Ql2£lon
/Imeri$k/i Domovi ima
n’ N.y
’ ^
NO. 136
iRICAN IN SPIRIT A IN LANGUAGE ONLY
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York. Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOVCNIAN
MORNING NGWSPAPGR
EKn
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, JULY 20, 1971
STEV. LXXII — VOL. LXXII
Jordanija je ukrotila palestinske gverilce
Vojaške sile kralja Huseina so očistile severni del države gverilskih oporišč. Irak je p.rekinil z Jordanijo redne stike, napadel jo je tudi Kairo.
BEIRUT, Lib. — Jordanija je poleg Libanona najmanjša in brez dvoma najšibkejša soseda Nraela. Kralj Husein ima zve-ste podložnike v pripadnikih beduinskih plemen, ki imajo s Našemitsko dinastijo stare rodbinske vezi. Prebivalci nekdanje Palestine gledajo na kralja 2 nezaupanjem in negodovanjem, če že ne naravnost s sovražnostjo. To povzroča v državi stalna trenja in vedno znova Spravlja v nevarnost njen obstoj.
Ko je gibanje palestinskih gverilcev začelo dobivati večji in večji obseg, se je najgloblje zakoreninilo v Jordaniji. Posta-je tako močno, da se je začelo Jsvno upirati kraljevi oblasti in Se pripravljalo, da sploh potisne kralja Huseina v stran! Kralj je izzivanje sprejel in z odločnim Nastopom zlomil kljub posredovanju Naserja gverilskim silam brbet v lanskem septembru. Bremirje, ki je bilo sklenjeno na Posredovanje Naserja med Huseinom in gverilci, ni obveljalo. Novi spori so rodili nove boje. Bretekli teden je kraljeva vojska uničila še zadnja oporišča gverilcev v severnem delu države, kjer so upali na podporo
Sirije.
Vojska je preostale gverilce Pregnala na mejo Izraela in izjavila, da jih bo tam “podpirala” v boju proti skupnemu arabskemu sovražniku. Koliko dajo gverilci na take izjave, je poka-zal pobeg 50 gverilcev v Izrael, kjer so se' rajše predali osovra-ženim Izraelcem, kot pa padli v roke Huseinove vojske.
Uničenje palestinskih gveril-Cev na severu dežele je Irak tako razburilo, da je prekinil z ■Jordanijo redne diplomatske stike. Sudan je obsodil Huseina 111 skupno z Irakom pozval arab-ske države, naj izolirajo Jorda-bijo. Egiptski časopis je kralja Nuseina označil za “pokorno 0r°žje Izraela”, vlada v Kairu Pa skuša miriti, da ne bi prišlo bo novih razprtij in prepirov v Arabskem svetu. Objavila je, da b° danes v Damasku sestanek
Predstavnikov Egipta, Savdije in Sirije o tem vprašanju.
Okoli tisoč gverilcev naj bi pobegnilo tekom boja s Husei-n°vimi silami v Sirijo, okoli 800 Pa je bilo ujetih, pravi j or dani j-sko poročilo. Huseinova vlada na stališču, da kairski sporazum z gverilci ne velja več, ker s° se “razmere spremenile”.
Borbene enote doma do prihodnjega maja
WASHINGTON D.C.— Vodnik republikanske manjšine v Senatu Hugh Scott je dejal preteklo nedeljo, da bodo ameriške borbene enote umaknjene iz Južnega Vietnam, ko se bo predsednik ZDA razgovarjal s kitajskimi vodniki pred prihodnjim majem. Scott je dejal, da sicer dan za umik ni še izbran, da pa ima predsernik jasen in točen načrt.
Mislim, da je izbira maja 1972 kot naj kasnejšega datuma za obisk Nixona na Kitajskem mak, da je predsednik ZDA prepričan, da bodo dotlej vse ame-:iške borbene oborožene sile že odšle iz Južnega Vietnama in /erjetno celo vse druge z izjemo tistih, ki naj bi ostale tam v smislu dogovora, na katerega jpamo, je dejal Hugh Scott.
Da bi se ob priložnosti svoje ooti na Kitajsko Nixon ustavil v Tanoiu, tega Scott ne verjame, sazen če bil to del dogovora med Moskvo in Washingtonom ali pa če bi bil tedaj že dosežen sporazum o Indokini.
Zanimiva je Scottova ugotovitev, da bi demokratski predsednik ne mogel spremeniti politiko do Kitajske, kot je to storil Nixon, ne da bi se izpostavi,! napadom protikomunističnega de-.a ameriške javnosti. Nixonu se kot znanemu protikomunistu tega ni treba bati.
------o-----
V Hanoiu samozavestni
TOKIO, Jap. — “Vietnam ni velika država, nima niti velike površine niti veliko prebivalstva, pa je vendar premagala več velikih imperializmov,” je zapisalo glavno glasilo Komunistične partije v Hanoiu preteklo nedeljo v uvodniku, v katerem zavrača vsak diktat velikih sil glede Indokine.
List zavrača “Nixonovo dok-;rino”, katere cilj je deliti socia-istični svet, naščuvati njegove iele drugega proti drugemu s ciljem zavrt j a narodnih osvobodilnih gibanj.
Nixon se bo sestal tudi z vodniki ZSSR
Vesti iz Niixonove neposredne okolice trdijo, da se bo predsednik ZDA sestal kmalu tudi z vodniki ZSSR
WASHINGTON, D.C. — Ko se je predsednik ZDA vrnil s svojimi svetovalci v- glavno mesto in se včeraj z vodniki Kongresa menil o svojih načrtih v odnosih do Ljudske republike Kitajske, so se iz njegove okolice širili glasovi, da se bo prav gotovo sestal v dogledni bodočnosti Nixon tudi z vodniki Sovjetske zveze. Tak sestanek naj bi odstranil v Moskvi strah, da se Washington in Peiping vežeta proti njej.
Sodelavci predsednika trdijo, da vedo za gotovo, da bi predsednik Nixon rad obiskal Sovjetsko zvezo, da pa jim ni za enkrat nič znanega o kakih pripravah za obisk. Do takega obiska naj bi verjetno kljub vsemu prišlo, vendar ne pred Nixonovo potjo na Kitajsko ali neposredno po povratku od tam.
Predsednik ZDA naj bi se sestal z vodniki ZSSR, ko bi bil dosežen prvi sporazum v Helsinkih, kjer se ZDA in ZSSR pogajata o omejitvi strateškega orožja. Tako ZDA kot ZSSR sta izjavili, da hočeta do konca letošnjega leta doseči tam stvarne uspehe. Ko bo to doseženo, bo priložnost za sestanek Nixona v vodniki ZSSR v Evropi ali v Moskvi, kjer naj bi pač dogovor podpisali.
Italijanska policija preganja mafijo
PALERMO, It. — Palermo je postalo zadnje čase glavno gnezdo italijanske mafije, kamor se zatekajo vsi njeni vidni člani. Zato je tam tudi toliko ubojev in ugrabitev. Sedaj je moral poseči v preganjanje mafije celo italjanski parlament, ki ima v ta namen posebno komisijo.
Iz poročila komisije je razvidno, da je policija aretirala zadnje tedne v Rimu, Neaplu,
Konservativne struje
s@ tudi še niso znašle
WASHINGTON, D.C. — Seveda se ameriška javnost veseli, da bo narejen poskus za zboljšanje naših stikov s Peipingom. Ker smo v svobodni deželi, ne moremo računati, da so tega veselja deležni vsi naši politični krogi. Kaj kmalu se je namreč pokazalo, da je bil v živo zadet konservatvi del naše dežele, ki je obenem tudi prežet z antikomunizmom prve izdaje.
Naši konservativni krogi so dali hitro razumeti, da imajo o Nixonovi turistični diplomaciji svoje mnenje, ki pa še ni čisto izoblikovano. Ko bo, bodo prišli z njim na dan. Nixon mora torej računati, da bo v njegovi lastni stranki spočet prVi kritični pogled na njegovo “kitajsko politiko”.
Zaenkrat še ne bi mogli opa ziti znamenj, da bo trenje v republikanskih vrstah imelo resne politične posledice za stranko samo. Seveda ne more biti tradicionalnim republikanskim konservativcem prijetno, ko vidijo, kako republikanec št. 2 (podpredsednik Agnew) potuje po svetu prav v tistih krajih, kamor je Nixon poslal na veliko važnejša opravila kar svojega prvega zaupnika, ki obenem ni niti politik po poklicu.
Nixon pozna svoje strankine pristaše in bo že našel pot, kako naj jih potolaži. Opraviti bo moral to delo, kajti zanj ne bi bile dobro, ako bi spomladi šel v volivno kamanjo, ne da bi imel vso svojo stranko za seboj.
- Yellovstcne park ime preko 600 delujočih gejzirov.
Palermu in Milanu 31 glavnih mafijskih razbojnikov in jih poslala ali v ječe ali pa v konfi-nacijo. Že preje je moralo iti na otoke Asinara in Linosa 44 mafijcev. Policija je sedaj zagrabila tudi ameriškega gangsterja Joa Adonisa in ga iz Milana, kjer je živel pod policijskim nadzorstvom, poslala v neko zakotno vas v srednji Italiji.
SPORAZUM 0 KONČANJU TELEFONSKEGA STRAJKA
Včeraj je bil dosežen sporazum med Bell Telephone System in Communications Workers of America o novi triletni kolektivni delovni pogodbi, čeprav morajo člani Unije sporazum najprej odobriti, je Unija izjavila, da se bodo njeni člani vrnili na delo nocoj opolnoči.
CLEVELAND, O. — Teden stari štrajk uslužbencev proti Bell telefonski družbi bo nocoj končan, ko sta obe Strani dosegli sporazum o novi triletni kolektivni pogodbi. Pogodbo mora članstvo Unije najprej potrditi, predno bo lahko stopila v veljavo, vendar so vodniki Unije odločili, da naj se štrajkujoči vrnejo že nocoj opolnoči na delo. Prepričani so namreč, da bo članstvo novo pogodbo odobrilo. Je to ena najugodnejših pogodb, kar jih je unija kdaj sklenila z Bell telefonsko družbo. Plače in robne koristi bodo v teku pogodbe povišane za povprečno 33%, je dejal predsednik unije Joseph A. Beirne.
Štrajk je segel preko vse dežele od obale do obale, pa ni povzročil posebnih težav, ker je telefonski promet večinoma avtomatiziran. Nekaj sitnosti je bilo le s popravili in z napeljavo novih priključkov. Na štrajku je skupno okoli pol milijona ljudi, 400,000 članov Communications Workers of America in okoli 100,000 drugih.
V okviru nove delovne pogodbe bo 3,500 uslužbencev Ohio Bell Telephone Company v Clevelandu, ki so zaposleni v mestnem središču, dobilo tedensko posebej prvič po $7 za prevoz. Po vsej deželi bodo uposlenci v velikih mestih dobili posebne doklade. V New Yorku bodo te v nekaterih slučajih dosegle do $38.
Pogodba predvideva ‘v prvem letu 16% pridobitev skupno v plačah in robnih koristih. Dodatek bo plačan tudi za nazaj od 1. maja letos. Povprečno bodo vsi dobili $18.50 poviška na teden, nekateri pa tudi po $25. Sedanja povprečna plača na uro je $3.43.
V Južnem Vietnamu bodo 9. avgusta parlamentarne volitve
Obsežen gozd
WASHINGTON, D.C. —Zdru-kene države imajo tolik-šno gozdno površino, da bi kozdovi pokrili vse ozemlje vz-odno od reke Mississippi, pa ozemlje držav Kansas in Louisiana.
Delno oblačno in milo. Naj-višja temperatura okoli 75.
