnosti nam je
razložila vodja projekta Anka Pel-
jhan: “Naš namen je obuditi stare
jedi, ki so jih pripravljali naši ded-
je in ki jih ne poznamo več, ter
uporabljati sestavine, ki jih pri ku-
hanju ne uporabljamo več. To bo-
tastvo skušamo posredovati otro-
Trst / Dogovor Prosecco: Shaurli in kraški
pridelovalci bodo povabili ministra
V deželni palači v Trstu je bilo v petek, 1. aprila, tehnično srečanje,
na katerem je tekla beseda o obnovi t. i. dogovora o Proseccu.
Udeležili so se ga deželna odbornica za infrastrukturo in prostor
Mariagrazia Santoro, deželni odbornik za kmetijstvo Cristiano
Shaurli, deželna svetnika Igor Gabrovec in Stefano Ukmar ter
predstavniki kraških pridelovalcev. “Zmenili smo se, da ministrstvu
za kmetijstvo pošljemo zahtevo po podaljšanju in obnovi dogovora,
” je po srečanju povedal Shaurli. Pri tem je dodal, da bo minister
Maurizio Martina dobil vabilo za srečanje na Krasu. Kmetijski
odbornik Shaurli ocenjuje, da je dogovor, podpisan v Veroni 8. aprila
2010, določil nekaj dobrih izhodišč, a da ga je treba nadgraditi s
spodbudami za razvoj kmetijstva na Krasu. Med možnimi
izboljšavami Shaurli omenja ustanovitev urada, ki bi kraškim
pridelovalcem pomagal pri premagovanju birokratskih ovir, zlasti
tistih, ki jih postavljajo pravilniki zaščitenih območij. / ARC/PV
FJK-Slovenija: dogovor o skupnem nadzoru
rek in morja
Civilna zaščita Furlanije-Julijske krajine in Agencija Republike
Slovenije za okolje (ARSO) bosta v kratkem okrepili sodelovanje.
Deželni odbor je namreč na seji, ki je bila v petek, 1. aprila,
pooblastil  ge -
neralnega di -
rektorja deželne
Civilne zaščite,
naj podpiše do -
govor s slo -
vensko agencijo
za okolje o skup -
nem nadzoru
hidro meteoro lo -
ških razmer. To
pomeni, da si
bosta Civilna zaščita in ARSO izmenjevala informacije glede rečnih
razmer, poplavne grožnje (zlasti v Posočju) in tudi morebitnih
nevarnosti na morju. Sodelovanje med ustanovama se je začelo že
leta 2007 v okvriu projekta Simis, ki je sodil v takratni paket
programov Interreg Italija-Slovenija. / ARC/PV
Kratke
kom, ki hodijo v osnovno šolo,
ker si v teh letih vse to prisvojijo
najhitreje in na najboljši način.
Po dveh dobrih urah kuhanja pri-
nese vsaka skupina otrok jedi, ki
jih je pripravila, na mizo pred po-
sebno komisijo, in jih predstavi.
Vsak strokovnjak oz. član komisi-
je jih pokusi in jim da oceno”. Če
želijo prejeti dobro oceno, mora-
jo jedi upoštevati več kriterijev:
jed mora bili lokalna, recept mora
obstajati, se ga ne smejo otroci iz-
misliti, moral je obstajati v lokal-
ni zgodovini, otroci so pri tem
morali uporabljati domače sesta-
vine, pri modernizaciji teh jedi pa
morajo mladi kuharji uporabljati
svojo domišljijo, pripraviti so mo-
rali tudi nekaj sladkega kot poz-
drav, jedi morajo tudi znati pred-
staviti, morali so tudi speči kruh,
če je del menija, morali so upošte-
vati letni čas. Nato komisija ocen-
juje, kako zgleda jed, in okus. Ko-
misija na koncu otrokom da tudi
kakšno informacijo ali nasvet gle-
de kuhanja in izbire pravega vi-
na.
Med enim in drugim tekmovan-
jem organizatorji pripravljajo raz-
ne delavnice in seminarje, kjer
otroci spoznajo, kako se pridela
hrana in kakšna je njena predela-
va.
“Letos, kot po navadi, imamo tri
tekmovalne roke – je podčrtala
gospa Peljhan –. Prvi je pripraviti
staro jed, tako kot so jo pripravlja-
li nekoč. Drugi je prilagoditi iste
jedi na moderen način; pri tem se
uporabljajo iste sestavine, a se jih
predstavi bolj moderno. Tretji je
pozdrav ali dobrodošlica, kar po-
nudimo, obarvamo lokalno.
Spodbujamo otroke na njim pri-
meren način, da se oni imajo le-
po, tako da se bodo tega tekmo-
vanja spominjali. So male kuhar-
ske zvezde. Pomembno je tudi, da
se pogovarjajo z nonoti ali s sta-
rejšimi vaščani in dobijo tako za-
nimive informacije. Ves ta proces
ima namen spodbuditi spošto-
vanje do okolja, da bi spoznali let-
ne čase in kaj v njih ponuja nara-
va. Otroci so ponosni na to, kar
na koncu predstavijo komisiji”.
Larissa Borghese
Društvo goriških upokojencev
Predavanje o ruskem
jeziku in kulturi
  udi v tekočem letu 2016
je Društvo slovenskih
upokojencev za Goriško v
svoj program dejavnosti
vključilo predavanja o različnih
tematikah. Prvo od načrtovanih
je bilo 30. marca ob 18.30 v Tu-
movi
dvorani,
ko se je
odzvala
na vabi-
lo
društva prof. Nataša Marcon, na
Goriškem zelo poznana in cen-
jena predavateljica ruskega jezi-
ka ter kulture. Marconova
poučuje v Gorici na t. i. univerzi
za tretje življenjsko obdobje in
v Vidmu na univerzi, imenova-
ni Libera eta'. Poučuje tudi pri-
vatno. Ukvarja se tudi s preva-
janjem zlasti za podjetja. Tokrat-
nemu predavanju v italijanščini
je dala naslov Pogled na zgodo-
vino ruskega jezika in kulture.
Najprej je na kratko predstavila
ruski jezik, njegov pomen in
vlogo v svetu. Obrazložila je
prvi slovanski črkopis, imeno-
van glagolica, ki ga je sestavil Ci-
ril, preden je z bratom Meto-
dom odpotoval na Moravsko.
Poudarila je, da sta brata živela
v Grčiji, a sta bila slovanskega
rodu, Bolgara. Pozneje v 10. sto-
T letju je iz glagolice nastala medSlovani, v današnji Bolgariji,bolj enostavna pisava cirilica.
Predavateljica je zelo natančno
govorila o ruskem jeziku, predv-
sem o ruskem načinu govorjen-
ja, pri katerem se Rus izraža z
mirnim obrazom in se izogiba
mimike; na ta način je poudar-
jena učinkovitost besed in vse-
bine. V ta namen je prebrala
odlomek velikega pesnika Alek-
sandra S. Puškina in poznejšega,
zelo pomembnega lirika, sim-
bolista Aleksandra A. Bloka, ki
je razvil izraznost ruskega jezika
in vplival na razvoj ruske poezi-
je. Nato je še poudarila, da ima
ruščina izredno pomembno
vlogo v vseh državah in deželah
nekdanje skupne države, saj jo
govorijo, poleg svojega jezika,
vsi narodi in ljudstva ter tudi
številne manjšine v Sibiriji, ki
jih je nad trideset, vključno do
polotoka Kamčatke. Torej
ruščina je sporazumevalni jezik,
ki druži vse tam živeče prebival-
ce. Predavanje je privabilo v Tu-
movo dvorano kar precejšnje
število poslušalcev, ki so ves čas
pozorno sledili zanimivim in
prijetnim razlagam tudi o kul-
turi pomembnih ruskih mest. /
(ED)
  e smemo tudi pozabiti,
da italijanska država ure-
juje črpanje mineralne
vode, izkopavanje jav, upravljan-
je avtocest s koncesijskimi
pogodbami, v katerih so
točno določeni časovni
termini.
Zmaga DA in posledična
sprememba zakona ne po-
menita, da bo prišlo do za-
prtja ploščadi in od-
puščanja delavcev, ker vel-
javne koncesije bodo zapa-
dle po pogodbi (30-letne
pogodbe se lahko obnovi-
jo za 5 in 10 let) in ne bodo
časovno neomejene. Pri-
dobivanje petroleja in pli-
N
na na ploščadih, ki so postavlje-
ne do 12 morskih milj od obale,
ne krije niti 1% (0,95% leta 2015)
energetske potrebe italijanske
države po fosilnih gorivih.
Ta referendum je priložnost, da
državljani in državljanke usmeri-
mo državno energetsko politiko,
da se spremeni in se dokončno
usmeri na pot raziskovanja in raz-
voja obnovljih energetskih virov.
Jasno je, da bo ta pot zahtevala
svoj čas, vendar nekje je treba
začeti. Italija in druge evropske
države so v Parizu sprejele ome-
jitev poviška svetovne tempera-
tue do največ 2 stopinji Celzija,
ker sta zdravje in preživetje
našega planeta ter po-
sledično človeka pod
velikim vprašajem. Ita-
lija še vedno nima izde-
lanega energetskega
razvojnega načrta za
prihodnjih 30 let. To pa
je nujno potrebno za
usmerjanje industrijske
politike, raziskovalne
dejavnosti in velikih
državnih investicij.
Država mora odločno
in prepričano ubrati pot
uporabe obnovljivih vi-
rov, razvoja naravnih danosti
(morje, obala) in kulturne de-
diščine v spoštovanju do okolja.
Potrebno bo dolgo obdobje sobi-
vanja uporabe fosilnih in obno-
vljivih virov, vendar vedno s cil-
jem, da postopoma zavzamejo
osrednjo vlogo poslednji.
