fybčanom; se vsi ostali podpisniki sporazuma obvezujejo, da bodo s svojo aktivnostjo prispevali k čim kvalitetnejši uresničitvi obveznosti iz programa. 3. člen Cc posamezen udeleženec sporazuma ob zaključnem računu ugotovi, da osebni dohodki zaposlenih ne dosegajo republiškega povprečja za preteklo leto. ima pravico predlagati koordinacijskemu odboru, da obravnava ta primer in odloči o morebitnem zmanjšanju prispevka, 4. člen Udeleženci sporazuma se zavezujejo, da v svojih temeljnih sredinah in skladnostih ne bodo imeli nobenih posebnih Obdaritev oziroma praznovanj združenih z obdaritvami ali praznovanji, za katera bo potrebno zagotoviti posebna finančna sredstva. 5. člen Koordinacijski odbor sestavlja 15 delegatov in sicer: I delegat Občinskega sveta ZSS Domžale I delegat Občinske konference SZDI Domžale I delegat ZSMS Domžale I delegat ZPM I delegat Združenja obrtnikov Domžale Ki delegatov iz temeljnih in drugih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti oziroma iz SIS in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, Delegati koordinacijskega odbora na svoji prvi seji izvolijo predsednika. Mandat članov koordinacijskega odbora in predsednika je 2 leti. 6. člen Koordinacijski odbor bo pri svojem delu predvsem: poskrbel, da bodo udeleženci ravnali v skladu s sprejetimi obveznostmi v primeru kršitve določil tega Sporazuma ugotavljal kršilec in njihovo lružbeno-politično odgovornost, izrekel kršilcem tega sporazuma ustrezne sankcije: kritiko, ojiomin ter javni ojiomin. Z objavo v Občinskem poročevalcu ter glasilu udeleženca kršilca sporazuma, na jxidlagi sprejetega programa praznovanj, preko Zveze prijateljev mladine Domžale m SIS socialnega varstva poskrbel, da bodo praznovanja potekala po programu ter da bodo sveti krajevnih skupnosti pravočasno zagotovili prostorske in druge pogoje za izved- ZADREGE ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦«♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦ ♦ INDOK CENTER V PRIHODNJE .. . ♦ Dobro leto in pol že deluje občinski INDOK center, njegovo ^ delo in naloge pa so s programom, ki ga je sprejelo predsedstvo OK X SZDL Domžale, opredeljeno in znano. J Kot v vseh družbenih dejavnostih pa je treba tudi v tej opredeliti naloge tudi za naprej. Pred nami je novo srednjeročno obdobje, saj se pred slovenske Indoke (nekaj več kot polovica slovenskih občin jih imaj postavljajo tudi naloge celotnega zajemanja podatkov, ne le dosedanjega samoupravnega gradiva za odločanje. Da bi začrtali delo v prizadevanjih opredeliti naloge v obdobju 1981 -85 ter da bi izpeljali proces planiranja, so se v Domžalah pred dnevi sestali predstavniki domala vseh slovmskih INDOK centrov ter nag/as izrekli zahtevo, da se dejavnost' INDOK centra v prihodnjem obdobju opredeli v vseh aktih oz. samoupravnih sporazumih o temeljih planov, saj je zato še vedno čas, ker so ta gradiva tačas še v javni razpravi. Ob tem so ugotovili tudi, da mora biti srednjeročni plan INDOK centrov ne samo projekcija delovanja kakršno si zamišljajo delavci v INDOK centrih, pač pa uresničitev tistega, kar od INDOK ♦ centrov podpisniki zahtevajo - in pričakujejo. Kajti tako zasno-X vano delo bo dajalo rezultate, za katere bodo podpisniki dogovora ♦ o enotanih načelih informacijske dejavnosti občine Domžale ter o 2 ustanovitvi, nalogah, položaju in vlogi INDOK centra v občini — ♦ zavestno in hote namenjali sredstva kot doslej. X Le tako bomo uresničevali v INDOK centru v prihodnje naloge, J ki bodo odsev naših skupnih potreb na področju, ki se imenuje ♦ obveščanje za potrebo delegatskega odločanja. t Matjaž BROJAN ♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦«♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦< bo praznovanj ter najkasneje do 31. marca o poteku praznovanj ix>dali ustrezna pismena poročila. 