SAIGON, Juž. Viet. — Do sedaj je veljalo pravilo, da se je po svetu le malokdo zanimal za politične volitve v Južnem Vietnamu. Zanimive so bile v začetku le predsedniške volitve, pa še zanje je zanimanje hitro pešalo, ko je svet videl, kako znajo tudi vietnamski politiki delati volitve. V tem pogledu ni velike razlike med Severnim in Južnim Vietnamom: diktatorski režim ima pri njih prvo in zadnjo besedo.
Zato ni bilo na primer dosti zanimanja za zadnje senatne volitve v Južnem Vietnamu, kakor hitro je bilo jasno, da jih bo “delal” Van Thieu, predsednik republike.
Tudi za letošnje volitve predstavniškega doma, ki bodo 9. avgusta ni bilo do sedaj pravega zanimanja. Pripetilo se je pa precej nepričakovano nekaj, kar zanima tudi vietnamske volivce: Amerika in Kitajska sta nastopili pot sporazumevanja. Na ta političen dogodek tudi Južni Vietnam ni bil pripravljen. Kakor hitro je bil dogodek razglašen, se je pojavilo tudi z Južnem Vietnamu vprašanje, kako bo zbliževa-
nje med obema velesilama vplivalo na politično bodočnost te dežele.
Zaenkrat je znano le začetno stališče obeh velesil. Amerika misli, da mora tudi v azijski politiki igrati svojo vlogo in ne more prepustiti monopola tujega vpliva edinole Kitajski. Ameriški vpliv ima za cilj, da ostanejo azijske države nevtralne, v kolikor že niso. Kitajska misli, da je vsaj vzhodna Azija področje njenega vpliva in da ji tu nihče ne sme mešati poslov. Kako naj ima kitajski vpliv premoč nad ameriškim, to se bo verjetno pokazalo najpreje v Indokitajski, posebno v obeh Vietnamih. Kitajska ni nič namignila, kako želi izvajati svoj vpliv na primer v Južnem Vietnama. Lahko ga izvaja direktno ali pa tudi preko Severnega Vietnama.
To ni ravno iz zraka zajeto vprašanje, kajti Kitajska dobro ve, da v zgodovini ni bilo prijateljstvo med njo in Severnimi Vietnamci nič stalnega. Vietnamci so zmeraj hoteli ohraniti svojo neodvisnost od kitajskega vpliva. Včasih so imeli srečo in so to
dosegli, večkrat pa tudi ne. Dokler je Južni Vietnam dejansko pod ameriško kontrolo, sta naravno Kitajska in Severni Vietnam na skupni fronti. Ko bosta Kitajska in Severni Vietnam postavljena na prvo mesto v Južnem Vietnamu, se bo politični položaj v Južnem Vietnamu do dna spremenil.
Ta sprememba ne bo prišla preko noči, prve debate o možnosti take spremembe bodo v zaviti obliki prišle na dan že pri sedanjih volitvah v predstavniški dom. Tujcu bo težko dognati, kaj naj bo bistvo te debate.
Da je postalo v Južnem Vietnamu zanimanje za volitve kar naenkrat izredno veliko, priča dejstvo, da se je za 162 mest v predstavniškem domu priglasilo nad 3,000 kandidatov, torej povrečno nad 20 za vsak volivni okraj. Velika večina kandidatov bo naravno omagala že v par dneh. Kar bo ostalo, se bo trdovratno borilo za svojo zmago. Volivna kampanja bo izredna prilika, da opazovalci spoznajo ne samo, kaj mislijo kandidat j e o politični bodočnosti
njihove dežele, ampak tudi kaj misijo volivci. Morda bo to zadnja prilika, da svet lahko na korenini študira politično razpoloženje v Južnem Vietnamu.
Debato moramo deliti v dva dela:	predsednik Van
Thieu in njegova struja imata že odrejeno mnenje o vietnamski politični bodočnosti. Ne bi smeli pričakovati, da bo nanj kaj prida vplivala volivna kampanja. Čisto drugače bi se lahko zasukala stvar pri strujah, ki vladni nasprotujejo ali vsaj z njo tekmujejo. Tam so lahko razlike v pogledih zelo velike. Upajmo, da jih bo ameriški tisk vsaj v grobem omenjal, da nas ne bo zadelo novo razočaranje.
Verjetno je, da se bodo za volitve zelo zanimali južno-vietnamski komunisti in njihovi sopotniki. Njihovo število bo verjetno celo nara-stlo, odkar je na azijskem političnem nebu zasvetila kitajska zvezda repatica. Že to sili ameriško javnost, da posveti tem volitvam več pozornosti kot dosedanjim.
L A.
Podpredsednik Ohio Bell Robert C. Boyer je dejal, da je zelo zadovoljen s sporazumom in koncem štrajka. Po njegovem je nova pogodba zelo dobra in bo pomagala družbi privabiti v svoj krog sposobnejše ljudi. Javnosti se je v posebni izjavi oprosti za neprijetnosti in težave, ki jih je štrajk povzročil.
V	SZ na jeziku molk v očeh presenečenje
V	Moskvi še tehtajo vse možne posledice ameriško- kitajskega zbliževanja.
MOSKVA, ZSSR. — Poročila, ki prihajajo iz Moskve, se dajo zgostiti z besedami: Na jeziku molk, v očeh presenečenje. Zato razumejo tuji diplomat j e v Moskvi, zakaj uradna Sovjetska zveza tako molči o odnosih med Ameriko in Kitajsko. Tisk objavlja le dejstva brez komentarjev, sovjetska politika pa očitno še študira, stanje, da bi ugotovila svoje stališče, ki se verjetno ne bo dosti odmaknilo od sovjetske diplomatske tradicije; vsak pojav in dogodek je treba presojati po tem, ali škoduje sovjetskim interesom. Rezultat presoje bo potem merodajen za sovjetsko politiko do Kitajske in Amerike.
Čuti se, da v Moskvi niso zadovoljni, da pri rojstvu iskanja stikov med Ameriko in Kitajsko ni Sovjetska zveza igrala niti vloge opazovalcev. Sicer se pa Sovjeti radi tega ne morejo jeziti ravno na Ameriko. Saj Moskva stalno in dosledno skriva vse svoje politične poteze vsem, tudi svojim prijateljem in zaveznikom.
Moskovski sateliti to okušajo že desetletja. Da bo Peiping hujskal proti Kremlju, ne dvomijo, skrbi jih pa, ali se bo na to kaj ozirala ameriška zunanja politika.
Zato je mnenje tujih diplomatov v Moskvi: sporazumevanje med Washingtonom in Peipingom zaenkrat še ni nikjer ranilo sovjetskih interesov, čeprav nekateri pesimisti že namigujejo, da bi se kaj takega utegnilo pripetiti.
Demokratje bodo poskusili omejiti volivne stroške
WASHINGTON, D. C. — Ker Nixon nasprotuje, da bi Kongres omejil višino stroškov za prihodnje predsedniške volitve, je nekaj že prijavljenih demokratskih kandidatov na pobudo glavnega strankinega tajnika O’Briena sklenilo, da bodo sami omejili stroške za nastope na televiziji vsaj" pri primarnih volitvah.
V duhu tega sporazuma bi vsak demokratski predsedniški kandidat smel potrošiti pri pri-
Iz Clevelanda in okolice
Romanje v Lemont—
Zveza Oltarnih društev slovenskih fara v Clevelandu sporoča, da je za romanje v Lemont v dneh 7. in 8. avgusta, prostih še devet avtobusnih mest. Kdor bi se želel pridružiti, naj se prijavi do 25. julija pri sledečih odbornicah: Mrs. Mary Gerl, tel. 261-1316; Mrs. Ivanka Kete, tel. 681-0813; Mrs. Mary Otoničar, tel. 431-6933, in Mrs. Mary Marinko, tel. 486-5156.
Pozdrave pošiljajo—
Vsem bralcem Ameriške Domovine pošiljajo iz Avstrije lepe pozdrave Rev. Joseph Godina ter Frank in Dorothy Mlinar. V najlepšem vremenu so končali potovanje po Vzhodni Avstriji. Za vse svoje žive in mrtve bivše romarje je father Godina maševal v veličastni baziliki v Maria Zeli, Bili so v Mauthausnu, v Wachau, na Dunaju in drugod. Nato sta se Frank in Dorothy Mlinar podala v Slovenijo, father Godina pa domov v Pliberk na Koroškem.
Dodatek k osmrtnici—
Pokojna Mary Dermotta, o katere smrti smo že poročali, je zapustila tudi sestro Josephine Novak, živečo v Euclidu, kar nam ni bilo preje sporočeno.
Prijazen obisk—
Preteklo nedeljo sta prišla k sorodnikom v Cleveland na kratek obisk g. Janko in ga. Frančiška Smrdelj. Včeraj sta obiskala urad Ameriške Domovine, katere zvesta naročnika sta. Prijaznima rojakoma hvala za obisk!
V okrevališču je—
. Poznani rojak Anton Hrvatin, 19809 Kildeer Avenue, ki je bil v preteklih treh letih večkrat po bolnicah in privezan na invalidski voziček, se sedaj nahaja v Western Reserve Convalescent Home, Rt. 306, Kirt-land, Ohio. Obiskov prijateljev in znancev bo zelo vesel.
Rokoborba—
V četrtek ob 8. zvečer je v okviru bojev med poklicnimi rokoborci v Areni na Euclid nastop skupin z vrsto znanih rokoborcev kot so Dick Brower, White Owl, Valdo van Erich, “Crusher” Verdue, Mighty Igor itd.
Še nekaj sedežev—
Pevski zbor Korotan sporoča, da je na razpolago še nekaj sedežev v avtobusu za Washington 15. avgusta na posvetitev Slovenske kapele. Za pojasnila in prijave kličite tel. 391-4767.
Egiptovski zunanji minster Riad v Beogradu
BEOGRAD, SFRJ. — Ako Egipt lahko pošlje svojega zunanjega ministra v Jugoslavijo, je to znamenje, da v Kairu ne pričakujejo novih resnih zapletov v arabsko-izraelski vojni. Riad ni povedal Jugoslovanom nič novega. Da je na primer predlog ameriškega diplomata Bergusa od 23. maja bil sestavljen v državnem tajništvu v Washingtonu, to je trdil ameriški tisk že v juniju.
Predlog se je tikal kompromia marnih volitvah v vseh 23 drža- i o Sueškem kanalu.
vah, kjer so take volitve mogoče, največ $2.8 milijona. Na sporazum so pristali senatorji Mus-kie, Humphrey, McGovern, Harris in Bayh, deloma pa tudi kongresnik Mills. Par kandidatov se ni javilo, lahko se pa še prijavi0- ________ __________
Da je Beograd kljub temu zainteresiran na tej vojni, je dokaz, kako občutljivo je stanje v Jugoslaviji, ko se Titu zdi nevaren za mir vsak političen potres na tujem, naj bo še tako neznaten in daleč od Jugoslavije.
Ameriška Domovina

IIOAII
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
Družina, ki je, kot pravi nemški profesor, še vedno temelj človeške družbe in bo to ostala, se mora vrniti k stari krščanski lestvici vrednost. Ko bo in če bo iskala “najprej božje kraljestvo”, bo našla tudi tostransko zadovoljstvo in srečo. To ji bo “navrženo”, kot pravi naš Učenik.