Besedilo referenduma se bo gla-
silo: “Volete voi che sia abrogato
l'art. 6, comma 17, terzo perio-
do, del decreto legislativo 3 aprile
2006, n. 152, 'Norme in materia
ambientale', come sostituito dal
comma 239 dell'art. 1 della legge
28 dicembre 2015, n. 208 'Dispo-
sizioni per la formazione del bi-
lancio annuale e pluriennale del-
lo Stato (Legge di Stabilitą 2016)
', limitatamente alle seguenti pa-
role: 'per la durata di vita utile
del giacimento, nel rispetto degli
standard di sicurezza e di salva-
guardia ambientale'”?
  pravna organa zbornic
sta februarja lani odobri-
la ločena sklepa o
združitvi, ki je potem romal v
Rim za dokončno odobritev s
strani ministrstva za gospodar-
ski razvoj. V obeh sklepih je pou-
darjena posebnost zaradi prisot-
nosti obmejnega območja in
slovenske narodne skupnosti,
kar naj bi omogočilo, da se lah-
ko ustanovi skupna goriško-
U tržaška zbornica, čeprav ne do-sega predvidenega števila80.000 včlanjenih podjetij.
V tem smislu je Izvršni odbor
Sveta slovenskih organizacij
mnenja, da mora biti v uprav-
nem odboru združene zbornice
tudi mesto za slovenskega pred-
stavnika. Vse do danes je to za-
gotavljala Kmečka zveza v
tržaški trgovinski zbornici. Po
novem pa bi pravico do svojega
predstavnika imela Coldi-
retti, ker pokriva celotno
goriško-tržaško področje in
ima večje število včlanjenih
kmetij. V tem smislu bi bila
dobrodošla sistemska rešitev, ki
bi zagotavljala to prisotnost tako
v upravnem odboru kot v svetu,
kar bi bilo tudi v skladu z
združitvenimi kriteriji, ki so za-
pisani v zgoraj omenjenih skle-
pih obeh trgovinskih zbornic.
Na ta pomembni vidik bo pred-
sednik Walter Bandelj v prihod-
njih tednih opozoril pristojne
organe obeh trgovinskih zbor-
nic, ki bi na podlagi združitve-
nih sklepov morale zagotoviti
primerno slovensko predstav-
ništvo.
Izvršni odbor SSO je spregovoril
o nujnosti sklica vladnega omiz-
ja, za kar sta obe krovni organi-
zaciji že pisali podministru Bub-
bicu. V zvezi s prihodnjim
občnim zborom Instituta za slo-
vensko kulturo, ki je skupna čla-
nica SSO in SKGZ, bi bil dobro-
došel okviren dogovor glede
predsedniškega mesta. Predsed-
nik Bandelj pa je poročal o pote-
ku srečanja skupnega predstav-
ništva s slovenskim zunanjim
ministrom Karlom Erjavcem.
Z 2. strani
Slovenski predstavnik ...
Z 2. strani
17. aprila ...
Slovenija 14. aprila 2016 13
Otroci in starši v Biljah so se razveselili selitve v nov,
sodobno opremljen, nadstandarden in energetsko
učinkovit vrtec. V prizidku k osnovni šoli so otrokom na
voljo tri igralnice (vsaka s svojo leseno teraso), telovadnica,
večnamenski prostor in prostorni pomožni prostori na 750
kvadratnih metrih površin.
Poleg tega so v prizidku dobili še prostore za osebje in
vodjo vrtca ter razdelilno kuhinjo in jedilnico za osnovno
šolo,  s  č imer so reš i l i  tudi  dolgotra jn i  problem
prehranjevanja šolarjev, so sporočili iz Občine Miren-
Kostanjevica.
V Biljah je že deloval vrtec v stari stavbi, ki so jo porušili.
Stavba,  zgrajena leta 1980, je bi la dotrajana in
neprimerna za obnovo, obenem pa tudi premajhna za vse
otroke. Ena vrtčevska skupina je kar nekaj let gostovala v
zgradbi osnovne šole Bilje.
Pred letom dni so ob pregledu demografskih kazalcev za
Bilje pripravili projekcijo za prihodnja leta. Ugotovili so, da
je treba nemudoma zagotoviti dodatno igralnico in druge
pomožne prostore za vrtec, šolarji pa so potrebovali
jedilnico. V sklopu gradnje so posodobili igrišče in dodali
nekaj igral za potrebe vrtca in osnovne šole.
V času gradnje so uredili varstvo otrok v mali dvorani
Doma krajanov Negovana Nemca in v župnišču.
Investicija prizidka vrtca in osnovne šole je vredna okoli
900.000 evrov, od tega bo okoli 115.700 evrov primaknila
država, preostalo pa je občina zagotovila v proračunih za
lansko in letošnje leto.
Slavnostno odprtje novega otroškega vrtca v Biljah je bilo
v sredo, 5. aprila.
V Biljah odprli nov vrtec
  nedeljo, 17. aprila, bomo obe-
ležili četrto velikonočno nedeljo,
ki bo seveda v javnosti različno
odmevala. Najboljše izhodišče za naše
ravnanje bi lahko bila napotila, ki jih je
objavil Mohornik 2016, eden izmed le-
tošnjih koledarjev Celjske Mohorjeve
družbe. V njem so zapisali, “da je sveta
dolžnost nas Slovencev spoštovati do-
mače običaje, ljudstvo, narod, vse, kar
nas loči od drugih narodov”.
Žal sedanja vlada upravlja državo sklad-
no s svojo koalicijsko pogodbo, sklenje-
no med strankami in svojim progra-
mom, utemeljenima z ideologijo ne-
kakšne multikulture. Ta Slovencem ne
priznava večjih pravic, kot naj bi jih ime-
li prišleki iz vseh koncev sveta, ki neneh-
no prihajajo na naše meje. Tudi zaradi
izvajanja omenjene multikulture nastaja
v naši družbi in državi veliko trenj, spo-
rov in napetosti v odnosih med oblastni-
ki in deli civilne družbe. Neskladja
mnenj, vsebine in duha med stališči koa-
licije, torej vlade oziroma izvršilne obla-
sti, in stališči državljanov oz. civilne
družbe, se kažejo tudi v odmevih na raz-
kritja t. i. Panamskih dokumentov. V
njih so raziskovalni novinarji iz mnogih
držav, domnevno tudi časnikarka časo-
pisa Delo iz Slovenije, odkrili množico
politikov, bogatašev, vplivnežev vseh
vrst, kriminalnih združb, pa tudi posa-
meznikov, ki so denar iz svojih matičnih
držav prenesli v davčne oaze, ga tam pri-
krili, ter s tem oguljufali svojo državo,
kateri bi morali plačevati davke. Slišati
je, da so slovenski državljani v davčne
oaze po svetu vložili skupaj okoli 80 mi-
lijard evrov. Domnevno so med vlagatel-
ji boksar Dejan Zavec, slovenski košar-
karski reprezantant Uroš Slokar, nekaj
višjih državnih uradnikov in dva častna
konzula Slovenije v tujini. Vlada o celot-
ni zadevi molči,
vendar pa sta o Pa-
namskih dokumen-
tih, predvsem, kar
se tičejo Slovenije,
na izredni seji raz-
pravljala parlamen-
tarna odbora za fi-
nance in za pravo-
sodje. Na njunih za-
sedanjih je bilo re -
čeno, “da naš držav-
ni proračun znaša
okoli 10 milijard
evrov, vlada pa naj,
namesto da išče na -
čine, kako še bolj za-
tegovati pasove in
ljudem jemati pra-
vice, raje poišče re -
šit ve, da bo ustavila krajo denarja preko
davčnih oaz”.
V tem se je že osmič zapored začela do-
brodelna akcija organizacije Karitas, z
naslovom Pomagajmo preživeti 2016. Za
ponazoritev njene pomembnosti nava-
jamo, da je Karitas lani uresničil progra-
me dobrodelnosti v Sloveniji v vrednosti
nad 8 milijonov evrov, tiste v tujini pa v
vrednosti okoli 850.000 evrov. Zaradi na-
raščajoče revščine in drugih socialnih
problemov je čedalje več zahtev za po-
večanje pokojnin, o tem pa noče nič
slišati zlasti finančni minister Dušan
Mramor. V Zvezi svobodnih sindikatov
Slovenije, največji sindikalni centrali v
državi, zahtevajo povišanje najnižjih po-
kojnin na najmanj 600 evrov mesečno.
Zdaj pokojnina moškega za 40 let pokoj-
ninske dobe, odmerjene od najnižje po-
kojninske osnove znaša 440 evrov, žen-
ske za 39 let pokojninske dobe pa 483
evrov. S tolikšnimi nizkimi pokojninami
seveda ni mogoče pokrivati niti najnuj-
nejših življenskih stroškov. Pokojnine je
v kolumni, ki jih objavlja v slovenskem
katoliškem tedniku Družina, ocenil tudi
pisatelj in akademik Alojz Rebula. Zapi-
sal je: “Ob dejstvu, da nekateri životarijo
ob pokojnini 440 evrov, drugi v Sloveniji
pa si privoščijo milijonarske vile, je naj-
manj, kar lahko rečemo, da revolucija ni
spremenila bistveno ničesar in da je bil
odnos Cerkve do nje popolnoma rea-
len”.