7. člen Udeleženci sporazuma so sporazumni, da Zveza prijateljev mladine Domžale in SIS socialnega varstva pripraviti celoten program praznovanj in obdaritev iz tega sporazuma ter ga predložita najkasneje do 1.6. tekočega leta v obravnavo in sprejem koordinacijskemu odboru. l'RI HODNI IN KONČNI DOl 0(''HI 8. člen Udeleženec samoupravnega sporazuma lahko odpove samoupravni sporazum s tem, da mora o svoji odpovedi pismeno obvestiti ostale udeležence sporazuma. Za udeleženca, ki odpove sporazum, pa le-ta preneha veljati, ko preteče enajst mesecev od zadnjega dneva v letu, v katerem je bila odpoved vročena vsem udeležencem. (Nadaljevanje na 50. strani! OTROKOM ENAKO MERO VESELJA ZA NOVO LETO Da bi poenotili način in obliko praznovanja Dedka Mraza in dneva žensk v naši občini, so na Občinskem sindikalnem svetu izdelali osnutek samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za novoletno praznovanje in praznovanje 8. marca v naši občini. S tem aktom želijo zagotoviti vsem otrokom enake pogoje pri njihovem osrednjem veselem dogodku v letu, zagotoviti revolucionarni značaj praznovanja 8. marca ter enotno poskrbeti za ostarele in socialno ogrožene občane. Osnutek samoupravnega sporazuma bo v javni razpravi do 15. oktobra. Pripombe nanj (v nadaljevanju objavljamo tekst samoupravnega sporazuma) bodo sprejemali na Občinskem sindikalnem svetu. Povzetki o aktualnih zadevah, sklepih, osnutkih, zakonih — zanimalo vas bo: (Povzetek osnutka zakona o davkih občanov) Novi zakon sistemsko obdeluje tista davčna področja davčne politike, ki so skupna za vsa območja republike. Ne govori le o davčnih obveznostih občanov, marveč tudi o davčnih virih in olajšavah. Glavni cilji tega zakona niso zbiranje denarja za republiški proračun, temveč skuša omogočati doseganje nekaterih socialnih ciljev in razvojnih potreb. Prinaša naslednje bistvene novosti: — formalno pravno izenačuje položaj obrtnikov in drugih samostojnih delavcev z delavci v združenem delu. Obrtnikom priznava pravico do osebnega dohodka, če jim je to osnovna dejavnost, obveznosti pa naj bi plačevali podobno kot delavci združenega dela: — obrtniki, ki jim davčne službe pavšalno odmerijo davek za vse leto, naj ne bi več vodili poslovnih knjig. Povsod, kjer to omogoča narava dela, pa naj bi vpeljali registrske blagajne; — davčna osnova naj bi bila tisti ostanek dohodka obrtnika, ki ga dobimo, če odbijemo vse materialne stroške poslovanja ter osebne dohodke obrtnika in delavcev, zaposlenih pri njem; — kmetje v prihodnje naj ne bi plačevali davka po katastrskem, ampak po dejanskem dohodku, zlasti ko gre za obsežnejšo kmetijsko dejavnost. Ugodnosti bodo imeli, če bodo pridobivali nove kmetijske nasade, uvajali nove oblike sodelovanja z družbenim sektorjem (n.pr. skupna vlaganja) in podobno; — občanu, ki se preživlja izključno z avtorskimi storitvami, bo zakon zmanjšal davčno stopnjo za 70 odstotkov. Predvideva tudi ustanovitev uprave za družbene prihodke, ki naj bi bile samostojne službe