National and International Circulation
fdiblished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:

1 BESEDA IZ NARODA 1
| 1
i£a Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece ,
Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
~	SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6' months; $5.00 ior 3 months Canada and Foreign Countries:
$18-n0 per year; $9.00 for 6 momns; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
-aaav- 83	No. 136 Tuesday, July 20, 1971
Družina se bo ohranila
Starši in otroci čutijo, da so se odnosi v današnji družini spremenili in se še spreminjajo. Osnova teh odnosov je danes pač drugačna. Stari temelji, predvsem moralni pa tudi skoraj slepa pokorščina otrok do staršev, se rušijo. Tudi položaj družine v družbi se spreminja. Družbeni razvoj trga vezi med otroki in starši in “produkcija” goni še matere iz družine. Kaj radi govorimo in pišemo o družinski krizi in se zaskrbljeni vprašujemo, ali se družina sploh ne bo razbila.
Nikakor. Ohranila se bo, odgovarja na mednarodno raziskavo, ki jo je razpisala revija “La Pologne”, prof. Friedhelm Neidhardt (Hamburg):
“Ne poznam druge socialne ustanove, ki bi lahko bolj zbujala in ohranjevala čustvo ljubezni! Zato se večina ljudi odloči za družino in se poroči. Dokler je tako, ne kaže, da bi bili dani razlogi, da govorimo o krizi družine. To ne pomeni — da se dobro razumemo — da današnja družina ni nikakšen problem. V marsikateri družini se sposobnosti otrok niso mogle dovolj razviti. Preveč mater ne more uveljaviti svojih zmožnosti; ker jih družina preveč izčrpa. Pogosto se dogaja, da družine ne posvečajo dovolj pozornosti starim osebam, staremu očetu in stari materi, ter ju stisnejo v osamljenost. Že to so zadostni razlogi, da govorimo o problemu družine in ga skušamo razrešiti.
Klasičen spor med rodovi (generacijami) se je odigraval v družini, predvsem v meščanski družini. Bil je v tem, da se je sin uprl proti odvisnosti od očeta, ker je imel ta vse v rokah (denar, zemljo itd.), kar je mladi potreboval, da bi lah!/:o odrasel v moža, viednega spoštovanja. Socialni in gospodarski razvoj družbe — socialistične in kapitalistične — je zdrobil mogočni položaj očeta. Ta danes ne razpolaga več s sredstvi, s katerimi bi lahko zavrl socialno emancipacijo otrok. Niti se ne smemo čuditi, da oblike oporekanja današnje mladine niso v bistvu uperjene proti očetom niti ne proti družinam. Raziskave so pokazale, da so bili pristaši oporečniških gibanj študentske mladine pogosto v izvrstnih odnosih s svojimi starši. Njihovo oporekanje je politične narave, povzročajo ga socialne razmere na univerzah, v industrijskih obratih, trg, stranke in vlade —, razmere, ki jih mladi imajo za nesmiselne.
Verjetno se bodo oblike razpadanja družine -še pomnožile. Kljub temu se bo jedro družine, ki ga ustvarja skupno gospodinjstvo, zajemajoče starše in otroke, ta osrednja ustanova zasebnega življenja, ohranilo. Brez dvoma se bo v marsičem spremenilo, še posebno, kar zadeva njene odnose z okoljem. Že danes obstoji jasna težnja za okrepitvijo vezi med družino in drugimi socialnimi ustanovami...”
V tem pogledu je pisec mnenja, da je treba proučiti sredstva, ki bi lahko posredovala med družino in okoljem, v katerem človek izvaja svoj poklic — da bi tako starši lahko bolje opravljali svoje delo, ne da bi pri tem zanemarjali svoje dolžnosti nasproti družini. Najti bo treba tudi poti, da bi skrajšali razdaljo med družino in šoto. Končno predlaga tudi pisec, da bi za starše zgradili manjša ločena stanovanja poleg stanovanj, v katerih živijo njihovi otroci, očitno z namenom, da bi otroci v svoji novi družini lahko živeli po svoje, starši pa tudi po svoje — po starem. Tako ne bo družina zaprta vase, temveč bolj povezana z družbo, kar je nujno potrebno.
Družina je brez dvoma naravna osnovna celica človeške družbe. Najdemo jo pri vseh narodih, pri vseh kulturah, četudi v različnih oblikah in z različnimi medsebojnimi odnosi. Nujnost trdne povezave moža in žene za stalno in ne le za kretko dobo terja sama človeška priroda. Brez nje bi se človeški rod ne mogel ohraniti.
Pri živalih se samec in samica združita in ostaneta skupaj, dokler njun zarod, njuni mladiči ne odrastejo in so sposobni za samostojno življenje. Če prenesemo to načelo na človeka, moramo najprej ugotoviti, da človek potrebuje v različnih podnebjih pri naravnih pogojih od 15 do 25 let, predno je odrastel, telesno in duševno sposoben za samostojno življenje in ohranitev v boju za obstanek. Po naravnem zakonu mora torej človeški par ostati vsaj tako dolgo skupaj.
Radi hodimo v naravo po zglede, ki nam prijajo, ki podpirajo naša stališča, primerov, ki našim nazorom nasprotujejo, ki jih pobijajo in zahtevajo njihovo novo oceno in preudarek, se največkrat izognemo, četudi so na dlani. Ko se svet oddaljuje od krščanskega smisla življenja in išče temeljni smoter človekovega življenja in bivanja vedno bolj v vsestranskem uživanju, se komaj kaj ozira na naravna načela, na očitne prirodne zakone. Ti so mu samo ovira na poti k cilju.
Širifelj misijonske misli v Clevelandu
CLEVELAND, O. — Misijonar Karel Wolbang se v imenu vseh slovenskih misijonarjev iskreno zahvaljuje za misijonska srečanja in pomenke ob lepo uspelem mis. pikniku v Clevelandu. Vsem sodelujočim in mis. pionirjem posebna zahvala. Fr. Wolbang je za dva dni obiskal več mis. sodelavcev v Torontu in ostane v Clevelandu pri fari Marije Vnebovzete do nedelje 25. julija.
V Milwaukee se bo isti dan udeležil prvega mis. piknika rojakov v Triglavskem parku, kjer bo ob 12. uri sv. maša. Od 27.-29. bo v Gilbertu, Minn., med mis. sodelavkami tamkajšnjega mis. krožka in 30. julija med mis. prijatelji naših misijonarjev v Chicagu.
Vsa morebitna pošta, ki čaka v Princetonu, N.J., bo odgovorjena, čim se vrne tja 31. julija s svojih letošnjih počitnic med mnogimi mis. pionirji imenovanih mest. V Clevelandu ga lahko vedno najdete, če kličete družino Rudija Kneza, tel. 541-4256.
-----o------
V poletnem oasis se marsikaj skisa
HUNTINGTON, L.I., N.Y. — Danes je komaj prvi dan, ko so počitnikarji pri svobodoljubnem slovenskem dnevniku spet v uradu. Skorajda bi domneval, da nekam kislih obrazov sede spet za svojimi pisalnimi mizami in prebirajo vsak svoje . .. ,
Zares ne vem, kako se danes drži moj znanec Cene. Posebno, če je naša poštna uprava, ta nova namreč, besedo držala, potem je na svoji mizi danes našel moje “srenjske kisle kumarice”. Kam jih je vložil: ali v stavčni stavek, da jih bo v svoj tisk stisnil; ali pa v svoj uredniški koš, ki ga ima menda zmeraj pripravljenega ob svojih nogah na desni. Čas razrešuje vsa težka vprašanja, tudi življenskega, tega, če poprej ne, ob smrtni minuti pa kar zag-višno. Tako bo tudi čas nekaterih dni razrešil mojo današnjo negotovost, kaj je prijatelj Cene naredil z mojimi kislimi kumaricami.
Tudi naša njujorška slovenska srenja je v teh poletnih tednih kar nekam skisana. Že kar ob koncu maja se je vse začelo nekam kisati.
Naši “Fantje z Osme” so imeli namreč 23. maja svoj drugi pomladanski koncert in čeprav so nastopili z bogatim programom ter so zapeli kot še nikdar doslej, je bila cerkvena dvorana nekam kislo zasedena.
Skoraj nič boljše ni bile, ko so 12. junija bridgeportski sve-tokrižki fantje, ki se zdaj uradno imenujejo: Slovenska, glasbena skupina “ZVON” iz Conn., priredili svoj veseli glasbeni večer v naši cerkveni dvorani na “Osmi”.
Iz poznejših razgovorov sem utegnil razbrati, da bi naši srenjčani radi slišali te korajžne slovenske sosedne fante-pev-ce, pa jih že sama pomisel, da bi morali iti domov v mraku ali temi, odvrača celo od tistega, kar bi srčno radi slišali in doživeli.
dolgolasih in črnih ščurkov, ko mrak nastopi.
Vendar pri takšnem strahu naši srenjčani malo preveč gre-še proti svoji lastni narodni skupnosti, ko ta skuša pokazati svoje življenje in dejavnost, pa na “Osmo” ne pridejo, ko mrak pada.
Nekateri namerno povečavajo strah, nekateri pa so kar nekam preveč plašni, če pomislim, da sem bil jaz osebno napaden sredi dopoldneva v samem Ridge-woodu, naj večjem našem slovenskem naselju, in še nikdar, kadar sem šel k sv. Cirilu na “Osmo”, potem je za mene tak izgovor naših ljudi jalov, in zares malo več korajže moramo pokazati v vsakem pogledu, zlasti zdaj, ko so tako kisli časi s tako sprijeno moralo.
V teh dnevih je šel mimo nas godovni dan naših altarskih zaščitnikov bratov sv. Cirila in Metoda. Na “Osmi” niso nikdar vpeljali farno žegnanje in prav malo se njujorški srenjčani poglabljamo v delo in misel, ki sta jo ta dva brata — zares slovanska krščanska apostala širila med našimi predniki. Vse preveč in vse predolgo smo bili vzgajani v kvarnem ne-ekumen-skem vzdušju, tako da smo se, v dobri in pravi veri, odmikali pravi in edini vernosti. V tem vzdušju se je moglo nekaj pokvariti in tako smo lastne krščanske brate začeli gledati kot svoje sovražnike, ki so brezverci ali krivoverci.
Če do zdaj nismo v naši srenji svečano slavili apostolska brata sv. Cidila in Metoda, upam, da ju bomo poslej, ko se bo uveljavil novi cerkveni koledar. Po tem koledarju bomo slavili slovanska apostolska brata v januarju. Ker smo po srečnem naključju že v januarju preteklih dveh let šli na pot ekumenske misli krščanskega bratstva, se močno nadejam, da te poti ne bomo več krenili, in da nas bo srenj sko duhovno vodstvo znalo obdržati na tej, Bogu edino dopadljivi, poti.
Opustimo vsako sprijenost krščanstva in vrnimo se k izviru, ki ga je On nam dal, ko nam je dal Samega sebe! Njegov zgled nam razlaga njegovo misel in Njegovo hotenje. Naše hotenje ne more biti nikdar Njegovo hotenje, kadar je v našem hotenju sebičnost, samovoljnost in sovražnost do tistega, katerega ne bi smeli sovražiti.
Tone Osovnik
lisljonški piknik ¥ lilwgaskeeju mM
MILWAUKEE, Wis. — V nedeljo, 25. julija bo v Triglavskem parku misijonski piknik. Pričel se bo prav za prav opoldne z slovensko sv. mašo. Po njej bodo na razpolago poleg okusnega kosila tudi druga okrepčila in poživila.
Vsi rojaki in rokakinje ste prisrčno vabljeni na ta piknik, katerega čisti dobiček je namenjen misijonom. Kar precejšnje število slovenskih misijonarjev in misijonark deluje v raznih delih sveta in vsi so potrebni naše podpore, vsi za njo prosijo, vsi jo od nas pričakujejo. Ne razočarajmo jih, ampak podprimo njihovo delo pri širjenju kraljestva Kristusovega.
