List 38.
Kakšni Daj bodo verti na kmetih, da bodo
dovelj sadja donašali?
Verti na kmetih so večidel čez in čez s travo pre-rašeni. Gospodarji tacih vertov pravijo, da je trava pod drevesi dobra piča in da jim veliko zaleže. — Al ta mer-vica trave, ki jo pod drevjem nakosijo, jim na sadnim drevji več škode prizadene kakor je trava vredna, če še tako velika zraste.
Ce drevesa v travi stoje, počasi rastejo, so večidel le pokveke, ne rode rade obilo sadja, in še to, kar na njih obvisi, je rado piškavo, drobno, in nima pravega okusa. Zato bi bilo želeti, da bi si vsak gospodar ver t le za ve rt imel in da bi travo, zelenjad in druge rastline, ki mu tako veliko dobička ne doneso, odpravil spod sadnih dreve's, kar se da.
Pametni sadjorejci že od nekdaj okoli vsacega drevesa v jeseni potrebijo travo, tako, da za vozno kolo na široko krog in krog le samo perst pušajo. Ce je trata tako od dreves otrebljena, more svetloba, zrak (sapa), dež in sneg lože do drevesnih korenin, in to drevju neizrečeno tekne.
Še boljše bi jim pa djalo, če bi se to delo še enkrat poleti opravilo, in bi se taki kolobari (šajbe), kolikor kraj pripusti, vsako leto tako na široko r a z p elj e v a 1 i, kolikor bolj se drevesna krona na široko razprostira.
v
Ce je pa vert na kaki brežini ali v nizavi poleg kakega potoka ali vodene struge, bi ji o hudih plohah dežniea in povodnji okoli dreves zrahlano in prekopano zemljo poplavile in čisto do korenin pobrale. Na tacih vertih ne gre v jeseni zemlje krog dreves prekopavati; dovelj bo, če se bo le poleti zemlja pod drevesi prerahljala in rušina spod njih spravila.
Akoravno je omenjeno rahljanje in kolobarenje krog dreves poglavitno pravilo pri sadnem drevji, vendarle ne bo skerben sadjorejec tudi sledečih reči na svojem vertu nikoli opustil:
i. Gnojiti drevesom po kolobarih ali če je treba in mogoče gnojiti celi vert, je že davnej za dobro spoznano, in sicer tako, da nam ni treba tukaj koristi posebej dokazovati in priporočevati. S kakošnim gnojem naj se pa drevesom gnoji, bomo posamnim gospodarjem prepustili; oni bodo po svojih okolšinah najlože presodili, kakošen gnoj se bo njih svetu najbolj prilegel; knalovina se drevesom kaj dobro prileze.
2. Drevesa ne smejo po vertih pregostebiti. Nekteri verti so po kmetih z drevjem tako natlačeni, da je že pogled na nje memogredeočemu sadjorejcu zopern. Drevesa, ki stoje v taki goščavi, dobivajo svetlobo in zrak le samo od zgorej, in se nemorejo po svoji naturi razprostirati in verna ^krone) zadelovati; le kviško sterle, kar se po kmetih, posebno pri ecšpljah, le prepogostoma vidi. Take drevesa nastavijo metlji podobne krone, ktere zavolj pomanjkanja stranskega zraka in stranske svetlobe nastavijo na verhu le malo cvetja in ravno tako malo rode.
Tak zoper drevesno naturo zasajen vert se da le s tem zboljšati, če se drevesa, ki na tesnem stoje, iztrebijo. Ostale se bodo potem lože razprostile in razrastle, in ker bolj na svetlo in na zrak pridejo, se bodo kmali tako okrevale, da bojo od leta do leta bolj cvele in bogato rodile.
3. Ne samo goščavo sadnih dreves sploh, temuč tudi pre-goste posamesne veje in mladike mora skerbni sadjorejec izrečevati, da bo mogla svetloba lože do njih in da bo zrak prosteje med njimi vejal; drevesa ne bodo potem tako klaverno cvele in poredkoma rodile. Zato mora suhe in pregoste veje, s kterimi je krona, marsi-kterega drevesa preprežena, pridno — posebno pervih 6 do 8 let po presajenji  —¦ trebiti in izrezovati.