v občinah in na ravni republike. Daje tudi možnost, da ima več občin skupno službo, ki bi delovala bolj racionalno. Predlog za izdajo zakona so obravnavali odbor za finance in agrarno politiko zbora združenega dela, odbor za finance zbora občin in zakonodajno pravna komisija Skupščine SR Slovenije ter ga podprli. Zakon ureja sistem obdavčenja za deset vrst davkov, ki jih plačujejo občani in civilno pravne osebe. Če ne bo sprejet, bi to pomenilo odložitev rešitev, ki so že dalj časa v pripravi, predvsem pa odložitev rešitev na področju samostojnega osebnega dela zaradi uskladitve z zakonom o združenem delu, novim obrtnim zakonom ipd. KOMPENZACIJE ZA VSO REPUBLIKO (Povzetek osnutka zakona o kompenzacijah) Izvršni svet Skupščine SR Slovenije je na osnovi predloga za izdajo zakona o kompenzacijah, ki ga je sprejela Skupščina SR Slovenije, 25.4.1980, izdela osnutek zakona. Namen zakona je zagotoviti uresničevanje ustavnih načel o enakopravnosti OZD pri pridobivanju dohodka in razpolaganju z rezultati dela, tudi kadar jim je prizadeta enakopravnost pri pridobivanju in delitvi dohodka zaradi aktov skupne ekonomske politike v republiki. Motiv zakona je, da tudi kompenzacije postanejo sestavina ekonomske politike, odpravljanja strukturnih in pomožnih disproporcev, saj do kompenzacij ne bodo upravičene OZD že kar avtomatično zaradi dejstva, da ne uživajo ugodnejših pogojev pri opravljanju svoje dejavnosti. Zakon predlaga, da Skupščina SR Slovenije hkrati, ko sprejema akte skupne ekonomske politike, ki utegnejo trajneje in v večjem obsegu zmanjšati dohodek OZD tako, da jim onemogočajo normalno reprodukcijo, določi tudi ustrezne kompenzacije. Tovrstne odločitve lahko v mejah svojih pooblastil sprejema tudi IS. Novost zakona je v tem, da bodo določbe zakona smiselno veljale tudi za kompenzacije, ki jih OZD izplačujejo v občinah v (Nadaljevanje z 49. strani) 9. člen K temu samoupravnemu sporazumu se pristopi s posebnim pismenim sklepom na način in po postopku, ki ga določajo samoupravni akti posameznih udeležencev, Enak postopek velja tudi za njegovo spremembo, oziroma dopolnitev. 10. člen Samoupravni sporazum začne veljati po tem, ko k njemu pristopijo vse družbenopolitične organizacije ter najmanj polovico udeležencev sporazuma, kar ugotovi OK SZDL Domžale ter osem dni po objavi v Uradnem vestniku občine Domžale. PODPISNIKI: SR Sloveniji. S tem bo onemogočena pogosta dosedanja praksa, da občinski organi dajejo kompenzacije samo tistim OZD, ki imajo svoje sedeže na območjih njihovih občin. Če zakon ne bi bil sprejet, bi ne bilo mogoče sistemsko preprečevati določenih težjih posledic aktov ekonomske politike na posamezne OZD, razen tega pa bi se nadaljevala sedanja lokalistično-selektivna praksa kompenzacij s strani občinskih organov. O besedilu za izdajo zakona o kompenzacijah so doslej razpravljali odbori Skupščine SR Slovenije in Republiški svet za vprašanja družbene ureditve. O osnutku bodo razpravljali zbori Skupščine SR Slovenije. Sredstva za kompenzacijo znašajo v letu 1980 (pri osnovnih živilih kot so mleko, kruh in meso) po zakonu o republiškem proračunu 191.000.000 dinarjev. DODATEK ZA KMETE - BORCE NOV (Povzetek osnutka sklepa o določitvi pogojev in kriterijev za socialno ogroženost kmeta — borca NOV) Namen gradiva je v tem, da kmet - borec NOV, če je socialno ogrožen, s pridobitvijo pravice do starostne pokojnine pridobi tudi