S podporo misijonarjem se
Smo pač v tistih vsesplošno kislih časih, ko se je vsa člove- bomo sami vključili v misijon-kova morala nekam pokvarila,1 sko delo in bomo seveda tudi skisala. Čeprav je doberšen del sodeležni milosti in zasluženja ljudi, zlasti mladih, voljan oku- misijonskih naporov, ki jih bo-šati to sprijenost, je pa drugi mo podprli s svojo dobro voljo, del, starejšega rodu, ki se plaši molitvijo in seveda tudi gmotno.
Na svidenje v nedeljo, 25. julija v Triglavskem parku!
Pripravljeni odbor
------o------
Jože Grdina:
Po stopinjah Gospodovih
(Nadaljevanje)
Po ogledu tega kraja grem ven na Via Dolorosa, kjer zagledam procesijo vernikov z velikim križem. To je bil tretji Križev pot, ki sem ga jaz videl na ta Veliki petek. Kaj takega še nisem videl. Pri tretji postaji sem videl tale prizor:
Stražnik v lepi uniformi izraelskega policaja je držal za ramo, moža srednje postave, na katerem se je takoj videlo, da je pristen Jud. Na glavi je imel klobuk, kot so jih običajno nosili Judje na Poljskem. Izpod klobuka so mimo ušes segali svedrasti lasje, takozvani krav-željni, kot sem jih 1. 1914 videl na ruski fronti v Galiciji. Res pristen Jud, ki se je najbrže preselil iz Poljske v Izrael, kakor so se še mnogi drugi, katere so Poljaki kratkomalo pognali iz Poljske z motivacijo: Stoletja ste nas gulili in izkoriščali, zdaj pa nas ne boste več: Marš iz države!
Jud je srepo gledal predse, pa poslušal stražnika, ki ga je držal za ramo in mu nekaj pravil. Kaj sta imela in zakaj je šlo, ne vem. Po obnašanju obeh sem sodil, da je moralo biti nekako takole: Jud, ki je videl procesijo vernikov, ko so pobožno molili Križev pot, se je najbrže spozabil, pa- je na račun tega Križevega pota katero rekel, morda prav trdo, to zlasti na veliki križ, ki so ga nesli v procesiji. Tam blizu stoječi stražnik videč vse to je stopil k Judu, mu položil roko na ramo ter ga resno opomnil, da kaj takega se ne sme delati. Morda ga je opomnil na zle posledice, ki lahko nastanejo. Z Arabci smo v vojni, mar si naj nakopamo na grbo še kristijane? Imej no pamet, pa ne izzivaj kristijanov! Postava je taka: Pusti ljudi, ne izzivaj, kratko: Mir daj!
Molče sem šel mimo obeh kot, da me stvar nič ne briga, kajti ni lepo vleči 'nekaj na ušesa, pa vzbujati pozornost; mislil pa sem si.. Tole je eden zanimivih zgledov, kako bi se Judje obnašali napram kristjanom, če bi res imeli kako veljavno moč. Za kristjane bi ne bilo dobro. In prav tu se kaže sovraštvo ne le do kristjanov, ampak do Jezusa samega, katerega Judje še danes ne marajo in so Mu sovražni kakor pred 19 stoletji. Le berite časopisje, pa boste brž videli, kakšno je razpoloženje napram Jezusu Kristusu. Zato je dolžnost kristjanov današnjega časa, da božjega Zveličarja drugače in bolje upoštevajo kot ga! Judje so ga zavrgli in so mu še danes sovražni; zato odločno ga priznavajmo mi kristjani. Za naše odrešenje je On prišel na svet.
Pri peti postaji, tam kjer so Simona iz Cirene prisilili, da je pomagal Jezusu nositi križ, zavije ena ulica proti Kalvariji, druga pa gre naprej proti jugu, nato na levo proti vzhodu, kjer pridem do takozvane Wailing wall-Stene žalovanja, kamor so hodili Judje stoletja jokat. Pa kakšna sprememba! Ko sem 1. 1937 med drugimi obiskal tudi Sveto deželo in se več dni mudil v Jeruzalema, sem ta kralj obiskal dvakrat. Z menoj je bil dr. Aleksič, ki mi je pravil, da je najbolj zanimivo tu v petek popoldne. Tako sem šel drugič v petek in sicer sam. Po ozkih, mestoma obokanih ulicah pridem po nekaj ovinkih do orjaške stene pozidane z ogromnimi kvadri, dolgimi do 5 metrov. Pri vhodu je stal angleški vojak z nabito puško, ki je ostro pazil, da ne pride do kakih izgredov. Tu se mi je nudil zanimiv, pa pretresljiv prizor:
Cela vrsta Judov, moških in žensk je stala tam, obrnjena
Tito protestira v Sofiji in Moskvi
Sredobežne sile, ki postajajo v komunistični Jugoslaviji vedno močnejše in ki jih tudi nova zvezna ustava ne bo zaobrnila v sredotežne, pripisujejo jugoslovanski partijci “nacionalistom” v svojih lastnih vrstah, dasi istočasno in uradno zatrjujejo, da so v Titovini vsa narodna vprašanja rešena že od konca druge svetovne vojne.
Tito, ki ga bo zvezna skupščina na svojem zasedanju konec tega meseca znova izvolila za predsednika, sedaj za “predsednika predsedstva”, je pred nekaj dnevi spet hodil po Sloveniji ter se je ustavil tudi v Ravnah,
proti ogromni steni in se gugajoč in mrmrajoč dotikala s čelom ogromnih kvadrov; nekateri so jih poljubovali, pri tem pa so jim kapale iz oči solze. Več od teh je med jokom in tarnanjem spuščalo v odprtine, med kvadri papirnate listke; najbrže na papir napisane prošnje in tožbe. Več od teh je imelo v rokah knjižice, iz katerih so čitali. Nekaj jih je sedelo po kamnitem tlaku in žalostno zrlo predse; po obrazu je bila razlita globoka žalost. Ko tako gledam, ta nenavadni, v srce segajoči prizor, pride okrog 50 let star Jud z rumenorjavo poraščeno brado, pa prične na ves glas tarnati ter z žalostno pojočim glasom moliti neko litanijam podobno molitev; njemu pa v zboru odgovarjajo ostali Judje.
Jokali so radi templja, ki je 'porušen, zaradi zidov, ki so se podrli, zaradi slave, ki je minila. Obupno so prosili Jehovo, da se usmili Sij ona in se milostno obrne na Jeruzalem, da se obnovi kraljestvo na Sijonu. Žalostno ihteč sprašujejo, kako dolgo še? Sledi odgovor poln obupa: Vedno do konca. Tako je bilo 1. 1937.
A danes? O, danes je druga pesem. Ogromna stena, ki je bila obzidana in je tja vodil majhen vhod, je prosta. Judje so, ko so zasedli tudi stari del Jeruzalema, daleč na okrog vse podrli ter napravili pred steno žalovanja lep prostran trg, kamor se do stene lahko pripelješ z avtomobilom. In pred orjaško steno nobenih takih prizorov, kot sem jih navedel. Kaj še! Res je tam masa Judov obojega spola, ampak se čisto drugače vedejo; so veseli, ponosni, da so vse to dosegli, da so svobodni v Izraelu.
Kar Jude še danes boli, je izguba templja, ki še ni pozabljen: Jokajo za templjem, ki ga ni več. Dobili so svojo lastno državo Izrael, obnovljen je Si-jon; tudi zidajo lahko vsepovsod, razen templja. Tako ni treba več tarnati, tožiti in pretakati solza kakor prej. Kljub temu je ostala velika bolečina: Templja ni več in tega se bridko spominjajo tudi danes, spominjajo zlasti na obletnico, ko je bil uničen. Tu je treba posebej omeniti devetnajstoletnico, ki je bila 1. 1970. Kakšno je bilo tedaj razpoloženje Judov pove clevelandski časopis “The Cleveland Press” v številki 23298 z dne 11. avgusta 1970, ko piše:
“Israelis Observe Fast Jerusalem — (UPI) Israelis began observances last night of the fast of Tisha Bav, which mourns the destruction of the ancient temple in Jerusalem by the Romans 1900 years ago. Tens of thousands of Jews flocked to the Wailing Wall.”
(Dalje sledi)
žžTsmeh
Mirko: “Gospod učitelj, prosim oprostite, včeraj nisem mogel priti v šolo, ker me je bolel zob.”
Učitelj: “Ali danes zob še boli?”
Mirko: “Ne vem, gospod učitelj, zobozdravnik ga je obdržal.”
kjer je v govoru železarskim delavcem dejal, da “pozivam vse državljane na odločen boj proti tistim, ki skušajo obnoviti nacionalistične antagonizme v državi”. Tito je tudi ponovil svojo bojazen za nadaljnjo strnjenost partije ter je rotil, da je treba “Ligo jugoslovanskih komunistov revalorizirati, da bo znova postala revolucionarna stranka temelječa na marksistični doktrini.”
Kakor notranje, tako Tita skrbe tudi zunanje politične razmere, predvsem v odnosih z Moskvo in njenimi sateliti.
V	Bolgariji so imele sile Varšavskega pakta pred kratkim velike'manevre ter so bolgarska letala — nehote, trdijo Bolgari, hote, trdijo v Beogradu — letela nad jugoslovansko republiko Makedonijo. Titova Jugoslavija je poslala oster protest v Sofijo, ker so se v Beogradu takoj spomnili na bolgarski pohlep po Makedoniji. Za Titovo Jugoslavijo je bil prelet bolgarskih letal, toliko bolj grozilen, ker manevrirajo v sklopu sil varšavskega pakta — pod vrhovnim sovjetskim poveljstvom.
Titov Beograd je poslal drugo protestno noto tudi v Moskvo, toda ne'v zvezi z manevri v Bolgariji. V sovjetski prestolnici spet dobivajo veljavo komunistični politični emigranti, ki se jim je ob prelomu leta 1948 posrečilo uiti Titovemu preganjanju. Stalin jih je takrat kot svoje zveste pristaše kominfor-movce sprejel z odprtim rokami. Hruščov jih je potisnil v ozadje, ko se je pobotal s Titom. Brež-njev se jih sedaj spet poslužuje, ko poželjivo čaka na Titovo smrt in totalno vrnitev Jugoslavije v sovjetski blok. Ti kominformi-stični jugoslovanski emigranti v zadnjih tednih po radiu iz ZSSR silovito napadajo Tita in njegov režim, se povezujejo z nekaterimi jugoslovanskimi političnimi emigranti na Zahodu (dr. Jeličeva hrvatska skupina) , nekateri pa so se vtihotapili tudi nazaj v Jugoslavijo s pomočjo stalinističnih elementov zlasti v Titovi vojski.
Titova vlada je protestirala v Moskvi proti rovarjenju omenjenih kominformovcev, pa je seveda njen protest naletel v Kremlju na gluha ušesa.
V	smrtnem strahu pred sovjetsko intervencijo se je Tito spomnil tudi na rdečo Kitajsko. Dasi sta se od leta 1958 naprej pa do nedavna Beograd in Peking medsebojno napadala — vsak je trdil, da je njegov komunizem pravi — sta se sedaj pred skupnim sovražnikom pobotala. Tito je poslal svojega zunanjega ministra Tepavca za osem dni na Kitajsko ter je ta obhodil Peking1, Nanking in Šanghaj.
Z Maocetungovim režimom Tepavac sicer ni sklenil nobene konkretne pogodbe, sta pa Beograd in Peking v skupni izjavi poudarila, da “je treba spoštovati suverenost, neodvisnost in nevmešanje” in da bosta “okrepila gospodarske, znanstvene, tehnične in kulturne stike med seboj”.