So še druge aktualne, morda tudi pereče
teme v Sloveniji, o katerih vlada
ne razpravlja in javna občila o
njih ne poročajo. V novi številki
Naše družine, ki je mesečna pri-
loga tednika Družina, Igor Baho-
vec razmišlja o tem, zakaj se v
Sloveniji mladi ne poročajo. Po
njegovem “jim ne uspemo posre-
dovati smisla in lepote zakonske
zveze. Raje se odločajo za skupno
življenje, znano kot skupno gospodin-
jstvo obeh partnerjev. V Sloveniji je v
preteklih 40-letih število prvič sklenje-
nih civilnih zakonov padlo z okoli
14.000 na bornih
6.000. Samo na ob-
močju ljubljanske
nadškofije pa se je
v istem času število
cerkvenih porok
zmanjšalo z več kot
3.000 na okoli
1.000. Očitno je to-
rej, da je tako ime-
novana kultura ne-
poročenega skup-
nega življenja mla-
dih v Sloveniji
čedalje bolj razširje-
na, sprejemljiva za
mnoge nekristjane
in žal tudi za mno-
ge kristjane”.
Pa ponovno o knji-
gi publicista in raziskovalca Romana Le -
ljaka z naslovom Špiclji udbe. Bogdan
Vidmar je v Novem glasu zapisal, “da do-
kumenti, ki jih objavlja Leljak, vzbujajo
dvom o tem, kdo je v Sloveniji sploh
kdo. Kdo so vrinjenci v posameznih
strankah in v Cerkvi.? Lenart Rihar,
predsednik Zaveze, revije za duhovna,
kulturna in politična vprašanja sedanjo-
sti in preteklosti, s posebnim pogledom
na stanje in krizo slovenstva po boljše -
vi ški revoluciji in državljanski vojni, se
je odločno in nedvoumno postavil v
bran Justina Stanovnika in Antona Drob-
niča, ki sta po zatrjevanju Romana Lelja-
ka tudi bila “špiclja” udbe. Lenart Rihar
odgovarja, da oba še zmeraj poosebljata
novo slovensko Zavezo, “toda njune
usodne stranpoti ni nihče opazil, ker je
ni bilo”. Po zatrjevanju Lenarta Riharja
gre za poskus “s tajno politično policijo
zamazati tudi Novo slovensko zavezo”.
Jurij Pavel Emeršič v članku, objavlje-
nem v novi številki revije Zaveza, navaja,
“da naj bi Justin Stanovnik in Anton
Drobnič podpisala dokument, v katerem
sta obljubila sodelovanje s povojnimi
oblastniki, da ne bosta rušila novega re-
da, ter da bosta poročala udbi o sovražni
ilegali. Resna analiza pa bi seveda ugo-
tovila, da sta bila oba v zaporih, samicah
in v taboriščih mučena, izsiljevana in
prevarana”.
Če bi bili v Sloveniji enotni glede re-
sničnih narodovih koristi in imeli izho-
dišča s programom za boljšo prihodnost
države, bi bilo sedaj najbrž potrebno
skupno uresničevanje Deklaracije z na-
slovom V obrambo Slovenije, ki so jo
sprejeli na nedavnem zborovanju poli-
tične opozicije v Ljubljani. Dober pripo-
moček za seznanjanje z našo preteklostjo
pa lahko predstavlja tudi knjiga z naslo-
vom Mussolini, avtorja Richarda B. Bo-
sworda, ki jo je izdala založba Mladinska
knjiga. Gre za prvo delo kakega tujega
pisca, ki razlaga tudi odnos italijanskega
diktatorja, ter fašizma, do Slovencev.
Uvod v knjigo je napisal zgodovinar dr.
Jože Pirjevec.
Za nekakšno razvedrilo našim bralcem
in podpornikom Novega glasa sporočam
novice iz Goriških Brd. Tam so nekateri
vrhunski vinogradniki svoja vina začeli
imenovati in prodajati kar po imenih
svojih sinov. Predvsem pa v Brdih napre-
duje oljkarstvo. S pridelkom okrog
30.000 kg olja letno, postaja oljkarstvo
druga najpomembnejša gospodarska de-
javnost, takoj za vinogradništvom. Naj-
večja zanimivost pa je lahko to, da so v
briški vasi Šmartno odprli Oljčni bar. To
je prvi tak lokal v Sloveniji. V njem ne
bomo mogli več naročiti kozarca vina,
ampak je na voljo samo kozarec olja.
Marijan Drobež
V
Začetek dostojnega pokopa za vse umrle
Žrtve iz Hude jame naj bi pokopali 
v mariborskem Parku spominov
  oslej izkopane žrtve
povojnih pobojev iz
Hude jame, ki so jih
sprva nameravali prenesti v
kostnico na mariborskem
pokopališču Dobrava, bodo po
sedanjih načrtih pokopali v
Parku spominov na Dobravi.
Kot je za STA pojasnila
direktorica Pogrebnega
podjetja Maribor Lidija
Pliberšek, je razlog za
spremembo v naravi
posmrtnih ostankov.
Direktorat za invalide,
vojne veterane in žrtve
vojnega nasilja pri
ministrstvu za delo je
sprva pokop posmrtnih
ostankov, ki so sedem let
po odkritju še vedno
začasno shranjeni v Hudi
jami pri Laškem,
načrtoval v podzemni
kostnici, ki ima po
besedah Pliberškove
različne možnosti hrambe
posmrtnih ostankov in
razpoložljivega prostora še
za približno 1260
skeletov.
“Zaradi narave posmrtnih
ostankov je ministrstvo
skupaj z vladno komisijo
za prikrita grobišča sprejelo
odločitev, da se pokop
posmrtnih ostankov opravi v
Parku spominov. Ne gre za
spremembo lokacije, saj je
kostnica neposredno ob parku
in predstavlja pomemben del
tega območja”, je pojasnila
direktorica mariborskega
pogrebnega zavoda in dodala,
D da je prenos in pokop prvihžrtev predviden že za letos,nadaljevali pa naj bi ga tudi v
letu 2017.
Ob tem je Pliberškova
poudarila, da se park,
posvečen spominom brez
delitev in brez vrednostnih
sodb, razprostira na območju
povojnih pobojev in simbolno
povezuje vsa vojna grobišča na
mariborskem območju v
dostojanstven poklon vsem
žrtvam vojn.
Pogrebno podjetje Maribor
glede načrtovanega prenosa in
pokopa žrtev Hude jame kot
strokovna podpora sodeluje z
direktoratom za invalide,
vojne veterane in žrtve vojnega
nasilja, od Mestne občine
Maribor pa pričakuje, da se kot
lastnica zemljišča opredeli do
zadeve. “Po dosedanjih
razgovorih občina nima
zadržkov”, je dejala
Pliberškova.
Obsežen mednarodni projekt
vojnih grobišč so v Mariboru
začeli uresničevati leta 2009 z
raziskavami vojnih grobišč
prve svetovne vojne na
pobreškem pokopališču, ga
nadaljevali z označitvijo
vojnih grobišč in Spomenikom
miru na pokopališču Pobrežje
ter sklenili s Parkom spominov
Dobrava.
Različne dele pokopališča so v
projektu združili v celoto na
območju, kjer se del gozda, v
katerem je tankovski jarek s
posmrtnimi ostanki med
15.000 do 20.000, po
nekaterih ocenah pa celo do
45.000 in več pobitih po
drugi svetovni vojni.
Dobrava tako iz
anonimnega grobišča
prehaja v kulturni
spomenik oziroma območje
kulturne dediščine.
V podzemni kostnici, ki so
jo uredili leta 2008,
trenutno počivajo posmrtni
ostanki okoli 400
umorjenih v izvensodnih
pobojih po drugi svetovni
vojni. Vanjo so prenesli tudi
ostanke neidentificiranih
žrtev iz različnih grobišč po
Sloveniji.
Z odločitvijo države, da
žrtve iz Hude jame preseli v
Maribor, pa se ne
strinjajo v Civilni
pobudi Teharje,
muzeju genocida in
katarze. Menijo
namreč, da je “tako
za pokop žrtev kot za
trajen opomin na
povojno
revolucionarno
morijo ustreznejši
Spominski park v
Teharjah”.
Premeščanje
človeških ostankov
iz rudniškega
morišča Huda jama
mimo Teharij, od
koder so bili
odpeljani v smrt, v
Maribor, je po
njihovem mnenju
“nedostojna farsa s pobitimi
ljudmi in njihovimi svojci”.
Ob tem je vodja civilne
iniciative Franc Zabukošek
spomnil, da so Teharje
trenutno najveličastnejši in
najbolj duhovno poglobljen
slovenski spomenik, ki pa je še
vedno nedokončan, zato se je
treba projekta lotiti resno.
Zmanjševanje števila zakonskih zvez in naraščanje neporočenega skupnega življenja mladih
Tudi iz Slovenije domnevno veliko
denarja v davčnih oazah!
Aktualno14. aprila 201614
NATUROPATSKI NASVETI (103)Erika Brajnik
CELOSTNI PRISTOP
Naturopat deluje celostno in sam naturopat-
ski pregled je tudi takšen, da človeka pregleda
celostno. Besedo “celostno” je zelo lahko
izreči, še lažje jo je tržiti, težje pa jo je dejan-
sko udejanjiti.
Celostna obravna-
va predpostavlja
celovit pregled po-
sameznika z
upoštevanjem psi-
hofizične sfere, kar
vključuje vso nje-
govo preteklostjo,
družbene vidike in
njegove prihodnje
predispozicije.
Po večini je vsem,
ki pridejo na pre-
gled, skupna ena trditev: “Nimam
energije”!
Uradna medicina obravnava telo po
delih: želodec, srce, mehur, glava itd.
Organi so obravnavani posebej, avto-
nomno, kot da ne bi bili del ene celo-
te. Naturopat pa najprej pogleda na
organ z energetskega vidika; če je do-
ločen organ v deficitu, nima dovolj
energije, zato ga krepimo in se tako
izognemo prihodnji fiziološki disfunkciji ozi-
roma bolezni. Na tak način merimo energijo
posameznega organa.