pravico do varstvenega dodatka. Ta je odvisna od stopnje socialne ogroženosti, vendar ne sme preseči razlike med najnižjo pokojnino v Sloveniji ter njegovo starostno pokojnino. Upoštevajo pa tudi pogoje za pridobivanje dohodka, posebne okoliščine, ki vplivajo na socialni položaj upravičenca (večje število otrok, za delo nezmožne osebe, ki jih preživlja, samohranilstvo, bolezen ali invalidnost), elementarne ali druge nesreče in druge okoliščine, ki so pomembne za določitev socialne ogroženosti. O pravici do varstvenega dodatka ter o njegovi višini odloča koordinacijski odbor za vprašanja borcev NOV pristojne občinske skupnosti socialnega varstva. Pri tem pa je pomembno določilo, da upravičenou, ki bi po sedanjih predpisih dobival višji varstveni dodatek, kot bi mu pripadal po določbah sklepa, tega ne bi znižali. AVTOSOLE BODO DELOVALE V SKLADU Z ZAKONOM (Povzetek zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varnosti cestnega prometa) Izvršni svet Skupščine SR Slovenije je 14.7.1980 poslal Skupščini SRS predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varnosti cestnega prometa. S tem zakonom bo dosedanji zakon v zvezi z določili za delovanje avto šol usklajen z ustavo, saj bodo po novem vsi vsebinski pogoji za delovanje avtošol urejeni z zakonom. Nadalje bo tudi jasno razvidno, đa pri avtošolah ne gre za samostojne organizacije, temveč le za opravljanje dejavnosti, ki jo lahko organizira organizacija, ki izpolnjuje za to predpisane pogoje. S predlogom za izdajo zakona so se strinjali Odbor za družbenopolitični in komunalni sistem zbora občin, odbor je sicer dodatno predlagal, da bi se uredilo tudi vprašanje poligonov oziroma avtodromov za avtošole, Odbor za politični sistem Zbora združenega dela in Zakonodajno pravna komisija Skupščine SR Slovenije. O predlogu bo razpravljala Skupščina SR Slovenije. Novi zakon oziroma sprememba obstoječega zakona ne določa novih nalog niti ne nalaga novih ali dodatnih finančnih obveznosti. ODŠKODNINA ZA RODNO ZEMLJO (Povzetek osnutka zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijskih zemljiščih) Namen osnutka zakona je v tem, da se zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča plača odškodnina, ki jo potem pristojne službe in organizacije uporabljajo za pridobivanje novih kmetijskih površin. S tem naj bi po eni strani preprečevali uporabo zemlje, ustrezne za kmetijsko dejavnost, za druge namene, obenem pa pridobivali sredstva za pridobivanje novih kmetijskih površin. Novosti, kijih gradivo prinaša: — Odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča predpiše občinska skupščina, višino pa oblikuje kakovost in lega zemljišča. Ne sme pa biti manjša od 10 dinarjev. Izvršni svet skupščine SR Slovenije vsaki dve leti uskladi ta znesek s splošnim gibanjem cen. — Plačuje se pristojni kmetijski zemljiški skupnosti, ki odvaja 5 dinarjev za kvadratni meter zemljišča Zvezi vodnih skupnosti Slovenije. — Kmetijska zemljiška skupnost sme z odškodnino zbrana sredstva uporabiti samo za pridobivanje in izboljševanje kmetijskih 441 zemljišč, za izpolnitev obveznosti po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev ter za stroške svoje dejavnosti. - Sredstva, ki jih pridobi Zveza vodnih skupnosti Slovenije, lahko porabi le za komasacije in melioracije ter do 5 odstotkov vseh sredstev za sofinanciranje raziskovalnih nalog s tega področja. - Programe o urejanju