Poudarek v skupnem poročilu o nevmešanju ter izjava predsednika kitajskega parlamenta Li Hsien-niena, da lahko “Jugoslavija računa na odločno podporo kitajskega ljudstva v svojem boju proti zunanji agresiji”, smatrajo opazovalci naperjeno i na Moskvo. Istočasno pa si Peking skuša ustvariti novo bazo na Balkanu, dasi ne tako trdno, kakor v Albaniji, pa zato toliko važnejšo v Titovi Jugoslaviji. Dvomijo pa, da bi Peking skočil Moskvi v hrbet, če bi sovjetska vojska z Jugoslavijo uprizorila novo Češkoslovaško v slučaju “nevarnosti”, da bi po Titovi smrti mogla ta država postati “plen reakcionarnih elementov”.
Svob. Slovenija
(15. julija 1971)
A1NADS
Iz slovenskega Toronta
KLIC, KI VABI NA
XII. SLOVENSKI DAN!
Ta bo v nedeljo, 25. julija ISTI
NA SLOVENSKEM LETOVIŠČU PRI BOLTONU
Posvečen bo slovenski mladini
Začel se bo s sv. mašo ob 11.30 dopoldne. Duhovnik bo maševal za vse žive in mrtve Slovence. Popoldanski spored bomo začeli ob 2.
SODELOVALI BODO:
Pevci zbora Vrba pod vodstvom g. I. Križmana.
Pozdrav vsem in nagovor mladini.
Glavni govor univerzitetne študentke, predstavnice mladine. Nastopi Slovenske Telovadne Zveze, starosta g. inž. F. Grmek. Rajalne in plesne skupine mladine.
Poseben nastop dekliške skupine “Društva Slovencev Baraga”, ki jo vodi ga. Škulova.
Lačne in žejne bo imel na skrbi g. Ivan Peterlin s svojimi pomočnicami in pomočniki.
VSI SLOVENSKI-OD BLIZU IN DALEČ-PRAV LEPO
Vabljeni na ta naš vsakoletni narodni prazniki
Odbor
DRUŠTVA SLOVENCEV BARAGA
Priznanje za Slovence v Torontu
TORONTO, Ont. — Lani je torontski nadškof dr. Filip Po-cock ustanovil dušnopastirski svet za torontsko nadškofijo. Lani so verniki torontske pad-škofije izvolili v ta odbor 9 čla~. ttov, letos pa spet 9. Volitve se Vrše najprej po dekanijah nadškofije, nato pa tisti, ki so bili tta dekanijskem, sestanku izvoljeni, gredo na volitve v škofijski odbor. Na dekanijskih volitvah je bil za obe slovenski župniji v Torontu izvoljen g. Aleš Krek iz župnije Brezmadežne v Kovem Torontu. V nedeljo, 6. junija, so ga pa še na škofijskem sestanku izvolili v škofijski odbor. Bil je edini od emigrantov v torontski nadškofiji izvoljen v dušnopastirski svet za torontsko nadškofijo. Zastopal bo obe slo-venski župniji v Torontu in še Vse župnije v zapadnem delu naesta Toronta. G. Alešu Kreku Iskreno čestitamo. Gotovo je ta Njegova izvolitev nov dokaz, kako se je slovenska verska skupnost v Torontu že uvelja-vila v verskem pogledu, da so Predstavniki vseh župnij v torontski nadškofiji izvolili v škofijski odbor od 9 odbornikov tudi predstavnika slovenskih dveh župnij v Torontu.
B. B.
L llija - Huda pravda
Toronto, Ont. — Domobranska povest, ki jo je napisal Lojze llija, je izšla v Argentini v založbi Slov. Kulturne Akcije. Lisatelj nas povede nazaj v čase pred koncem druge svetov-116 vojne in slika v glavnem Psihozo, ki je vladala v tistem času na domobranskih postojankah.
Slovenski domobranci, v glavnem slovenski kmečki element, ■K Pod silo razmer prijel za orodje, da se obrani pobojev, ropov *n požigov, ki so jih izvajale Titove partizanske tolpe pod pret-Vezo, da nosijo svobodo, stvar-110 Pa da terorizirajo prebival-stvo, ustvarijo revolucijonarno vzdušje, ki naj potem vodi v nadvlado K.P.
Pravilno je naslikal nastroje-■nje domobrancev, ki so bili pro-tinemško in prozavezniško usmerjeni, dasi so bili opremljeni °d nemške komande in so jih Kemci tudi vsaj na zunaj kontrolirali. So pa stvarno imele skoraj vse domobranske postojanke tudi četniške trojke, ki so jih pred Nemci ali utajili ali predstavili kot domobrance. Četniki (projugoslovanski intelektualci) vojaki jug. vojske v
domovini so stali pod vrhovnim poveljstvom generala Draže Mi-hajloviča, ki je bil do 1944. od zaveznikov priznan vodja gverile v Jugoslaviji.
Naivni Amerikanci so odločili, da se ni izvršila invazija v Trst ali Reko, kot so predlagali Angleži, v takem slučaju bi domobranci kot sestavni del jugoslovanske vojske udarili po Nemcih, Titovi partizani bi pa na strani Nemcev branili (kot je razvidno iz tajnih dokumentov) Jugoslavijo protizavezni-kom za Sovjetsko Zvezo.
Pisateljevo pisanje, da se četniki niso borili proti partizanom, temveč so vodili neko “prekleto politiko”, je pa iz trte izvito in povesti več škodi, kot koristi. Jasno je, da 1000 četnikov po slovenskih hribih (od Jadrana do Prekmurja) preganjanih medtem še po Gestapo, SS oddelkih in Wehrmacht, ni moglo nuditi enak odpor kot 20,000 dolenjskih domobrancev, ki so cesto dobili nemško pomoč.
Tudi streljanje ujetnikov, ki jih je naprtil četnikom, ne odgovarja resnici, JVD je morala spoštovati genevsko konvencijo, kar domobrancem ni bilo treba.
Lepa Angela, kmetica, ki izroči pobeglega meniha Benedika, svojega ljubimca, partizanskemu likvidatorju, pa tako slabo predstavlja protikomunistično begunko, da bi jo pisatelj lahko pustil doma, da bi objela prvega “ušivega osvoboditelja”.
Iztok
nova zanimanja vabijo farane k delu, ki ga zasnuje bodisi Farni odbor, ali Odbor Kat. Ženske Lige, ali pa predstavniki slovenske šole. Vsi za enega, eden za vse, je naše načelo, prav tako kot v dobro in zgledno urejenih družinah:	Kadar rabi pomoč
eden, mu pomagata druga dva; če pa česa ne zmore četrti, priskočijo na pomoč prvi trije. Včasih pa vsi poprimejo in zagrabijo za delo kot en mož in tako jim življenje teče kot po olju.
Tako, vidite, je pri nas. Ce ne verjamete, pa pridite in poglejte.
B.B.
Tudi v živahno
WINNIPEG, Man. — V župniji se je ukoreninila navada, da za materinski dan pripravimo akademijo. Večino programa sestavljajo pesmi, deklamacije in prizorčki učencev slovenske šole. Zadnji mesec pred nastopom so bile vse sobote posvečene tej pripravi. Priznati moramo, da so se vsi dobro odrezali, saj jim je nabito polna dvorana navdušeno ploskala. Iz leta v leto se opaža viden napredek v lahkoti in pravilnosti izražanja v slovenskem jeziku. Učenci naj višjega razreda so prikazali na odru “Barago na oltar”. Nam se zdi to malenkost. Zanje pa ni lahka stvar polagati doživetje igralca v besede, ki jih po razlagi sicer razumejo, a v življenju nikdar ne uporabljajo. Nekaj podobnega velja za deklamacije in petje. Človek skoraj ne bi verjel, da je tako težko naučiti otroke peti dvo ali troglasno, če nimajo stalnih pevskih vaj. Vsa čast pevovodju g. T. Piklu, ki se je trudil z njimi in dosegel kar lep uspeh.
*
Slovesnost prvega sv. obhajila je bila skromna, pa prisrčna, Le 12 jih je bilo letos. Pod skrbnim vodstvom gospodične B. Babič, ki se že nekaj let posveča temu lepemu delu, so se celo leto pripravljali na ta svoj dan. Pri nas še vedno ohranjamo navado, da so deklice v belih oblekah, fantiči pa tudi primerno oblečeni za prvi prejem Jezusa v sveti evharistiji. Po slovesnosti v cerkvi jim je ga. A. Bedernjak, ki je ravno tisti dan obhajala svoj rojstni dan, pripravila skupen zajtrk v dvorani.
spraševal, kaj je vsebina, smisel teh dveh pesmi.
Pri skupnem kosilu v dvorani se nas je zbralo nad 200. Tako so bile družine z birmanci in botri lepo skupaj, matere pa proste skrbi za kuhanje. Kardinal se je kar čudil sproščenosti in medsebojni prijaznosti, ko je vsa ta množica delala vtis, da se ne le poznajo, marveč da so kakor ena sama velika družina. Nazadnje so se opogumili še birmanci in prihajali s svojimi lepimi molitvenimi knjižicami s prošnjo za podpis. Nobenemu ni odrekel. Nekaterim deklicam je celo obljubil, da bo spet prišel, ko se bodo možile. Je pač človek, ki kljub svojemu dostojanstvu ni izgubil stika in prijaznosti do ljudi.
Seveda se je zanimal za vernost, pobožnost in delavnost faranov.
*
V začetku leta cerkveni odbor tuhta, kaj naj bi se nabavilo ali pa popravilo v cerkvi. Letos so prišle na vrsto tri stvari. Najprej asfaltiranje vsega zemljišča okrog cerkve. Delo je bilo končano en teden pred birmo. Tako imamo sedaj lepo urejen park za približno 40 avtomobilov. Cerkvena streha je dobila nove žlebove, kuhinja pa novo opremo, da bodo naše kuharice z večjo lahkoto pa tudi veseljem pripravljale za bankete, poroke in druge slovesnosti... Kako bo na piknikih in kakšen bo uspeh “Folklorama 71” v avgustu, o tem pa pozneje kdaj.
B.B.
Lov na žeparje v Napoliju na Laškem
Policija, gostinci in trgovci sodelujejo v velikem italijanskem mestu v boju proti nasilnim tatovom in cestnim roparjem.
Ker je v mestu pod Vezu- pograbi, kar je ravno pri ro-
vom čedalje več težav z žeparji in drugimi zmikavti, so se policija ter zastopniki gostinstva in trgovine odločili za skupno obrambno akcijo. Kakor je zapisal list “Mattino”, škoduje “žeparski sejem” slovesu Napolija in odganja tu riste, ki so prejšnja leta prihajali mnogo bolj množič no kot zdaj.
že nekaj mesecev se dogaja, da spreten zmikavt napade žensko pri belem dnevu sredi mesta ali na promenadi, ji iztrga torbico in izgine. Napadena ženska ima še srečo, če je mladoletni napadalec ne zbije po tleh in če odnese celo kožo.
Nekteri zmikavti delajo na motornem kolesu. Glasno zaškripljejo zavore, sopotnik skoči z motorja in iztrga ženski torbico. Čez nekaj sekund sta spet oba na motornem kolesu, ki odpelje z veliko hitrostjo.
Drugi mladoletni tatiči prežijo pri bankah ter pred hoteli in zlatarnami ali pa napadajo- čakajoče ženske v avtomobilih. Tak zmikavt naglo odpre avtomobilska vrata in
ki, nato pa izgine.