Vsekakor celota ni enako kot seštevek njego-
vih delov. Tudi ponovno vzpostavljena celota
ni nikoli enaka prvotni celoti. Če želimo
obravnavati celoto, ne smemo spregledati vi-
talne energije posameznika, ki je enotna, fi-
ziološka in naravna danost, genotipska, nanjo
lahko vplivamo do določene mere. Vitana
energija se zrcali v vsakem organu posebej in
na vsakem se kaže malo dru-
gače.
Zato je velik nesmisel, da
sploh obravnavamo človeka
po predelih, velika spretnost
pa je, da mu prisluhnemo ce-
lostno, upoštevamo njegovo
individualnost, emocional-
nost, socialni vidik in zgodo-
vino. S tem naturopat spod-
budi proces samoregulacije,
samozdravljenja
in postavi opazo-
vanca v aktivno
vlogo skrbi do
zdravja.
Z naturopatskimi
navodili mu po-
tem nudi nasvete,
kako naj se opazu-
je in kako naj do-
ma zdravje
vzdržuje. Za pra-
vilno izvedbo le-
tega pa moramo biti strokovno in profesional-
no dobro podkovani.
Več o profesionalnosti naturopata in samopo-
moči na 1. naturopatskem kongresu v Slove-
niji, ki je odprt in razumljiv za vsakogar.
Vpišite se, še je čas na www.naturopatija.org.
  a letošnji 50.
izvedbi sejma
Vinitaly v Ve-
roni je Furlanija-Julij-
ska krajina navzoča s
kopico svojih pridel-
kov. Svetovno razsta-
vo vin in žganih pijač
so odprli v nedeljo,
10. aprila. Kot je na
novinarski konferen-
ci, ki je bila 4. aprila
v Vidmu dejal deželni odbor-
nik za kulturo Cristiano Shaur-
li, se bo stojnica Furlanije-Ju-
lijske krajine ponašala s 108 vi-
N
narji, na celotnem sejmu pa
bo skoraj 200 kmetijskih pod-
jetij iz naše dežele. Tako kot
vsako leto je v Veroni prisot-
nih tudi več
slovenskih vi-
nogradnikov z
Brd in Krasa.
Kmetijski od-
bornik si želi,
da bi prav na
sejmu Vinitaly
lahko uradno
naznanil regi-
stracijo oznake
z zaščitenim
poreklom z dvojezičnim nazi-
vom Doc Friuli Venezia Giulia
- Furlanija-Julijska krajina.
ARC/PV
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednik prof. Peter Černic
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 19 F 08532 12400 000000730643, SWIFT ali BIC koda: ICRAITRRES0
ali IBAN: IT 67 M 05484 12401 001570069280, SWIFT ali BIC koda: CIVIIT2C
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Publistar, ul. Treppo 5/B – Videm. 
Tel. št. 0039 0432 299664 – Faks 0039 0432 512095 – E-mail info@publistarudine.com
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo 
zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo 
za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
To številko smo poslali v tisk v torek, 12. aprila, ob 14. uri
  arava je v teh pomladnih
dneh zelo radodarna, s
sprehoda se lahko vrne-
mo z nabranim regratom,
čemažem, kurjimi črevci, mladi-
mi listki melise ali glavicami div-
jega česna, med vsemi zelišči pa
imajo prav posebno mesto
brščike. Mogoče se bo kdo
vprašal, kaj pa so brščike.
Opažam, da to besedo poznamo
bolj v vaseh zahodnega Krasa vse
do Goriške, a tudi tu se s
prihodom ljudi iz drugih
krajev vse bolj širi raba
drugačnih pimenovanj
za to enkratno dobroto
kraške gmajne. Vse pogo-
steje namreč slišimo in
tudi beremo v tisku po-
jem divji šparglji ali
istrsko izpeljanko špargi
ali šparguli. V Brestovici
pri Komnu celo že vrsto
let prirejajo Špargljado.
Tako društvo Brest, ki ga
prireja, oglašuje 'praznik za gur-
mane, pohodnike in kolesarje'.
Zanimivo pa je, da vsi stari Brstov-
ci berejo brščike in ne šparglje, ne
vem pa koliko gostov in obisko-
valcev bi privabljal praznik, ki bi
ga poimenovali 'Brščikada', mo-
goče iste, mogoče pa tudi ne, saj
se ve, da je sosedova trava bolj ze-
lena.
Razumeli smo torej, za kaj gre. Bo-
N tanično – znanstveno ime brščikeje Asparagus acutifolius, kar po-meni, da pri odrasli rastlini lističi
otrdijo in bodejo. V slovenski bo-
tanični literaturi najdemo poime-
novanje 'ostrolisti špargelj', Itali-
jani pa brščiki pravijo 'asparago
selvatico' ali 'asparago spinoso'
in je značilna mediteranska rastli-
na. Najdemo jo na sončnih legah,
revnih, kamnitih tleh, na gmajni,
v zatišju kake skale ali grma, a tudi
v svetlejšem kraškem gozdu.
Spomladi, komaj se zemlja neko-
liko ogreje in je nekaj padavin,
začne poganjati in lahko zrase tu-
di do meter ali več visoko. Ti brsti
so bolj ali manj temno zelene bar-
ve, ko jih pobiramo, preverimo,
kje se stebelce odlomi in od tam
dalje je užitno, drugače je olese-
nelo in ni primerno za hrano. Po-
zorni moramo biti, da brščik ne
pulimo iz zemlje, saj je važno, da
ostane koreninski del v zemlji, saj
iz njih poganjajo novi poganjki.
Če želimo, da jih ne izčrpamo
preveč, ne smemo pobrati prav
vseh stebelc. Jasno je namreč, da
mora rastlina imeti svoj naravni
ciklus, se pravi, da zrase, požene
stranske vejice, da se listki otrdijo,
da cveti in da seme dozori. Z ra-
stjo in fotosintezo se v rizomih -
koreninskem delu zbirajo potreb-
ne snovi, da naslednjo pomlad
grmiček spet požene in bomo
lahko nabirali nove brščike.
Zanimivo je, da brščiko najdemo
tudi v italijansko-slovenskem
slovarčku iz leta 1607 servita
fra Gregoria Alassia da Som-
maripa, ki se je slovenščine
naučil v Devinu. Pri geslu
'asparago' preberemo z itali-
jansko pisavo napisano našo
brščiko. Zanimivo je, da je je-
zikovno zelo nadarjeni servit
zapisal besedo, kot jo je pač
slišal in tako piše 'perschiche', se
pravi množinska oblika besede.
Začetni glas B mu je v ustih naših
Kraševcev očitno zvenel precej
blizu P-ju, končni narečni polgla-
snik, ki je značilen za zahodno-
kraško narečje, pa je vendar slišal
kot glas E.
Dejstvo je, da narod natančno
loči, kaj kje rase. Ko sem pred ka-
kim letom intervjuval nekega pri-
delovalca belušev iz Bilj, mi je v
pogovoru pojasnjeval, da
goji “beluše in šparglje, ki
so zeleni, ker jih ne osipa
in so torej tudi po okusu
zelo blizu divjim
brščikam, ki rasejo nad
Vipavo proti Opatjemu
selu, medtem ko so be-
luši, kot pove samo ime,
beli, ker ne vidijo svetlobe
in jih zato zasipavamo in
po novem celo pokriva-
mo s črno folijo”. Te go-
jene sorte, naši nonoti bi
rekli 'pitane', sicer spadajo k
družini Asparagus officinalis in
veljajo za delikatesno vrtnino, po
okusu pa so podobne, a vendar
bolj nežne, kot so brščike. V divje
rastočem poganjku – brstu je nar-
meč več grenčine, veliko je mine-
larov (fosfor, žveplo, kalcij, ma-
gnezij, železo, baker, cink, man-
gan in še drugi) in vitaminov zla-
sti C, B kompleks in A, tudi v obli-
ki beta karotena.
Gre torej za zelo zdravo zelenjavo,
pa naj bo gojena ali pobrana na
gmajni. Lahko jo kuhamo,
pražimo ali dušimo, celo surovo
jo lahko grizljamo.
Ob voščilu, da bi si v naslednjih
tednih lahko čim večkrat pri-
voščili kako 'frtaljo' z brščikami,
zelenimi šparglji ali beluši, naj
izrazim upanje, da bi za to izred-
no okusno divjo zelenjavo po-
novno razširili rabo besede, ki je
še živa med ljudmi. Torej nabiraj-
mo in uživajmo brščike!
Marko Tavčar
NA BOŽJO POT PO EVROPI SEM IN TJA (11) Mariza Perat
LA SALETTE
Prva se je prebudila Melanija. Prestrašno je
pogledala za govedjo, a ker te ni bilo nikjer
videti, je zbudila Maksimina, nakar sta se
skupaj podala više na planino, da bi poi-
skala izgubljeno živino. Ta se je mirno pasla
in oba pastirja sta se pomirjena drug za dru-
gim po strmi stezi spustila na kraj, kjer sta
poprej počivala.
Prva je prispela Melanija. Tedaj je nenado-
ma ugledala žarečo oblo široko štiri do pet
metrov. Medtem je s svojim kužkom dospel
tudi Maksimin in oba sta se zastrmela v
čudovito svetlobo pred seboj. Takrat se je
svetlobna krogla odprla in pastirja sta za-
gledala Gospo, ki je sedela na kamnu ob
studencu. Obraz je držala v dlaneh in tiho
jokala. Otroka sta prestrašena obstala in
brez besed strmela v prikazen. Tedaj je Go-
spa vstala in se, še vedno jokajoč, približala
otrokoma.