kmetijskih zemljišč sprejemata sporazumno Zveza vodnih skupnosti Slovenije in Zveza kmetijskih zemljiških skupnosti Slovenije. Predlog za izdajo zakona so obravnavali pristojni odbori in komisije Skupščine SR Slovenije, delegacije in Zveza zemljiških skupnosti Slovenije in ga podprli. S sprejetjem zakona ne bodo nastale nove oziroma kakršnekoli finančne obveznosti za družbenopolitične skupnosti. Na podlagi 9. člena Pravilnika o upravljanju in gospodarjenju z združenimi sredstvi za kreditiranje usmerjene in organizirane stanovanjske gradnje v občini Domžale (Ur. vestnik občine Domžale, St. 5/80), Izvrsni odbor skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale razpisuje 8. DLLNI JAVNI NATEČAJ ZA PRIDOBITEV POSOJIL ZA STANOVANJSKO GRADNJO Odplačilna doba za posojila i/, točke 2 natečaja je odvisna od poprečnega osebnega dohodka na družinskega člana posojilojemalca v primerjavi s poprečnim osebnim dohodkom SRS v preteklem letu. vendar ne more biti daljša od 25 let. Pri izračunu odplačilne dobe se upoštevajo obveznosti anuitet ze najetih stanovanjskih posojil. Rok in kraj Vloge za posojila je potrebno dostaviti v roku 30 dni od objave natečaja na naslov: Samoupravna stanovanjska skupnost občine Domžale, Ljubljanska 34. Domžale. Izvršni odbor bo o izidu natečaja obvestil udeležence po zaključku natečaja. Rezultat natečaja bo objavljen v Občinskem poročevalcu. Izvršni odbor Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale OBVESTILO: Samoupravna stanovanjska skupnost občine Domžale obvešča vse zainteresirane, da je pravilnik o upravljanju in gospodarjenju z združenimi sredstvi za kreditiranje usmerjene in organizirane stanovanjske gradnje v občini Domžale, objavljen v Uradnem vestniku občine Domžale št. 5, z dne 18.4.1980. Namen Namen posojila je pospešitev gradnje stanovanj in s tem pospešeno odpravljanje stanovanjskega primanjkljaja ter pravilna razdelitev združenih sredstev za kreditiranje usmerjene in organizirane stanovanjske gradnje. Pravica Pravico udeležbe na tem natečaju imajo: organizacije, ki združujejo sredstva za usmerjeno in organizirano stanovanjsko gradnjo pri LB Banki Domžale; — delavci v teh organizacijah. Višina in vrsta posojila ter posebni pogoji Skupni znesek razpisanih posojil je 3,500.000 din. Posojila i/, tekočega priliva do konca leta bodo na razpolago za koriščenje v skladu z dotokom sredstev, razpoložljiva sredstva pa po pravnomočnosti odločbe 0 dodelitvi posojila. Prioriteto koriščenja posojil določi izvršni odbor. Razpisani znesek je namenjen: 1. 2,500.000 din delovnim organizacijam na nakup ali gradnjo najemnih stanovanj oz. za rekonstrukcije in adaptacije. Delovne organizacije morajo k prošnji za posojilo dostaviti srednjeročni program reševanja stanovanjske problematike svojih delavcev in kupoprodajno pogodbo oz. tehnično dokumentacijo. Posamezna delovna organizacija lahko dobi posojilo do višine 200'v sredstev, združenih v preteklem letu. oz. najmanj za eno stanovanjsko enoto, če izpolnjuje pogoje pravilnika o upravljanju in gospodarjenju z združenimi sredstvi za kreditiranje usmerjene in organizirane stanovanjske gradnje v občini Domžale (v nadaljnjem besedilu: pravilnik). Lastna udeležba znaša najmanj 20 ')' od zneska zaprošenega posojila. 2. 