Policija izvaja racije, pri prvi izmed njih je moralo pokazati osebno izkaznico okoli 4.000 ljudi. Pristojne oblasti so motociklistom prepovedale vožnjo po tistih trgovskih čertih, kjer je mnogo ljudi. Policija je okrepila patrulje, turistične organizacije pa ustvarjajo posebne nadzorovalne skupine.
8 težkih zvezdah
Vrtenje zelo oddalljenih pulzarjev se meri s tisočinkami sekunde.
Pulzarji so daljne pojemajoče zvezde, pravi sovjetski akademik Vitalj Ginzburg, ki je objavil svoj matematični model notranje zgradbe teh skrivnostnih nebesnih teles. Po njegovem mnenju sd pulzarji nastali s krčenjem našemu Soncu podobnih zvezd do prostornine, ki znaša komaj delček prvotne. Njihova rotacija se meri s tisočinkami sekunde, gostota pa je takšna, da bi neznatna količina sno-
Fara sv. Gregorija v Hamiltonu polna življenja
HAMILTON, Ont. — Lepe in pomenljive so bile slovesnosti, ki smo jih v zadnjem času obhajal:	birma, prvo obhajilo,
materinski dan, banket ob prvi obletnici odprtja nove dvorane in še kaj.
Vsakikrat smo vzajemno zavihali rokave in se potrudili vsak s svoje strani, da se je v tistih dneh odvijalo vse kot po navdušeno pelo “žnurci”. Zavedali smo se, da je v slogi moč. Ta misel nas je spodbujala, nam dajala potrebnih moči, da smo nadaljevali in na koncu mogli tudi ugotoviti uspeh, ki je bil plod bratske povezanosti in vzajemnosti.
Bil bi v zadregi, če bi moral navajati imena vseh, ki so pripomogli k lepim uspehom navedenih prireditev. Kogar bi pa zanimalo in bi rad poznal
V nedeljo, 6. junija, smo imeli birmovanje. Kar 36 otrok se je prijavilo, kar je za našo župnijo res veliko. Otroci so se na prejem zakramenta pripravljali celo leto, zadnja dva meseca so pa prihajali še v sredo zvečer. Upajmo, da so bili deležni darov Svetega Duha v taki meri, da se bo tudi v njihovem vsakdanjem življenju poznalo, da postajajo bolj resni in požrtvovalni člani župnijske skupnosti.
Bilo je lepo vreme in cerkev se je napolnila kakor za božič in veliko noč. Prijeten občutek za nas vse, ko je za vrsto birmancev in botrov stopal kardinal v cerkev, vse ljudstvo pa Pojte hribi in doline”. Pred oltarjem je bil uradni sprejem, saj je kardinal prihajal tudi na kanonično vizi-tacijo župnije. Ko si je pred oltarjem nadeval mašna oblačila, je še vsa cerkev mogočno pela “Pridi Stvarnik Duh”. Potem je pa za petje skrbel naš pevski zbor, ki se je za to priliko naučil angleško mašo. Pri darovanju, obhajilu in na koncu so bile seveda slovenske pesmi.
vi tehtala na Zemlji milijardo ton. Zaporedje radijskih signalov pojasnjuje znanstvenik z neskladnostjo magnetne osi pulzarjev z osjo, okoli katere se vrtijo.
Ginzburg pravi, da znala temperatura pulzarjev nekaj sto milijonov stopinj. Pod tekočo ali plinasto plastjo plazme na površju teh zvezd je trdna skorja, debela po vsej verjetnosti okoli tisoč metrov. V notranjosti je gosta, zelo prevodna tekoča zmes iz elementarnih delcev, v njenem središču pa morda plava trdno jedro.
S takšnim modelom je mogoče obrazložiti doslej skrivnostne spremembre v obdobjih žarčnja. Sovjetski fizik jih povezuje s seizmičnimi pojavi v trdni skorji nevtronskih zvezd. Astronomi upajo da bodo ob tej Ginzburgovi domnevi pridobili nove podatke o medzvezdnem prostoru, o gravitacijskih poljih in o medsebojnem vplivu vesoljskih teles.
Muskie in Humphrey za zamrzo atomskega orožja
WASHINGTON, D.C. — Predsedniška k a n d 1 data senatorja Muskie in Humphrey agitirata v Senatu, naj ta sklene posebno resolucijo, ki naj pozove Nixo-na, naj se sporazume z Moskvo, da bi Amerika in Sovjetska zveza ustavili začasno, dokler potekajo pogajanja v Helsinkih, proizvodnjo in razvoj dveh vrst atomskega orožja.
Svojo idejo utemeljujeta s tem, da je nemogoče doseči sporazum o omejitvi atomskega o-rožja, dokler vsaka stran po svoje hiti z zboljšanjem tako Safeguard ABM sistema kot MIRV raketnih glav. Šele ustavitev proizvodnje in razvoja tega orožja ustvarja zanesljivo podlago za računanje, kako dognati stvarno stanje, ki drži za dalj časa. Ni še znano, kakšno je razpoloženje med senatorji za to idejo.
Kong. Mills predlaga spremembe davkov
WASHINGTON, D.C. — Znani kong. Wilbur Mills, ki vedri in oblači v naši davčni politiki je prišel na dan z novim načrtom, kako naj naša davčna politika pomaga preganjati gospodarsko krizo. Naj prvo ponavlja svojo staro idejo, da je treba znižati davke za najnižje davčne razrede, da tako podpre potrošnjo, ki jo očitno omejuje huda draginja na vseh koncih in krajih. Davčnih olajšav naj bodo deležni tudi podjetniki, ki bi radi svoje zaslužke na novo investirali.
To niso Millsove nove ideje. Kar je novo, je njegov predlog, naj bodo davčne olajšave zvezane s kontrolo cen in mezd. Take zveze Mills dosedaj še ni zagovarjal. Ako jo je sedaj začel, je znamenje, da je kriza dosegla tako dno, da je tudi njega začelo skrbeti, kako bi se dežela mogla resno spoprijeti z njo.
Tragika Millsovih idej je v tem, da njegovi predlogi padajo v začetek volivnih priprav za prihodnje leto. Zato bo v tem trenutku težko pridobiti Kongres, da bi nalagal volivcem nova bremena v obliki kontrole cen in mezd.
* Povejte oglaševalcem, da ste videli njihov oglas v Ameriški Domovini!
ZDA podpirajo Grčijo
WASHINGTON, D.C. — Iz uradnih številk, ki jih je je zvedel senat, je razvidno, da naj Grčija dobi v novem propračun-skem letu 1971-1972 za $118 milijonov vojnega materiala, deloma na kredit, deloma kot poklon. Senat je to postavko ostro kritiziral.
V Grčiji vlada vojaška diktatura, ki je v enem pogledu nekaj izrednega: ima kralja, ki je v begunstvu, pa je vendarle kralj in ga hodijo “obiskovat” celo visoki zastopniki sedanjega režima, za kar režim dobro ve.
Likvidacija grške diktature bi bila izredno preprosta stvar v tehničnem pogledu. Sedanji diktatorji naj odstopijo, kralj pa imenuje novo vlado in prehod na novi režim bi bil formalno izvršen. Seveda nihče ne misli, da bi se to moglo zgoditi, ako ne bi bilo v vseh podrobnostih skrbno pripravljeno že naprej za kulisami.
CLEVELAND, O.
Moški dobijo delo
Izučeni
barvarji dobijo delo. Kličite po 7. uri zvečer 946-8436.
(x)
Ženske dobijo delo
Iščemo snažilko
Iščemo snažilko za delni čas. Mora razumeti angleško. Prosimo, kličite Mr. Žare za intervju: 361-7811.
Certified Chemical & Eqpt. Co. 5366 St. Clair Avenue
Iščemo snažilko
Iščemo zanesljivo snažilko po dva dni na teden, v Hunting Valley, blizu Chagrin Falls. Mora razumeti angleško. Kličite 241-6434, Mrs. Wolfert.
-(137)
HELP WANTED
MALE HELP WANTED
Chef, experienced, Jewish type cuisine. Apply in person.
Solomon’s Restaurant 13905 Cedar Rd.
(138)
MALI OGLASI
požrtvovalne ljudi, naj pride Kardinalu in. njegovemu tajnika pogledat. Vsakokrat, ko bo pri- sta bili posebno všeč “Bele sve-šel, bo lahko opazil kakšen nov' če so prižgane” in “V večnem obraz pri delu. Nove pobude in žaru se blesteča. Pozneje me je
BIK JE BIL USPEŠNEJŠI — V areni je običaj, da izgubi boj bik, dogodi pa se pri tem včasih tudi, da vsaj začasno uspe tudi bik. Slika kaže prizor iz Madrida, ko je bik pognal v zrak slavnega matadorja Antonia Ordoneza.
Bengalski upor oživlja
KALKUTA, Ind. — Predsednik Pakistana Yahya Khan je sicer narodu v govoru preko radia zatrjeval nedavno, da je upor v Vzhodnem Pakistanu strt, dejansko pa to ni res. Bengalci se še vedno drže in imajo nekaterega “osvobojena” področja, kamor pakistanska vojska ne more.
Osvobodilna vojska, ki dobiva orožje in druge potrebščine iz Indije, je postala pogumnejša in podjetnejša. Ne spušča se sicer v odprte boje s pakistansko vojsko, zato pa izvaja gverilske napade in sabotaže na vseh koncih in krajih vzhodnega Pakistana.
Bengalci še vedno beže v Indijo, čeprav jih je tu že preko 7 milijonov.
V najem
Oddamo 3 sobe zgoraj, soparna gorkota in plin. Kličite po 6. uri HI 2-7821
_________________________ (X)
Ženitna ponudba
Slovenec, živeč blizu Toronta, s poklicom in lastnim domom želi spoznati pošteno dekle, vesele narave, staro od 25 - 38 let, v svrho ženitbe. Samo resne ponudbe, po možnosti s sliko, poslati na Ameriško Domovino pod značko “Sončni žarek”.
—037)
Hiša naprodaj
Enodružinska hiša, vsa podkletena, garaža za dva avtomobila, je naprodaj na Bonna Ave.
Kličite 481-3572
— (137)
Naprodaj
6-sobna hiša. dobro vzdržana (well kept) na 1214 E. 168 St. blizu Waterloo in Grovewood.
Kličite 442-8567
\ (138)
V najem
Hiša, 6 sob, 3 spalnice in dve garaži, se odda v Euclidu blizu cerkve sv. Kristine.
Kličite 261-6695
ALEXANDRE DUMASj
Grof Monte Cristo
“Kaj hočete? Jaz ljubim zelenje in senco;” pravi Monte Cristo.
“Res,” pravi gospa Villefort, “sicer so tvorila vhod vrata, vodeča na cesto, in zelo dobro se spominjam, da sem vstopila oni dan, ko sem bila tako čudovito rešena, v vašo hišo skozi ta vrata, gospod grof.”
“Da, milostiva, toda izza onega časa sem si izbral vhod, skozi katerega se odpira razgled na Boulogneski les.”
“V štirih dneh,” pravi Morrel; “toda to je čudež.”
“Resnično,” pravi Chateau -Renaud, “izpremeniti staro hišo v novo, to je vredno velikega občudovanja, in ta hiša je bila res stara in zelo otožna. Spominjam se, da sem si jo ogledal pred tremi leti po naročilu svoje matere, ko jo je gospod de Saint-Meran želel prodati.”
“Gospod de Saint-Meran?” vpraša Villefort. “Torej ste kupili to hišo od njega, gospod grot?”
Villefort zvrne pri teh besedah kozarec vina na en dušek.
Monte Cristo počaka, da vsi molče premislijo to, kar je bilo pravkar izrečeno.