4.    Drevesa, ki so se posušile ali sicer pokvarile, se imajo z drugimi nadomestiti; zato se mora na Vsakem mestu, kjer se je kako drevo izkopalo in kamor se bo drugo posadilo, najmanj 3 čevlje globoka in 6 čevljev široka jama skopati, s frišno zemljo, kjer še ni nobeno drevo stalo, nasuti in v sredo jame novo drevo posaditi. Kdor drevja tako ne posaja, se bo kmali prepričal, da ni pravi sadjorejc.
5.    Ce je kako drevo, posebno ene zasade peškatega sadja na starejih vejah po večletni rodovitnosti tako opešalo, da ne nastavlja ne poganja več novih mladik, se po tem lahko pomladi, da se mu le tiste stare veje, iz kterih močne in zastavne mladike poganjajo, ako so le pripravne za novo krono, puste, vse druge s starim lesom pa odžagajo ali porežejo, rane pa s kakim dobrim drevesnim mazilom zamažejo. Take pomlajene drevesa rode po navadi še veliko let prav bogato in dobro sadje.
6.   Vertnarski nauk bi mogel povsod, kjer se mladost v sadjoreji podučuje, več obsegati kakor le nauk, kako se ima s sadnimi peškami in koščicami ravnati, kako drevesca rediti in cepiti; temuč učiti bi se tudi moglo, kako se imajo drevesa pozneje rediti, kader so že na stanovitne mesta presajene, ker ravno tukaj dostikrat najzdraviše in krepkejše drevesa konec vzamejo in gospodarja ob veselje do sadjoreje pripravijo.
7. Gosence in hrošči (kebri), kakor tudi drugi drevju škodljivi merčesi se morajo v vsaki srenji skerbno obirati; tiče m pa, ki tak merčes pobirajo in trebijo, bi se moglo prizanašati. Tudi s ker ti, ki največ červov in gljist potrebijo, se mora milostljivo ravnati.
8. Kdor hoče nov sadni vert ali sploh novo sadišče sadnih dreves zasaditi, mora posebno skerb imeti, da bo prave plemena sadja za to odbral. Ce ni s takimi plemeni, ki mu jih bližnji sosedje nasvetovajo, zadovoljen, naj odbere saj tiste sorte sadnih dreves, ki se v bližnji okolici dobro obnašajo in po navadi rade rode. Takošne plemena se ti bodo gotovo dobro obnašale, zemlja in kraj jim bosta ugodna. Rodile ti bodo sadja na kupe za dom in za prodaj. Kdor si kupuje iz ptujih krajev sadnih dreves ali pa si naročuje le cepičev, naj poprej dobro pozve: ali bo ono novo pleme tudi za njegov kraj ali ne.
-----   298   -----
Ce se toži, da tu in tam drevesa hirajo, ali ni morebiti to tega krivo #), da hrepenijo gospodarji le preveč po p tuje m blagu, ki pa se ne sponaša v našem kraji.
9,  Ce so na vertu, razun sadnega drevja, drugi p o-samesni za zelenjavo pripravni kraji, kamor pa perutnina ne sme zahajati, se znajo tudi z mnogoverstnimi cvetlicami, salato, kumarami, peteršilom in drugo za dom potrebno zelenjavo obsejati in zasaditi. S tem se tudi vsako leto nekoliko denarja prihrani, in gospodinja se lože in bolj brez skerbi v kuhinji suče, ker ji ni treba zelenjave, kar je za kuho in mizo potrebuje, drugod iskati, če je ima na vertu za dom dovelj.
10.  Ce ni vert ograjen, naj je s kakoršnim koli sadnim drevjem zasajen, bo dostikrat, in skorej vselej, gospodarju več jeze kakor koristi donašal. — Najboljša, pa tudi najdražja ograja je zid; toda vsak gospodar ni v stanu svojega verta obzidati. Z dilami ga oplankati, tudi precej stroškov napravi in vendar dolgo ne terpi. Najboljša ograja se je dozdaj živa meja poterdila, ki se iz belega tema, ali češminja ali smerečja zasadi, ker ni draga in dolgo terpi.
v
») Se smo dolžni ostali odgovor na neko vprašanje v „No-vicah": zakaj da sadno drevje poslednje leta zlo hira. Naj poterpijo sadjorejci enmalo. Gospod Ferd. Šmidt želijo na to vprašanje temeljito odgovoriti.                                    Vred.