1,000.000 din /a nakup stanovanj etažne lastnine. Delavec dobi posojilo /nakup stanovanju etažne lastnine do višine (i07< standardnega stanovanja, čc izpolnjuje pogoje pravilnika. Prosilci za posojilo iz tega naslova morajo dostaviti naslednjo dokumentacijo: prošnjo za posojilo obrazec se dobi pri Delovni skupnosti Samoupravne stanovanjske skupnosti. Ljubljanska 34. Domžale; potrdilo o številu družinskih članov; potrdilo o poprečnih mesečnih dohodkih zadnjih 6 mesecev za družinske člane, ki pridobivajo dohodek; - pogodbo o zagotovljenih lastnih sredstvih; pogodbo o namenskem varčevanju ali vezavi sredstev za stanovanjsko gradnjo; pogodba o nakupu stanovanja; soglasje delovne organizacije za najetje posojila; potrdilo delovne organizacije o skupnem znesku administrativnih prepovedi. Lastna udeležba znaša najmanj 20'^ od vrednosti standardnega stanovanja. Splošni pogoji Obrestna mera za vsa posojila je 4 % za prvih 10 let, nakar se poveča še za 2 7<. Odplačilna doba za posojila iz točke 1 natečaja se izračuna po 18. členu pravilnika. Na podlagi določil 8. člena Družbenega dogovora o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 8/78) SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE DOMŽALE objavlja s samoupravnimi sporazumi sprejete poprečne izhodiščne in končne prodajne cene m2 stanovanjske površine v blokovni gradnji v občini Dom/.aie. 1. Stanovanjsko poslovni objekt Dob - končna cena din 13.954,58 2. Stanovanjski blok Mengeš - Zavrti - izhodiščna cena din 13.880,19 . - končna cena din 16.000,00 3. Stanovanjski stolpič v ulici Veljka Vlahoviča, Domžale - končna cena din 14.154,37 ■Številka: 4/80 -3253 Datum: 8.9. 19X0 Samoupravna stanovanjska skupnost občine Domžale BOLEZEN OBČINSKEČZDRAVSTVENE SKUPNOSTI SE IMENUJE - NELIKVIDNOST Izvršilni odbor občinske zdravstvene skupnosti je na seji 11.9.1980 obravnaval težak finančni položaj v katerem se je znašla občinska zdravstvena skupnost. V temeljitem pregledu problematike je izdelal nekaj predlogov za ukrepanje in s celotno zadevo že seznanil občinski Izvršni svet, ki je tej problematiki na svoji seji 18. septembra posvetil mnogo pozornosti. Sicer pa naj vas o finančnem stanju v občinski zdravstveni skupnosti in o problemih v občinskem zdravstvu seznanimo v naslednjih povzetkih iz gradiva. Občinska zdravstvena skupnost je poslovno leto 1979 zaključila s primanjkljajem 2.240.000 din. Razen izkazane izgube ima Občinska zdravstvena skupnost še neporavnane račune Kliničnemu centru za bolnišnično dejavnost, ki sojo občani domžalske občine uporabljali v večji meri od predvidene. Ta dolg kliničnemu centru znaša 5.000.000 dinarjev. Periodični obračun po stanju 30.6.1980 pa izkazuje še nadaljnjo izgubo v višini 2.790.000 dinarjev. Račun združenih sredstev, na katerem se zbirajo finančna sredstva vseh 18 občinskih zdravstvenih skupnosti in s pomočjo katerega je skupnostim omogočeno likvidno poslovanje, je Občinska zdravstvena skupnost dolgovala 30. julija 1980 preko' 19.000.000 dinarjev, ki bi jih po predpisanem samoupravnem sporazumu morala vrniti v 30 dneh. (Nadaljevanje na 52. strani) (Nadaljevanje z 51.'strani) Neuresničen sanacijski program Sanacijski program za zagotovitev virov sredstev /a kritje primanjkljaja ni bil realiziran, čeprav je bil dogovorjen na skupnem posvetovanju s predstavniki občine in družbenopolitičnih organizacij in sprejet na izvršilnem odboru in skupščini OZS. Stabilizacijski program ni bil v celoti realiziran niti s strani uporabnikov niti izvajalcev. Zato bi moral odbor samoupravne delavske