“Čudno je sicer, gospod baron,” pravi nato; “a ko sem bil jaz prvič tukaj, me je obšla ista misel, in hiša se mi je zdela tako otožna in zapuščena, da bi je nikakor ne bil kupil, da ni že vsega oskrbel moj intendant. Najbrže je dobil tepec napitnino od notarja.”
“Skoro gotovo,” zajeclja Villefort, poskušajo se smehljati, “toda verjemite mi, da jaz nisem kriv tega zanemarjenja niti najmanj. Gospod de Saint-Meran je to hišo, ki je spadala k doti njegove unukinje, želel prodati. Ce bi še nekaj let ostala neobljudena, bi bila kmalu popolna razvalina.”
To pot prebledi Morrel. “Zlasti jedna soba,” nadaljuje grof, “čisto priprosta in navidezno prav taka kakor druge, z... da, obita z rudečim dama-stom, se mi je zdela, ne vem za-kaj, popolnoma dramatična.” “Dramatična?” pravi Debray. “Zakaj dramatična?”
“Ali si motivira človek vsak instinktiven čut?” pravi Monte Cristo. “In ali ni krajev, na katerih diha človek žalost samo? Zakaj? Človek sam ne ve tega. Različne misli se združijo ter mu nehote vzbude ta ali oni spomin, ki s krajem, na katerem smo, ni v prav nikaki zvezi. Na čudovit način me omenjena soba spominja sobe markize de Granges ali sobe Dezdemonine. Toda obed je končan, in to sobo vam moram vsekakor pokazati; potem gremo na vrt pit kavo.” Mbnte Cristo povabi svoje goste z roko, naj vstanejo. Gospa Villefort se dvigne, grof stori isto, in vsi gostje posna-
CH1CAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
HOMEWOOD — BY OWNER 4 bdrms., possible 5th. 2% baths, 26x16’ fam. rm., frplc., cent, air cond., 2 c. gar. Many extras. Assume 6% mort. Low $40’s.	798-2874
BUSINESS OPPORTUNITY
SHOE REPAIR SHOP Established	business	for	28	years.
Priced to	sell by	owner.	Good
Northwest location.	437-1507
’	(138)
mejo njih vzgled.
Villefort in gospa Danglars ostaneta trenotek kakor priklenjena na svoje prostore, njuna hladna nema pogleda ledeno visita drug na drugem.
“Ali ste čuli?” pravi gospa Danglars.
“Iti morava,” odvrne Villefort, vstane in ji ponudi roko.
Gnani od radovednosti, so gostje že zapustili obednico, na-dejaje se, da ne bodo videli samo one sobe. Vsi so šli skozi odprta vrata, in grof je pričakoval zaostala dva; ko izstopita tudi ta dva, zapre duri s smehljajem, ki bi bil goste, če bi ga bili videli, prestrašil bolj kakor skrivnostna soba, v katero so imeli vstopiti.
Res si ogledajo celo hišo; sobe so bile dekorirane in opravljene z najbolj izbranimi predmeti zelo okusno na orientalski način in okrašene z orožji najrazličnejših vrst. Salon je bil ozaljšan z dragocenimi slikami starih mojstrov, boudoir s kitajskimi tkaninami najbolj nenavadnih barv in s fantastičnimi uzorci. Končno pridejo v omenjeno sobo.
Ta ni imela na sebi nič posebnega, če ne smatramo za kaj posebnega, da je bila kljub nastajajočemu mraku nerazsvetljena in da je ni nobena roka poskušala ozaljšati kakor druge sobe.
Ta dva vzroka sta res čisto zadostovala, da je bila soba videti tajnostna in otožna.
“Hu,” vsklikne gospa Villefort, “to je res strašno!”
Gospa Danglars zamrmra trepetaje nekaj besed, katerih nihče ne razume.
Končno pridejo splošno do prepričanja, da ima soba, obita z rudečim damastom, na sebi res nekaj, kar vzbuja grozo.
“Ali iti res?” pravi Monte Cristo. “Glejte, kako čudno stoji ta postelja, kako mračne in krvave so te tapete in ta dva pasteljna portreta, ki sta vsled vlažnosti čisto pobledela. Ali se ne zdi, da hočeta s svojimi bledimi ustnicami in prestrašenimi očmi reči: ‘Videl sem.’ ”
Villefort postane mrtvaško bled, baronica omahne na stol, stoječ poleg kamina.
“Ah,” pravi gospa Villefort smeje, “ali se upate sesti na ta stol, na katerem se je morda izvršil zločin?”
Gospa Danglars hitro vstane.
“In to še ni vse,” pravi Monte Cristo.
“Kaj pa je vendar še?” vpraša Debray, ki ne prezre baroničine vznemirjenosti.
“Ah da, kaj pa je še?” pravi Danglars. “Priznati moram namreč, da do zdaj ne vidim še nič tako velikega. In vidva, gospoda Cavalcanti?”
“Ah,” pravi ta, “midva sva videla v Piši Ugolinov stolp, v Ferrari Tassovo ječo in v Rimini sobo, v kateri sta bila Francesca in Paolo.”
“Prav, toda vse imenovane znamenitosti nimajo teh stopnic,” pravi Monte Cristo in odpre skrita tapetna vrata, “poglejte te stopnice, in prosim vas, povejte mi, kaj mislite o njih.”
“Kako temne stopnice!” pravi Chateau-Renaud smeje.
“Ne vem dobro,” pravi Debray, “če me je naredilo tako melanholičnega vaše vino s Kiosa, a gotovo je, da vidim hišo čisto črno.” '
Morrel je bil, odkar se je govorilo o Valentinini doti, zelo žalosten in ni govoril niti besedice.	•
“Mislite si,” pravi Monte Cristo, da stopa v viharni noči kak Othello ali kak abbe de Ganges
po teh temnih stopnicah, obložen s temnim bremenom, ki ga hoče skriti človeškim, če ne tudi božjim očem.
Gospa Danglars, naslonjena na Villefortovo roko, skoro omedli, in kraljev prokurator se vpre ob steno, da ne omahne na tla.
“Ah, moj Bog, milostiva, kaj pa vam je?” vsklikne Debray. “Zakaj ste tako bledi?”
“Kaj ji je?” pravi gospa Villefort. “To čisto priprosto izvira iz tega, da nam pripoveduje gospod grof tako strašne stvari, skoro gotovo z namenom, da bi nas videl strahu umirati.” —
“To je res,” zajeclja Villefort; “damama vzbujate strah, gospod grof.”
“Kaj vam vendar je!” pravi Debray čisto tiho gospej Danglars.
“Nič, nič,” pravi ta z naporom, “treba mi je le svežega zraka.”
“Ali želite iti na vrt?” vpraša Debray, ponudivši ji roko in bližaje se skrivnim stopnicam.
“Ne,” pravi ona, “ne; raje še nekoliko ostanem.”
“Res, milostiva,” pravi Monte Cristo, “ali je ta strah tako nepremagljiv?”
“Ne, gospod,” pravi gospa Danglars; “toda tako znate pripovedovati o takih stvareh, da je človeku, kakor da so resnične.”
“O moj Bog,” pravi Monte ’ Cristo, “vse to je igra fantazije. Zakaj pa si ne mislimo te sobe nasprotno kot sobo matere? Recimo, da je to posteljo s škrla-tastimi zastori obiskala boginja Lucina. In te skrivnostne stopnice? Recimo, da je hodil po njih zdravnik mlade matere ali babica tihih korakov, da bi ne motil njenega krepilnega spanja. In ali ne odnese lahko oče sam spečega otroka? ...”
Mesto da bi se pomirila, baronica bolestno vzdihne in omedli.
“Zdi se, da je gospej Danglars zelo slabo, zajeclja Villefort; “bilo bi prav, če bi dali poklicati njen voz.”
“O moj Bog,” pravi Monte Cristo, “in jaz nimam pri rokah svoje stekleničice.”
“Jaz jo imam,” pravi gospa Villefort.
In pri teh besedah da Monte Cristu stekleničico, podobno grofovi, napolneni z rudečo tekočino, ki je tako dobro vplivala na Edvarda.
“Ah!” pravi Monte Cristo in jo vzame iz rok gospe Villefor-tove.
“Da,” zamrmra ta, “poskusila sem po vašem navodilu.”
“In se vam je posrečilo?”
“Mislim da.”
(Dalje prihodnjič)
—:----o—------
Oglašajte v “Amer. Domovini”
H
Imenik raznih društev
Katoliški borštnarji
DVOR BARAGA ŠT. 1317, REDA
KATOLIŠKIH BORŠTNARJEV
Duhovni vodja:	Rev. Rudolph
Praznik; nadborštnar:	David J
Telban; podborštnar: Anthony Babic, bivši borštnar: Fred Sternisa; finančni tajnik: Anthony J. Urbas, 1-226 Norwood Rd., UT-1-1031; blagajnik: Rudolph V. Germ; tajnik-zapisnikar: Alphonse A. Germ, 1033 Yellowstone Rd., EV-1-3958; nadzorniki: Frank Kolenc, Albert Marolt, Joseph Saver; sprevoditelja: J. J. Hočevar, Albert R. Giambetro, bolniški nadzornik: Jamps J. Hočevar, 17805 Lake Shore Blvd. Apt. 208 (44119) Tel. 481-8923, vratarja, Ray Persin, James Hočevar! Govornik: John Persin; Mladinski nadzornik: Rudolph Massera, Sr., zdravniki Dr. Anthony F. Spech, Lawrence B. Ogrinc. Vpisovalec novih članov: Frank J. Prijatel, tel.:	845-4440.
Društvo zboruje vsak tretji petek v mesecu ob 8.00 zvečer v šoli sv. Vida. Asesment se pobira od 6:30 naprej na večer seje.
ST. MARY’S COURT # 1640 CATHOLIC ORDER OF FORESTERS
Spiritual Director Rev. Victor Tome, chief Ranger John Osredkar, Vice Chief Ranger Larry Spilar, Recording Secretary Louis Somrak, Financial Secretary John M. Spilar, 715 E. 159 St. 681-2119, Treasurer Anthony Kushlan, Youth Director Louis Jesek, Speaker Robert Somrak, 1 year Trustee Anton Grosel, 2 year Trustee Mrs. Charles Pluscu-sky, 3 year Trustee Robert Somrak. Past Chief Ranger John Petrie. Conductors:	Bastian Trampuš,
Frank Mlinar, Sick Visitor Anthony R. Kushlan, Field Representative Frank J. Prijatel, 261-5197. Meetings held every third Wednesday in St. Mary’s Study Club Room.
Ameriška bratska zveza
NAPREDEK ŠT. 132 ABZ
Predsednik John Tanko, 181 E. 264 St., Euclid, O. 732-8930, podpredsednik Anthony Zadeli, tajnica Adalyne B. Bober, 10268 Page Drive, Mentor, O. 44060, tel. 357-7437; zapisnikarica Rose Intihar, blagajnik Stanley J. Bober. Nadzorniki: Jos. Braddock, Chas. Delsanter, in Rose Sterbank. Katerikoli zdravnik po volji člana. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu, od 5:30 do 7:30 če pa je na soboto ali nedelja, se pobira na naslednji ponedeljek zvečer. Seje so vsak drugi petek v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue.
The Maccabees
CARNIOLA HIVE NO. 493 T. M,
Commander Pauline Debevec Hon. Lt. Commander Pauline Stampfel, Recording Secretary Frances Tavčar, Record-Keeper and Sick-Benefit Sec. Josephine Stwan 1016 E. 72 St., Cleveland, O. 44103 Phone: 361-0563. Auditors Frances Tavčar, Chairman, Mary Kolegar, Ursula Unetič. Representatives for the Club of Association of the S.N.H.: Frances Tavčar, Josephine Stwan. Representative for the Conference of S.N.H.: Frances Tavčar.