“Pridita bliže, otroka moja, ne bojta se! ” je sprego-
vorila v knjižni francoščini. “Prišla sem, da vama
povem nekaj važnega”.
Kot že omenjeno, nista Melanija in Maksimin fran-
coščine skoro nič razumela, zato jima je Gospa za-
tem po večini govorila v
njunem domačem na-
rečju.
Gospa, ki sta jo otroka vi-
dela, je bila visoke posta-
ve, veličastna in hkrati
materinska. Vso njeno
postavo sta obdajali nad-
zemeljska svetloba in le-
pota. Oblečena je bila v
nošo, katere kroj je bil
enak noši okoliških kme-
tic. Obleka je bila
bleščeče bela, glavo ji je
krasil dragocen diadem,
sestavljen iz svetlobnih
žarkov, ki so izhajali iz
venca belih, rdečih in vi-
joličastih vrtnic. Z enakimi vrtnicami so bili
okrašeni tudi njeni beli čevlji. Okrog vratu je bilo
opaziti širok robec, prekrižan na prsih. Njegov rob
so krasile vrtnice, enake tistim, ki jih je Gospa imela
okrog glave. Ob njih je robec obkrožal še zlat trak
v obliki verige. Oble-
ka je bila široka, s
predpasnikom žareče
rumene barve.
Okrog vratu je nosila
verižico, na kateri je
visel približno 25 cm
visok križ s Križanim.
Tega je ožarjala ble -
ščeča svetloba, ki je
izstopala iz celotne
ostale svetlobe in ta-
ko poudarjala križ
kot znamenje odre -
šenja. Ob straneh
križa so bile vidne
klešče in kladivo,
znamenja Kristuso-
vega trpljenja.
Tedaj je Gospa spre-
govorila:
“Če se moje ljudstvo ne bo hotelo podvreči, bom
primorana dopustiti, da roka mojega Sina pade. Ta
roka je tako zelo težka, tako pritiska, da je ne mo-
rem več zadrževati.
Kako dolgo že trpim za vas! Če hočem, da vas moj
Sin ne zapusti, ga moram kar naprej prositi,
vi pa se za to ne zmenite. Nikoli mi ne boste
mogli povrniti skrbi, ki jo imam za vas, pa če
bi storili karkoli”.
Zatem je Božja Mati vidcema pojasnila, da sta
pregrehi, ki najbolj obtežujeta roko njenega
Sina, skrunjenje nedelje in preklinjanje.
“Poleti”, je potožila, “gre ob nedeljah v cer-
kev le nekaj starih žensk, vsi drugi ob nedel-
jah delajo in se tudi v postu ne postijo”.
“Že lani”, je nadaljevala, “je pridelek krom-
pirja bil slab, a vi se za to niste zmenili in ste
preklinjali. Zato bo krompir še naprej gnil in
letos za Božič ga ne bo več”.
In še:
“Če imate žito, ga ne sejte! Vse, kar boste po-
sejali, bo uničil mrčes, ko pa boste žito mla-
tili, bo klasje razpadlo v prah.
Nastopila bo huda lakota. Še poprej pa bo vse otro-
ke izpod sedmih let zajela tresavica in bodo umrli
v naročju tistih, ki jih bodo držali. Grozdje bo se-
gnilo in orehi se bodo skvarili”.
/ dalje
Vinitaly 2016 v Veroni
Našo deželo zastopa skoraj 
200 proizvajalcev
Jokajoča Marija v La Salette
Marijina podoba
Nabiramo jih te dni
Če boljše so brščike
ali divji šparglji ...?
V rubriki “NA BOŽJO POT PO EV RO -
PI SEM IN TJA” št. 12 v če tr tem od -
stav ku se nam je prejšnji teden pri
pretipkavanju zapisal stavek: “V
Franciji so v tem času vladale
vstaje v Parizu”. Pravilni stavek se
glasi: “V Franciji so v tem času vla -
dale težke politične razmere, ki so
februarja 1848 privedle do ljudske
vstaje v Parizu.” Avtorici Marizi
Perat in vsem našim bralcem se
opravičujemo za napako. / Ured.
Popravek
Aktualno 14. aprila 2016 15
  a srečo so velikonočni prazniki
mimo. Na srečo, kajti zadnje
čase mi je ob teh prazničnih
dneh, ob Božiču in Veliki noči, vse bolj
težko. To so namreč dnevi, ko noben
prijatelj, noben izlet in nobena zabava
ne morejo nadomestiti družine. In ko
mi vsakič zrase tak cmok v grlu, da ko-
maj čakam, da bo vsega konec in ne bo
več te samote, ki bi jo človek lahko rezal
z nožem.
Zakaj ravno družina, zakaj ne prijatel-
ji??? Težko bi razložila, težko povedala.
Gre za čustva, gre za dojemanje nečesa,
gre za nekaj, kar težko izrazimo z bese-
dami. Od družine, ki je že itak ni bilo
veliko, sta mi ostala samo brat in bratra-
nec. Brat živi na stotine kilometrov da-
leč in mi za rojstni dan in za praznike
zapoje prek skypa. Nekaj je že, a prema-
lo, da bi bila toplina, da bi občutila tisto
konkretno fizično bližino, ki nam je
dandanes vse bolj tuja a jo ravno zato
vse bolj potrebujemo.
Bratranec živi z ženo kar blizu, dejansko
nas ločuje “le” 100 km vožnje, od Brd
tja do Izole. Letos smo si voščili na Veliki
petek, na pot sva se podala midva z
možem, kajti bratranec je skoraj dese-
tletje starejši in ga dolge vožnje že utru-
jajo. Prijetno presenečenje mi je po-
lepšalo velikonočno srečanje. Bratranec
je sicer odličen kuhar, ljubi pa izključno
meso in ribe tako da se skoraj ne spom-
nim, kdaj je zadnjič v moji prisotnosti
pojedel solato. Mislim, da je ni nikoli
nikjer naročil. Mislim da zelenjavo in
vse, kar spada zraven, dobesedno so-
vraži. Ker pa ve, da sva z možem vegeta-
rijanca in le zaradi druženja pojeva tu
pa tam kako morsko dobroto, nama je
tokrat pripravil vegetarijansko kosilo. Z
grahom, artičokami in beluši. Ker vem,
koliko truda ga je to stalo, saj smo Per-
toti trmasti in zaverovani v svoje življen-
jske izbire, mi je bil ta mali poklon še
posebno dragocen. V takih majhnih de-
janjih je ljubezen. So čustva tistih, ki po-
dobno kot jaz ne znajo reči “rad te
imam”, včasih pa jim uspe, da to po-
kažejo. To so dejanja, ki sežejo do srca
in pustijo v njem to-
plino. Tisto toplino, ki
potem napolni tiste
dneve, ki jim pravijo
praznični dnevi in se
jih bojimo ravno zara-
di praznine. In občut-
ka samote.
Samoti sem se letos
težko izognila, tako ob
božičnih praznikih
kot ob Veliki noči. Le-
tos je bilo namreč
prvič, ko se z možem
nisva odpeljala v Trst,
k Sv. Ivanu. V tisto za-
nemarjeno, a vendar
tako domače stano-
vanje, kjer sem
preživela mladost. In
je sedaj temno in za-
puščeno. Balkon, s ka-
terega nas je ob odho-
du vedno pozdravljala
mama, pa prazen sa-
meva. Prepuščen ve-
tru, dežju in golobom, ki jih je v Trstu
vsako leto več. Mamo sem izgubila lan-
sko poletje, očeta ni več že skoraj dvajset
let. Kako dolgo obdobje je to. A spomini
nanj so še tako živi. Na tiste velikonočne
praznike, ko smo še hodili skupaj na ko-
silo. Da smo ga razveselili. Kajti mojemu
očetu je bilo na stara leta najlepše, če
smo ga kam zapeljali. In če smo potem
skupaj sedli za mizo. Ravno na Veliko
noč je bilo, ko smo bili zadnjič skupaj
na izletu. Tudi moj brat je bil zraven, z
ženo in sinom. Bil je sončen dan na slo-
venski Obali in mi smo bili zbrani na
terasi. Povabil nas je brat, ki se je pripel-
jal iz Nemčije. Na ribe. Kot bi bilo včeraj,
se spomnim, da je nekje med kosilom
moj oče rekel, da ne more več. Prvič je
to rekel. On, ki je v mladih letih zahteval
zvrhane krožnike in je vedno jedel s ta-
kim užitkom, da je bilo vsem nam lepo.
Potem je šlo samo še navzdol. Spomin-
jam se, kako je hiral. Tja do jeseni je še
nekako šlo, saj je imel morje in sonce.
Zima pa je bila zanj tisto leto predolga.
Ni dočakal pomladi in nikoli več nismo
šli skupaj na velikonočno kosilo.
Mama je bila veliko skromnejša. Ni ma-
rala pojedin. Praznovali smo navadno
doma. Ali pa smo šli kam v naravo. Vsee-
no pa je bila vesela, če smo ji na dom
prinesli orehovo potico in steklenico te-
rana. Iz Slovenije. In vse odkar je ni več,
me hudo stisne pri srcu, ko grem v Mer-
katorju mimo polic s poticami in piškoti
ali ko si ogledujem ustekleničena vina,
Kepa v grlu je vse večja. Ta želja, da bi
zanjo rada kupila najslastnejše in ji še
enkrat nesla v dar, me hudo boli. Samo
enkrat še, samo zadnjikrat. A ji ob praz-
nikih nosim samo sveče pod marmor-
nato ploščo, ki gleda na briške vinogra-
de in na Korado. Še te sreče ni imela, da
bi počivala v rojstnem kraju. Sprašujem
se, kako se počuti
tu med Brdi in Be-
nečijo, v kraju, ki
ga je spoznala šele
po smrti. In slišim
petje beneškega
zbora Rečan, tiste-
ga vročega poletne-
ga večera, ko smo
ju z očetom pripel-
jali sem in jima po-
darili šopek pla-
nik... “gozdič je že
zelen, travnik je
razcveten, al bo že
skor' pomlad... ”
Pomlad slutim v
teh dneh, nje pa ni
več, da bi šli skupaj
na sonce, kot smo
hodili. In mene ta
samota boli vsak
dan, ob praznikih
še najbolj. In tudi
sedaj, ko gozd in
travniki cvetijo.
Mamo čutim ob sebi. Slišim jo, kako me
kliče po imenu, tako, kot me je poklicala
zadnjič, tam na Šavrinskih gričih. Zad-
njič, ko je bila še prisebna, ko je bila še
ona. Slišim jo doma, na sprehodu, zju-
traj, ko vstanem in se ozrem na Korado.
Slišim, kako me kliče, da bi mi nekaj po-
vedala ali morda, da bi me samo prijela
za roko in me potolažila. Matere so na
svetu zato, da nas tolažijo. Celo po
smrti...
Z očetom je drugače. Oče živi v meni.
Moj oče in jaz sva eno. Spominjam se,
kako mi je mama vedno govorila... cel
oče si, kako si mu podobna, samo po
očetu si se vrgla. In vem, da je res. Ko se
smejem, vidim njegov nasmeh na svojih
licih, ko povem šalo, vem, da bi on po-
vedal isto, ko stisnem ustnice, da bi ne
zajokala, ga vidim, kako sam to počne.
In ko se pogledam v ogledalo, vidim nje-
ga, njegove misli, njegove oči, njegove
sanje. Včasih se mi zdi, da jih ure-
sničujem. In ga srečujem na vsakem ko-
raku.
Mojih staršev ni več, a spomini živijo
povsod, razsejala sta jih po svetu, po po-
teh, po mestih in vaseh. Kamorkoli
grem, ju začutim v srcu. Povsod so raz-
kropljeni drobci njunih sanj in povsod
lebdijo v zraku njune besede. Od morja
tja do gorskih vršacev, po poteh, po ce-
stah, po mestih in vaseh. Kot bi pustila
za seboj utrinke življenja, ob katere se
spotikam na svoji poti. Vsakič me zaboli
in vsakič me razveseli. Nista odšla, še
vedno sta z menoj. Še vedno ju je poln
svet, ki ga živim. Pa čeprav so praznični
dnevi brez njiju tako prazni in čeprav ji-
ma lahko podarim samo cvetje in svečo.
Neki prijatelj mi je letos ob Božiču, ki
sem se počutila tako samo in tako žalo-
stno, svetoval, naj domov povabim pri-
jatelje. A nisem. Raje sva ostala z možem
sama. So dnevi, ko potrebuješ družino.
Od tesnih sorodnikov mi je ostal le brat,
ki živi daleč v Nemčiji. Sedaj, ko sva
ostala sama, odkrivava, kako sva si po-
dobna. Dobivava se na skypu, zvečer. In
mi je prijetno, ko se mi smeje izza ekra-
na. Zdi se mi, da vidim očeta. Zanjič sem
ga vprašala, kako je z zdravjem, kako vi-
sok pritisk ima. Odgovoril mi je, da ne
ve. Ker že desetletje ni bil pri zdravniku.
A ti hodiš, me je vprašal. Ne sploh ne,
mi je šlo na smeh. Že deset let in več ni-
sem bila pri zdravniku. To je družina. Ta
spontana, neprisiljena podobnost, ti tre-
nutki, ko si lahko zares ti. Ta vez, ki je
zapisana v genih. In v tisočih spominih.
Suzi Pertot
N
Nogomet pri nas
Primorje se je zavihtelo
v višje nadstropje
  rva velika sodba v športni
sezoni moštvenih panog,
navdušujoča za našo
srenjo, prihaja z nogometnih
igrišč. Cele štiri kroge pred kon-
cem prvenstva je proseško Pri-
morje – že v nedeljo, 3. aprila -
preko prvega mesta napredova-
lo iz druge v prvo amatersko li-
go. V tej zagotovo uglednejši ka-
tegoriji (v kateri se gropajsko-
padriška Gaja bori pred izpa-
dom) so bili rdeče-rumeni na-
zadnje v sezoni 2007/2008, to-
rej pred skoraj desetletjem.
Vmes so Prosečani padli celo v
najnižje deželno tekmovanje,
se pravi v tretjo amatersko ligo.
V javnosti se ob tem prestopu,
ki je bil načrtovan že od vsega
začetka sezone, pojavlja predv-
sem predsednik in duša kluba
Robert Zuppin, ki je takoj po
doseženem uspehu že napove-
dal, da bodo ekipo za novo na-
predovanje sestavili tudi za pri-
P hodnje leto. Društvo namrečmeri celo v promocijsko prven-stvo.
Manj znani so akterji dosežka
na zelenici, saj so člansko ekipo
po prihodu spretnega športne-
ga vodje Ezia Marconija v sode-
lovanju s trenerjem Davidom
Ravalicom (ki pa je pri Primorju
že nekaj let in je bil svoj čas tudi
že nogometaš) popolnoma pre-
vetrili in sestavili nekako umet-
no. Prišla je kopica preverjenih
igralcev, ki so res pripomogli h
kakovostnemu skoku. Dejansko
je bila enajsterica v skromni
drugi kategoriji razred zase, na
nekaterih tekmah je nedorasle
nasprotnike dobesedno prega-
zila. Kdo pa so obrazi tega špor-
tnega uspeha? Zveneči imeni
sta zagotovo izkušeni branilec
Furlan, ki je na primer še v
prejšnji sezoni igral v elitni ligi
za Zaule, in bočni napadalec
Metullio, ki je v preteklosti že
igral za Kras in še prej Muggio
vedno v elitni ligi. Tu pa je, da
omenimo samo nekatere, iz-
jemno zanesljiva naveza bivših
nogometašev propadle Ponzia-
ne Noto-Danieli, da ne govori-
mo o branilcu Cerarju, ki je tu-
di mož za višje lige. Skratka, ru-
tinirani igralci, ki so dejansko
bili jamstvo za uspešno sezono.
Slovenskega pridiha je bilo med
junaki na igrišču bore malo, naj
tu omenimo mladega in priza-
devnega napadalca Paolettija,
ki je bil nazadnje med strelci na
tekmi, po kateri so na pro-
seški Rouni člani Primorja
v objemu navijačev pro-
slavljali napredovanje.
Predsednik Zuppin veže
navdušenje ob uspehu s
skrbjo za mladinski po-
gon, ki je po njegovih be-
sedah primarnega pome-
na. Društvo je spet uredilo
svoje mladinske ekipe, po
koncu pouka bo ponovilo
poletni kamp, ki ga je lani
v prenovljenem športnem
središču z umetno travo
vodil Alen Carli. Prihod-
nost je seveda odvisna tu-
di od kadra, ki ga bodo
znali doma vzgojiti, četu-
di klubski športni delavci
baje uspešno novačijo večje in
manjše pokrovitelje. Vodstvu je
čestital tudi predsednik
Združenja slovenskih športnih
društev v Italiji Ivan Peterlin.
Zanimivo in ne nujno pozitiv-
no pa je dejstvo, da na
Tržaškem ne obstaja več neki
skupni projekt slovenskih
društev o sodelovanju pri mla-
dinskih selekcijah. Breg in Zarja
si pomagata vzajemno, Vesna
sodeluje s Sistiano, Kras in Pri-
morje sta šla vsak svojo pot. Vsi
trdijo, da združevanje ni pote-
kalo na iskrenih temeljih. Vide-
li bomo, kam ta razkropljenost
pelje.
HC
Z 10. strani
Kako “biti manjšinec ...”
  oleg teh in podobnih
veščin, ki bogatijo kuri-
kulum prav vsakega ude-
leženca, pa je sodelovanje na
YEN-ovih seminarjih predv-
sem neverjetna človeška boga-
titev, kot potrjujeta izjavi ude-
leženk seminarja. “Teden dni
v Pecsu je bil poln doživetij.
Nešteto drobnih, svetlih in
smešnih trenutkov se mi ko-
piči v spominu..., ob tem pa še
veliko anekdot in zanimivosti
o madžarskih Nemcih... Lahko
P bi rekla, da je najmočnejši innajznačilnejši občutek poveza-nosti in medsebojnega spreje-
manja. Čudovito je, kako se
lahko tako globoko razumeš z
ljudmi, ki jih komaj poznaš,
saj so vsi manjšinci”, pravi Na-
stja Slavec. Ester Gomisel pa je
mnenja, da “taka izkušnja
nedvomno pusti veliko lepih
spominov, obenem pa tudi
ogromno motivacije za naprej.
Osebno sem zdaj bolj zavedna,
ponosna na svojo etnično pri-
padnost, bolj vesela, da pripa-
dam manjšini in da živim v
kraju, kjer lahko stopam v stik
z dvema kulturama. To iz-
kušnjo svetujem vsem, prav
vsem mladim. Potrebni smo
bolj širokega in odprtega po-
gleda na svet v današnji
družbi, kajti ne smemo dovo-
liti, da bi se ta zaprla”. Nastja
pa “Sodelovanje na YEN-ovih
seminarjih svetujem vsem
mladim, ki bi radi svojo iz-
kušnjo biti manjšinec ali
manjšinka prenesli na višjo,
evropsko oz. mednarodno ra-
ven”. MOSP-ovemu delovanju
v YEN-u lahko sledite na face-
book strani Tudi Mi Smo YEN.
Občutek praznine
Prazniki
  Prav posebna skavtska obljuba
Msgr. Renato Podbersič
“vedno pripravljen”!
GABRJE 
  vangeljski odlomek
prejšnje nedelje je pripove-
doval o posebnem, globo-
kem odnosu med vstalim Jezu-
som in Petrom. “Ali me lju-
biš”?... O ljubezni, iz katere se je
rodilo veliko poslanstvo.
V tem duhu je v soboto, 9. aprila,
E po večerni maši v cerkvi sv. Ni-kolaja v Gabrjah na Goriškempotekalo v ožjem krogu krajše
slavje: msgr. Renato Podbersič,
nepogrešljivi župnijski po-
močnik v pastoralni enoti Soča-
Vipava, ki že nekaj časa opravlja
tudi vlogo asistenta slovenskih
goriških skavtov, je v prisotnosti
članov skupnosti voditeljev go-
riškega dela Slovenske zamejske
skavtske organizacije - po Skavt-
ski pesmi in blagoslovu rut -
svečano izrekel skavtsko obljubo
pred načelnikom Milkom Di Bat-
tisto (na sliki). Skavt-
ska družina ga je z ve-
seljem sprejela že pred
časom, tokrat pa je tudi
sam zavestno, pred ol-
tarjem in pri svoji časti
obljubil, da bo “z Božjo
pomočjo vestno služil
Bogu in domovini, po-
magal svojemu bližnje-
mu in spolnjeval skavt-
ske zakone”. Takoj za
njim je obljubila tudi
voditeljica (Kača Kaa)
Tanja Arčon.
Bratu skavtu Renatu
želimo, da bi med otro-
ki in mladimi še veliko
dobrega naredil, da bi jim govo-
ril o Kristusu, ki ga lahko vsak
dan odkrivamo v našem življen-
ju in “nam začne vera drugače
govoriti”. Da bi mladim poma-
gal tkati poseben, globok odnos
z vstalim Kristusom. “Bodi pri-
pravljen”! / DG
Aktualno14. aprila 201616
Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel
Snovanja 2016
  o velikem uspehu lanske
jubilejne izvedbe Snovanj
nadaljuje SCGV Emil Ko-
mel letos z razkošno ponudbo
koncertov, ki bodo potekali v go-
riški in tržaški pokrajini ter v so-
sednji Novi Gorici in v Slovenskih
Brdih. Bogata dejavnost centra
Komel in uspehi učencev na raz-
nih tekmovanjih, prireditvah in
državnih izpitih bodo razvidni
širši publiki z javnimi koncerti, ki
so sad novih in že utečenih sode-
lovanj s kulturnimi društvi in
ustanovami v širši okolici, kot
npr. manifestacija na goriškem
gradu “Un castello... in festa” ob
rojstnem dnevu mesta Gorice, Fe-
stival eStoria, mednarodno tek-
movanje Svirél in dejavnosti Kul-
turnega doma iz Nove Gorice. Z
izbranimi in kakovostnimi gla-
sbenimi vsebinami se bodo pri-
družili tudi sodelavci in učenci
društva Arsatelier, ki bo imelo
glavno vlogo tudi v tej sezoni z la-
stno produkcijo zadnjega koncer-
ta, Solo&orkester z originalnimi
instrumenti. Tudi z letošnjimi
Snovanji 2016 želijo prireditelji
ovrednotiti svoje pridne učence,
male in velike, delo njihovih
mentorjev in glasbenikov, ki z nji-
mi sodelujejo več let in so postali
pomembni za uresničitev raznih
prireditev. Prisrčno vabilo velja
torej vsem družinam, učencem in
ljubiteljem dobre glasbe, da bi
doživljali lepe trenutke v družbi
učencev in mentorjev ter podpi-
rali v mladini še naprej veselje do
glasbe.
- Otvoritveni koncert Tchiki duo
je bil 5. aprila v prostorih Trgov-
skega doma na Verdijevem korzu
v Gorici. Sodelovanje z medna-
rodnim glasbenim tekmovanjem
Svirél, ki je potekal v Brdih in v
občini Nova Gorica od 30.3. do
14.4., se bo nadaljevalo s koncer-
tom žirantov tekmovanja v kate-
goriji tolkala. Nicolas Sutter in
Jacques Hostettler sta ustanovila
Tchiki duo leta 2006, ki redno
koncertira po Evropi in na Japon-
skem. Nastopata v duu z marim-
bama, kot solista s simfoničnimi
P ali komornimi godalnimi orkestriin v ansamblih. Njune izvedbeoznačujejo čustvenost, izvirnost
in virtuoznost. Izvajata eklektičen
repertoar, ki vključuje, poleg moj-
strovin pomembnih skladateljev,
tudi njihova avtorska dela. Kon-
cert je uvedla mlada skupina Pe-
tite Drum, ki jo sestavljajo učenci
tolkalnega oddelka SCGV Emil
Komel in društva Arstalier. Skupi-
no sta pripravila mentorja Patrick
Quaggiato in Giorgio Fritsch.
- V okviru novih sodelovanj z
društvi na teritoriju bo v četrtek,
28. aprila, ob 20. uri v grofovi
dvorani na goriškem gradu kon-
cert Glasbene afinitete. Celo-
večerni koncert v izvedbi profe-
sorjev SCGV Emil Komel in
društva Arsatelier bo potekal prav
na rojstni dan mesta Gorice in bo
vključen v manifestacijo “Un ca-
stello... in festa”, ki ga prireja
društvo Smilevents. Da bi prav
nazdravili Gorici, bo na voljo pu-
bliki tudi enogastronomski dogo-
dek z naslovom “1015 let... vse
najboljše Gorica” ob 18. uri v pro-
storih Taverne al Castello v graj-
skem naselju pri pokrajinskih
muzejih.
- Mi smo pomlad združuje vsako
leto učence SCGV Emil Komel z
vrstniki iz raznih glasbenih šol.
Letos se bodo učencem Centra
pridružili gojenci GŠ Nova Gorica
in Srednjih šol Perco iz Ločnika
ter Locchi iz Gorice v duhu med-
sebojnega spoznanja in povezo-
vanja. Koncert bo v petek, 13. ma-
ja, ob 19. uri v KC Lojze Bratuž v
Gorici.
- Tudi oddelek moderne in jazz
glasbe se bo predstavil širši publi-
ki s celovečernim koncertom v
okviru Festivala eStoria. Učenci
pod glavnim mentorstvom profe-
sorja Jana Sturialeja bodo izvedli
koncert Interplay, ki bo v petek,
20. maja, ob 20.30 v mestnem
ljudskem vrtu.
- Glasbeni mozaik je zaključna
akademija najboljših učencev so-
listov in skupin SCGV Emil Ko-
mel in društva Arsatelier, ki bo
potekal v petek, 27. maja, ob 20.
uri v veliki dvorani KC Lojze Bra-
tuž.
- Učenci Devinske podružnice
SCGV Emil Komel bodo tudi letos
poskrbeli za glasbeno pravljico z
naslovom Mišji koncert. Dogo-
dek, ki bo v sredo, 1. junija, ob 19.
uri na sedežu devinskih zborov,
je namenjen otroški publiki in bo
potekal v sodelovanju z OPZ Lad-
jica pod vodstvom Lucrezie Boga-
ro. Koordinator projekta je Marja
Feinig.
- Nadaljujemo dolgoletno sodelo-
vanje s Kulturnim domom Nova
Gorica s koncertom Glasbeni dia-
logi, na katerem se bodo predsta-
vili najboljši učenci in skupine
SCGV Emil Komel, ki so dobitniki
nagrad na raznih tekmovanjih
doma in v tujini. Koncert bo v le-
pi baročni dvorani samostana sv.
Frančiška na Kostanjevici v okvi-
ru 22. sezone Glasba z vrtov sv.
Frančiška v torek, 7. junija, s
pričetkom ob 20. uri.
- Viteška dvorana na Gradu Do-
brovo bo dala dodatno vrednost
koncertu Od Varšave do Benetk,
na katerem se bosta predstavila
mlada pianista iz razreda prof.
Gadjieva. 13-letna Michela Sbuelz
iz Števerjana in 17-letni Alessan-
dro Villalva, doma iz Conegliana,
a že vrsto let zvest učenec Centra
Komel, bosta peljala publiko na
glasbeno potovanje od Chopino-
ve Varšave, Mozartovega Salzbur-
ga in Dunaja, tja do Benetk in
Neaplja v skladbi F. Liszta. Kon-
cert bo v torek, 14. junija, ob 20.
uri.
- Glasba pod cerkvenim obokom
– tradicionalni koncert sakralne
glasbe bo letos v cerkvi sv. Marti-
na v Doberdobu in ga bodo izve-
dli otroški zbor Veseljaki pod vod-
stvom Lucije Lavrenčič Terpin,
učenci in komorne skupine
SCGV Emil Komel iz podružnice
Doberdob. Koncert bo v petek, 17.
junija, ob 20.30.
- Letošnja Snovanja bodo sklenili
s 6. izvedbo koncerta Solo&orke-
ster na originalnih instrumentih,
ki nadaljuje lanski projekt z zgo-
dovinskimi instrumenti oz. in-
strumenti s strunami iz časa kla-
sicizma. Kakovost lanskega zelo
odmevnega koncerta bo zagotol-
jena tudi letos, saj bodo poleg
združenega orkestra Collegium
Apollineum in Arsatelier Silvan
Kerševan nastopili tudi solisti in
zbor. Dirigiral bo Marco Feruglio.
Med večerom, ki bo v mestnem
gledališču Giuseppe Verdi v Gori-
ci v nedeljo, 26. junija, ob 20.30,
bo tudi podelitev štipendij mla-
dim glasbenikom, ki jih dodeli
vsako leto goriška hranilnica Fon-
dazione Carigo.
Skupnost družin Sončnica
Večdnevni izlet 
v Kampanjo
  kupnost družin Sončni-
ca iz Gorice je izraz slo-
venskih družin in posa-
meznikov goriške pokrajine
in širše Furlanije-Julijske kra-
jine, ki jim je družina pri
srcu. Ob negovanju vrednot,
ki so temelj družinskega
življenja, skuša društvo omo-
gočiti svojim mlajšim in sta-
rejšim članom, da se srečuje-
jo in si pri tem med seboj po-
magajo. Razvejena in bogata
dejavnost društva se izraža na
raznih področjih, od priprave
zanimivih in skrbno obli-
kovanih prireditev,
organizacije stro-
kovnih preda-
vanj na razne
teme, raz-
prav, tele-
sne sprostit-
ve ob telo-
vadbi, ne gre
pozabiti seve-
da umetniških de-
javnosti, poučnih izletov v
naravo ter izvedbo vsakolet-
nega živahnega in zabavnega
poletnega središča za najm-
lajše ter še marsikaj!
Skupnost družin Sončnica že
nekaj let v poletnih mesecih
zelo skrbno in uspešno pri-
pravlja tradicionalni
večdnevni izlet (v tujino ali
po Italiji), pri katerem si lah-
ko udeleženci naberejo veliko
nepozabnih izkušenj in vti-
sov. Društvo si srčno prizade-
va, da se izletniki pri ogledu
zanimivosti obiskanih krajev
obogatijo s spoznavanjem
njihovih zgodovinskih, kul-
turnih ter naravnih značilno-
sti in se obenem počutijo
vedno dobro, ob razvedrilu
in družabnih trenutkih.
Poletje je običajno obdobje,
ko si lahko privoščimo vsaj
krajši počitek in zasluženo
sprostitev. Prav v ta namen
bo Skupnost družin Sončnica
S tudi letos v mesecu avgustu(od 21. do 25. avgusta) orga-nizirala petdnevni izlet z av-
tobusom v deželo Kampanjo
na jugu Italije. Program pred-
videva prvi dan ogled mesta
Caserta in kraljeve palače 'La
Reggia', drugi dan bo v celoti
namenjen vodenemu obisku
Neapelja, tako novejšega kot
starejšega dela mesta (galerija
Umberto, trg Plebiscito, gle-
dališče San Carlo, Posillipo,
Santa Lucia, stolna cerkev
San Gregorio Armeno, skul-
ptura 'Il Cristo
Velato' v ka-
peli Sanse-
vero...),
tretji dan
se bodo
izletniki
naužili le-
pot obalnega
področja, poz-
nanega pod ime-
nom Costiera Amalfita-
na (Positano, Amalfi, ogled
prelepe stolnice v mestu
Amalfi). Četrti dan se bodo
povzpeli na vulkan Vezuv ter
bodo spoznali vulkanski ob-
servatorij in očarljivo mesto
Sorrento, pred vrnitvijo v Go-
rico pa bodo udeleženci peti
in zadnji dan izleta posvetili
ogledu znamenitega arheo-
loškega najdišča Pompejev.
Organizatorji vabijo vse inte-
resente, da se jim pridružijo
na tem enkratnem in zanimi-
vem potovanju. Vpis je
možen do 30. aprila pri od-
bornicah Skupnosti družin
Sončnica Ani Saksida (tel.
328 9181685) ali Katerini Fer-
letič (tel. 0481 536807), ki sta
z veliko vnemo in običajno
zagnanostjo tudi letos po-
skrbeli za pripravo te nadvse
pozitivne pobude in ki nudi-
ta tudi vse morebitne nak-
nadne informacije o izletu.
(fk)
  Množično obiskan posvet o lovstvu in biotski raznovrstnosti 
Lov je pomembno sredstvo
za upravljanje teritorija
GORICA 
  loga lovca je temeljnega
pomena pri skrbi za teri-
torij in pri ohranjanju av-
tohtone biodiverzitete. V tem
smislu bi morala Italija bolj so-
delovati z lovskimi organizacija-
mi pri izvajanju raznih naravo-
varstvenih programov. Lovci
namreč razpolagajo z velikim
znanjem in poznavanjem terito-
rija, njihovo udejstvovanje pa te-
melji na prostovoljnem delu, ki
ga v veliki večini opravljajo v
spoštovanju do naravne de-
diščine in s ciljem ohranjanja av-
tohtonih živalskih vrst. V tem
smislu bo tudi za goriški in
deželni teritorij toliko bolj po-
membno, da pride čim prej do
večjega sodelovanja med lovski-
mi organizacijami, pristojnimi
deželnimi službami ter naravo-
varstveniki.
Sobotni posvet z naslovom Lov-
stvo in biotska raznovrstnost v
Evropi – Nujnost sobivanja, ki ga
priredila Pokrajina Gorica v spre-
jemni dvorani palače Attems-
Petzenstein, je skozi razne pose-
ge poudaril omenjeno potrebo
V
oziroma vsaj nakazal odprta
vprašanja. Podpredsednica Mara
Černic, ki je usklajevala posege,
je uvodoma predstavila trenutno
stanje divjačine, lova in načina,
kako Pokrajina Gorica izvaja pri-
stojnosti na tem področju. Te so
bile v zadnjih letih osredotočene
na zmanjševanje prekomernega
števila divjih prašičev ter pre-
prečevanje škode v kmetijski in
vinogradniški dejavnosti. Kako
je z lovom v Sloveniji, sta spre-
govorila predstavnik ministrstva
za kmetijstvo, gozdarstvo in pre-
hrano Jošt Jakša ter predstavnik
Zavoda za gozdove Andrej Sila.
Deželni odbornik Paolo Panon-
tin je podal splošen pregled na
divjačino in okvirni obračun
lovske dejavnosti ter dodal, da je
bilo to področje z zakonodajne-
ga vidika več kot dvajset let ne-
dorečeno, sedaj pa so dokončno
pripravili primeren deželni
načrt. Za naravovarstveno orga-
nizacijo Legambiente je nastopil
Stefano Raimondi, ki je predsta-
vil razlike med regijami.
Glavni poseg sobotnega posveta
je podal predsednik Evropske
lovske zveze (FACE) Michl Eb-
ner, ki je pri nas bolje poznan
kot nekdanji evropski poslanec
iz vrst Južnotirolske
ljudske stranke. To je
visoki gost tudi izpo-
stavil, ko se je uvodo-
ma zahvalil za izkaza-
no volilno zaupanje,
ko je kandidiral v volil-
nem okrožju, v katero
spada tudi dežela FJK,
in bil trikrat izvoljen v
Evropski parlament
(1994, 1999, 2004).
Predsednik Ebner je iz-
postavil več zanimivih
vidikov, ki zadevajo
lovsko dejavnost. Izpo-
stavljeni argumenti so
bili tudi na dnevnem
redu kongresa Evropske lovske
zveze, ki je prejšnji teden pote-
kala v Beogradu. Ebner je ra-
zložil, da lov velja v sklopu EU
14 milijard evrov, vendar pa ne
spada med pristojnosti EU. Več
evropskih direktiv pa posredno
vpliva na državno zakonodajo,
ki ureja lovsko dejavnost. Kljub
vsemu pa te direktive niso tako
omejujoče za lov. Vse je odvisno
od tega, kako posamezne države
izvajajo smernice na državnem
ozemlju. Predvsem za Italijo vel-
ja, da je to izvajanje bolj omeje-
valno, kar je po mnenju predsed-
nika Ebnerja vprašljivo. Lovci in
lovska združenja bi morali biti
za državno in krajevno javno
upravo pomembna pomoč pri
zaščiti in upravljanju teritorija.
Potrebno bi bilo, da bi se jim
zaupalo več odgovornosti, mo-
rebitne zlorabe pa bi morale biti
strogo kaznovane. Žal si je kaj ta-
kega težko obetati, saj po mnen-
ju predsednika Ebnerja poteka
zaskrbljujoča centralizacija
izvršne oblasti. Še posebno se
dela proti deželam s posebnim
statutom in obema avtonomni-
ma pokrajinama, kar je nera-
zumljivo, ker so ravno te ustano-
ve v severnem delu države doka-
zale več uspešnih praks kot
dežele z rednim statutom.
Predsednik Evropske lovske zve-
ze, ki šteje več kot sedem milijo-
nov članov, je svoj poseg sklenil
s prepričanjem, da biotske raz-
novrstnosti ne bo mogoče
uspešno ohraniti, če ne bo sode-
lovanja med glavnimi subjekti.
Predvsem pa mora biti lovstvo
spoštovano kot bogat resurs za
upravljanje teritorija, kar še po-
sebno velja v obmejnih po-
dročjih, kot sta npr. Brda in Kras,
kjer se je potrebno soočati s slo-
vensko zakonodajo, ki je manj
restriktivna.
Julijan Čavdek
Borec za pravice koroških
Slovencev, odvetnik Rudi
Vouk je ob peti obletnici do -
govora o postavitvi dvo je -
zičnih napisov na avstrijskem
Koroškem v odprtem pismu
opozoril, da koroški Slovenci
nujno potrebujejo civilno
družbo in novo politiko:
“Nujna je repolitizacija
koroških Slovencev. Sicer
bomo doživeli tisto usodo, ki
so jo že doživele nekatere
evropske manjšine, ki se še
ob praznikih oblačijo v svoje
noše in se gredo folkloro,
dejansko pa manjšine ni več
in ne bomo del razvoja tistih
uspešnih manjšin, ki v skupni,
odprti Evropi končno najdejo
potrebne možnosti in
potrebno razumevanje za
obstoj in razvoj”!
Koroški Slovenci