kontrole analizirati izvajanje sprejetega stabilizacijskega programa in podati oceno ter poročilo skupščini skupnosti. Podatki kažejo, da so že osemmesečni odhodki tekočega leta preseženi nad planiranimi in ob zaključku poslovnega leta ne bodo kriti s prihodki. Zato ni mogoče več Čakati, temveč je treba čimpreje sprejeti ustrezne okrepe za zagotovitev sredstev. Povečanje prispevne stopnje letos ni prava pot! Ena možnost zbiranja potrebnih sredstev je v povečanju prispevne stopnje, ki je v domžalski občini med najnižjimi v Sloveniji, druga možnost, s katero so se strinjali člani Izvršnega sveta jc v tem. da / ustrezno prerazporeditvijo preseženih sredstev SIS uredimo tudi ta pereča vprašanja Občinske zdravstvene skupnosti. Vsako povečanje prispevne stopnje bi bilo zelo boleče, saj bi v sedanjem položaju pomenilo novo neposredno ogrožanje socialnega položaja občanov, zlasti tistih /. nizkimi osebnimi prejemki. Poslovni rezultati Občinske zdravstvene skupnosti v prvem polletju 1980 Občinska zdravstvena skupnost Domžale izkazuje ob polletju skupne prihodke v višini 88,263 tisoč dinarjev, kar jc 45.4 '/-na realizacija načrtovanih prihodkov za 1980. leto in skupne odhodke v višini 91.060 tisoč dinarjev ali 40.9 v primerjavi z letno načrtovanimi. Realizirani odhodki niso pokriti z doteklimi prihodki, zato izkazuje občinska zdravstvena skupnost v tem obdobju primanjkljaj 2.797 tisoč dm. Kako s prihodki Občinske zdravstvene skupnosti? Planirani prihodki v finančnem načrtu /a leto 1980 so rezultat predhodnega usklajevanja v občinski koordinaciji in znanih opredelitev glede možnega porasta sredstev v tem letu / največ 16 odstotkov. Pri tem so bila upoštevana dogovorjena sredstva po aneksu za 1979. leto in dogovorjeni porast sredstev, kot gaje predlagala skupščina občine Domžale. Znižana prispevna stopnja V prvih dveh mesecih je potekala realizacija po skupni prispevni stopnji 8.04 odstotkov, ki pa je bila od marca dalje znižanja na 7.72 odstotka. Dogovorjena sredstva iz družbe nega in zasebnega sektorja so reali /irana s 44.7'/. Ta sredstva predstavljajo 79 odstotkov od vseh realiziranih prihodkov zdravstvene skupnosti, namenjena pa so razen za funkcionalno poslovanje tudi za kritje izgube i/. 1979. leta in za Še neporavnane obveznosti do zdravstvenih organizacij iz leta 1979. Že ob sprejemanju finančnega nacrta za leto 1980 jc bilo ugotovljeno, da občinska zdravstvena skupnost Domžale s prihodki po sprejetih prispevnih stopnjah ne bo mogla pokriti izgube in priznanih obveznosti do zdravstvenih organizacij iz leta 1979 ter planiranje odhodkov za leto 1980. Sprejet je bil sanacijski program za uskladitev odhodkov z možnimi prihodki, v katerem je bilo predlagano povečanje prispevne stopnje za 1.18 od 1.7.1980 dalje. Pomembni so še drugi viri prihodkov, kot so prihodki od prispevkov, ki jih Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja odstopa zdravstveni skupnosti za zdravstveno varstvo upokojencev. Ti prispevki so doseženi s 50.4 odstotki nasproti načrtovanim in predstavljajo v strukturi prihodkov I 2.5 %. Nekaj nad 67< vseh realiziranih prihodkov pa predstavlja sredstva medobčinske solidarnosti, ki so prav tako realizirana po planu v višini 50 odstotkov letnega zneska. Kaj pa odhodki? Skupni odhodki s 40.9'/ v primerjavi s finačnim načrtom in v okviru teh odhodki za zdravstveno varstvo s 47,2 '/t so zaenkrat še v mejah planiranih, vendar je denimo postavka odhodki za specialistično ambulantno in bolnišnično dejavnost že dosežena preko polovice načrtovanega letnega zneska Presežen program Indeksi rasti fizičnega obsega programa potrjujejo večjo finančno realizacijo na istih postavkah, ter iz. tega izhajajoče ocene, da bo na večini postavk zdravstvenega varstva opravljenega več kot je bilo programirano. Sredstva, ki jih je občinska zdravstvena skupnost zbrala z lastnimi prispevki uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva (participacija) so v prvem polletju dosežena v znesku 2.306 tisoč dinarjev, kar je 42.9 v primerjavi z načrtovanimi. Tu je izguba! Občinska zdravstvena skupnost Domžale je zaključila prvo polletje 1980 z izgubo 2.797 tisoč dinarjev. Deficitarno poslovanje iz preteklega leta (i/guba 2.204 tisoč dinarjev v letu 1979) se prenaša v I. polletje 1980 s tem. da se primanjkljaj se povečuje, ker dotekli prihodki ne zadoščajo niti za pokrivanje tekočih funkcionalnih odhodkov v I. polletju 1980. Za II. polletje 1980 pa se Že nakazujejo nadaljnje prekoračitve planiranih odhodkov (nadomestila, odhodki za specialistično-ambu-lantno in bolnišnično dejavnost), kar bo finančno stanje skupnosti, če le-ta ne bo ustrezno ukrepala še poslabšalo. I/, navedenega sledi, da je osnovni vzrok za nastalo izgubo v I. polletju 1980 v tem, da občinska zdravstvena skupnost Domžale ni zagotovila dodatnih virov prihodkov, ki jih jc določila v svojem sanacijskem programu, s katerim naj bi pokrila izgubo in priznane obveznosti do zdravstvenih organizacij i/, leta 1979 ter del letofejih planiranih odhodkov. Povečane prispevne stopnje kot so povedali na Izvršnem svetu ne pride v poštev, treba bo najti sredstva v presežkih SIS drugih družbenih dejavnosti. Ob tem pa bo treba zagotoviti odgovornejšo izterjavo zasebnih obrtnikov, več discipline v izrabi sredstev, za prihodnje pa poskrbeti za realnejše planiranje. Ob tem pa bo treba zaradi potreb in tudi cenejših zdravstvenih storitev doma zagotoviti tudi pogoje za nekatere nove dejavnosti, ki jih občani potrebujejo in iščejo v Ljubljani. Avtovlefino službo vršim na vseh relaci/ah NON STOP NOVAK Pavel Tovarniška 27 Preserje, p. Radoml/e Tel 1061) 721-784 OSNOVNA ŠOLA MATIJE BLEJCA - MATEV2A MENGEŠ OBJAVLJA naslednja prosta dela in naloge: 1 KUHARSKO POMOČNICO za delo v šolski kuhinji. Pogoji: polkvalificirana delavka z znanjem kuhe in razdeljevanja hrane ter po možnosti z opravljenim tečajem iz higienskega minimuma. Poskusno delo traja 3 mesece. OD po pravilniku šole. Kandidati - kandidatke naj naslovijo prošnjo na naslov: Osnovna šola Matija Blejca — Matevža, Mengeš. Objava velja do zasedbe delovnega mesta. OSNOVNA SOLA OLGE AVBELJ HOMEC Komisija za delovna razmerja RAZPISUJE prosta dela in naloge za pomoč v administraciji in računovodstvu za določen čas od 1.11.1980 - 31.7.1981 Nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu. Pogoj: administrativni ali ekonomski tehnik. Prijave sprejemamo 15 dni od dneva objave. Cenjene stranke obveščamo, da čistimo tudi preproge, tekače in tapison ter vsa usnjena oblačila iz velurja, semiša in gladkega usnja. Čistimo strokovno in hitro. Cene konkurenčne! Usluge čiščenja vršimo v kemični čistilnici na Hodici (bivša železniška postaja), sprejemnico pa imamo tudi v Domžalah, Ljubljanska cesta 84 na dvorišču. Se priporočamo! Kemična ekspresna čistilnica J. ZOREČ Domžale - Rodica