Regular meetings are held the first Wednesday of every month at 7 p.m in room #1 of the Slovenian National Home, 6417 St. Clair Avt Dues will be collected by the Rec ord-Keeper on meeting nights ONL1 from 6:30 to 7 p.m.
CARNIOLA TENT NO. 1288 THE MACCABEES
Častni predsednik Thomas Mlinar, Predsednik Louis Dular, podpredsednik Carl J- Stwan, Taj. in blag. Frances M. Tavčar, 903 E. 73 St., 361-1918 od 7. zv., zapisnikar Anton Zupan. Nadzorniki: Anton Zupan, Carl J. Stwan, Louis Fink. Chapl. Frank Majer, Sgt.-at-Arms Jos. Drobnich, F.M. of . G. Louis Može, S.M. of G. Joseph Može, Stražar Leo Kolegar, Reditelj Jacob Subel. — Društvene seje četrto nedeljo vsaki drugi mesec v Jetu ,1971 — jan. mar. maj. jul. sept. nov ob, 9:30 dop. "v Slovenskem riarodnem i|bmu (staro poslopje):: v sobi nasjjroti urada SND. Urad zgoraj in uradne ure od 2. do 4. pop.	,/
-	■ f .
Oltarna društva
OLTARNO DRUŠTVO FARE SV. VIDA
Duhovni vodja Rev. Rudolph A. Praznik; predsednica' Mary Marinko podpredsednica Mary , Zorenc, tajnica in blagajničarka Mary Oto nicar, 1110 E. 66 St., tel. HE 1-6933, zapisnikarica Mary Farčnik; redi-teljica Anna Marinček. Nadzornici: Dorothy Strniša, Jennie Femec. — Seje so vsako prvo nedeljo v mesecu ob 1:30 popoldne v šoli sv, Vida.
OLTARNO DRUŠTVO FARE MARIJE VNEBOVZETE
Duhovni vodja Rev. Victor Tomc, preds. Pavla Adamic, podpreds. Frances Raischel; tajnica in blagajničarka Ivanka Kete, 15709 Saranac Road, 681-0813; zapisnikarica Mary Strancar. Nadzornice: Ivanka Tominec, Ana Nemec, Ana Tomšič. — Zastavonošinja Mary Kokal . — Skupno sv. obhajilo vsako prvo nedeljo v mesecu pri 8. maši, isti dan popoldne ob 1:30 uri molitvena ura; po blagoslovu pa seja v cerkveni dvorani.
NOVI PREDSEDNIK Unije prevoznikov Frank E. Fitzsimmons, ki je nasledil od-stopivšega Jamesa Hoffo.
DR. SV. REŠNJEGA TELESA
Duh. vodja Rev. Joseph
Varga, predsednica Mrs. Frances Lindič, 3544 E. 80 St. 441-0941, podpredsednica Agnes Russ tajnica in blagajničarka Mrs. Frances Zim merman, 3546 E. 80 St. tel. 641-1155 zapisnikarica Mrs. Mary Grden, nadzornice:	Mrs. Mary
Grden, Mrs. Helen M i r t e 1 in Mrs. Angela Stražar; banderono-šinja Mrs. Angela Stražar. Skupno obhajilo je vsako prvo nedeljo v mesecu pri maši ob 8:00, popoldne ob 2:00 isti dan pa molitvena ura. Seje so vsak tretji mesec in po potrebi.
Društva Najsv. Imena
DRUŠTVO NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. VIDA
Duhovni vodja Reverend Anthony Seršen predsednik Albin Orehek, podpredsednik Anton Oblak, slov. podpredsednik John Skrabec, zapisnikar John Hočevar ml. slov. zapisnikar Janez Vidmar, tajnik Joseph Hočevar 1172 Addison Rd., blagajnik Stanley Hribar. — Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri 8.00 sv. maši. — Seja se vrši po sv. maši v cerkveni dvorani.
DRUŠTVO NAJSV. IMENA PRI MARIJI VNEBOVZETI
Duhovni vodja župnik Rev. Viktor Tomc; predsednik John Buchanan; prvi podpredsednik Frank Hudak; drugi - slovenski 1 podpredsednik Rudi Knez; tajnik Steve Bolčevič, 650 E. 160 St., Tel. 681-2792; zapisnikar Louis Koenig; blagajnik:	Mike	Turpack, 2351
Green Road, C., O. 44121; načelnik za bol. oskrbo Frank Sluga, 1192 E. 176 St. C., O. 44119. Tel. 531-8622; njegova pomočnika Art Eberman in John Petrič; dopisnik Frank Žnidar; slovenski dopisnik Zdravko Novak; maršali:	Jože Sajevec,
Rocco La Penta, Allan Spilar; vodja mladine Allan Spilar; duhovne vaje Art Eberman; načelnik programov: Henry Skarbec.
.Skupna sv. maša s svetim obhajilom vsako 2. nedeljo v mesecu ob osmih zjutraj, po maši sestanek v šolski dvorani.
Pevska društva
GLASBENA MATICA
Predsednik Mrs. June Price, prva podpreds. Olga Klancher, druga podpreds. Mrs. Marie Shaver, tajnica Miss Linda Shaver, 1288 E. 167 Street, 481-7763, blagajničarka Miss J o A n n Stwan; nadzorniki: Mrs. Josephine Bradach, Marie Skorich, Mrs. Mollie Frank, namestnik Robert Klancher. Garderoba: Mary Batis, Marie Shaver. Glasbeni arhiv: Mollie Frank, Mrs. Marie Babbitt, Mojstri odra: Frank Ivančič, William Mehaffey, Joe Novak. Poročevalci: Miss Josephine Mišic, Mollie Frank, R. Klancher. — Pevske vaje se vrše vsak četrtek ob 8. uri zvečer. V SND. soba št. 2.
PEVSKI ZBOR SLOVAN
Častni predsednik Joseph Dur java, predsednik Joseph Penko Jr. podpredsednik Frank Ivančič, tajnik in blagajnik Joseph F. Petrič Jr., 21071 North Vine Ave., Euclid, O. 44119, tel: 481-4357, zapisnikar Rudolph Ivančič," knjižničar John Paznik. Nadzorni odbor: J. Globokar, J. Hrovat, R. Kozan.
Vaje so vsak torek ob 8. uri zve-
V blag spomin
OB SEDMI OBLETNICI ODKAR JE V GOSPODU PREMINUL NAŠ LJUBLJENI SOPROG IN OČE
Michael
Zelle
Izdihnil je svojo plemenito dušo dne 20. julija 1964.
Počij od hudih, težkih let, preblago, očetovo srce, ko zadnje trombe zadone, veseli snidemo se spet.
Grob je že preraslo cvetje, sveti mir je krog in krog, zemlja Ti je zdaj zavetje, nad Teboj pa ljubi Bog.
Žalujoči:
soproga JENNIE in otroci. Cleveland, O. 20. julija 1971.
čer v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave„ Euclid, Ohio.
PEVSKI ZBOR KOROTAN
Predsednik Frank Lovšin, podpredsednica Marija Kocjan, tajnica Cvetka Rihtar, 1033 E. 67 St. 391-4767, blagajnik Frank Sever. Krajevni odborniki: Milan Gorenšek, Peter Dragar, Joe Habjan, Metka Gorenšek, Zofi Malovrh, Roži Dolinar. Nadzornika sta Ivan Hauptman in Tone Adamic. Pevovodja: inž. Franček Gorenšek. Vaje so ob sobotah ob 6.30 zvečer, v zimskem času pa ob nedeljah ob 1.30 popoldne v S.N.D. na St. Clair Ave., soba št. 2. Naslov: Pevski zbor Korotan, 1083 E. 67 St., Cleveland, Ohio 44103.
PEVSKI ZBOR JADRAN
Predsednik Louis Smrdel, podpreds. Jennie Primc, tajnik-blagaj-nik Frank Bittenc, 2004 Nelawood Rd., E. Cleveland, O. tel. 541-2102, zapisnikarica Angie Potočnik, Arhi-varki: Mary Pečjak, Jennie Primc, Nadzorni odbor: Cecelia Wolf, Florence Slaby, Mary Dolšak, Glasbeni odbor: Tony Primc, Pete Tomšič, Wilma Tibjash, Veselični odbor: Sophie Bayok, Jeff Tolar, in Ann 1 Dekleva, Poročevalci: Mr. Kaferle, Wilma Tibjash, Betty Rotar, Pevovodja, Reginald Resnik.
Pevske vaje vsako sredo ob 8. uri v SDD na Waterloo Rd.
PEVSKI ZBOR TRIGLAV
Predsednik Jack Jesenko, 1. podpreds. Frank Culkar, 2. podpredsednik John Culkar, tajnica in blagajničarka Margaret Loucka, 3540 W. 63 St., WO 1-5222; zapisnikarica in poročevalka Anna Jesenko, nadzornika Ella Samanich in Joe Pultz, zastopnik za Slovenski Dom na Denison' Ave. Jacob Jesenko.
Posebni odbor:	Vlasta Radisek,
Ella Samanich, Marie Pivik, Margie Peresutte, Frank Culkar, Joe Pultz. Pevske vaje so vsak četrtek zvečer od 7:30 do 9:30. Pevovodja Frank Vauter Koncertni pianist Charles Loucka. — Mesečne seje so vsak 2. četrtek po pevski vaji.
Dramatska društva
PRAMATSKO DRUŠTVO LILIJA
Predsednik August Dragar, podpredsednik Jakob Mejač, tajnik France Hren, 21101 N. Vine Ave., Euclid, O. 44119 tel. 531-6196; blagajničarka Urška Štepec, zapisnikar Anton Medved; programski odbor Ivan Jakomin, Ivan Hauptman, Jakob Mejač, Zdenka Zakrajšek, Stane Gerdin, Srečko Gaser, Marinka Hočevar; oderski mojster France Jenko, arhivar Srečko Gaser, bara Lojze Mohar, France Ka-stigar, Polde Zupančič, kuhinja Rezka Zupančič, reditelja France Stanonik in Peter Trpin, knjižnji-čar France Jenko, športni referent Peter Dragar; nadzorni odbor Milan Zajec, Lojze Mohar in France Zalar. Seje vsak prvi ponedeljek v mesecu ob osmih zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
DRAMATSKO DRUŠTVO “NAŠA ZVEZDA”
Predsednik Frank Kokal, podpredsednik Louis Modic, tajnica in blagajničarka Sylvia Evatz, 430 E. 157 St., Cleveland, O. 44110, tel. 486-9934, zapisnikarica Frances Modic, nadzorni odbor:	Edward
Leskovec, Louis Stavanje, Jennie Hrvatin. Seje se vrše vsak drugi četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem društvenem domu. 20713 Recher Ave. Euclid, O.
GRDIN0VA POGREBNA ZAVODA
1053 East 82 St.
17010 Lake Shore Blvd.
431-2088
531-6300
GRDIN0VA TRGOVINA S POHIŠTVOM
15301 Waterloo Road
531-1235

K S K J
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA
(K.S.K.J.)
NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu.
•	izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino:
•	od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine
r za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00
•	za odrasle člane bolniško podporo
•	članom posodi denar za nakup doma.
Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.KJ.
AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K. S.K J.) 351-353 No. Chicago St.
Joliet, Ulinois 60431
Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici.
IME ....
NASLOV
MESTO

DRŽAVA

.„ CODE

f
ČE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St! Clair Ave.	Cleveland, Ohio 44103
Moj stari naslov:
Moj novi naslov:

MOJE IME:
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO