List 49.
Gospodarske stvari.
Poduk, kako naj se ravna z živino,
da ne zboli, in kaj naj stori gospodar, kedar
mu zboli.
Letos je bilo med živino — največim bogastvom kmetijskih gospodarjev — toliko bolezni in jih je še, da tudi sicer nemarnim posestnikom se je vrinila skrb za bolje gleštanje njihovega blaga.
Zato jim tudi „Novice" rade pritek6 na pomoč in jim podajo pričujoči poduk.
Da se živina bolezni obvaruje, mora se jej vse privoščiti, kar jej tekne, a tako, kakor je prav; tu sem se šteje: čisti zrak in primerna toplota, primerna jed in pijača, s n a ž n o s t. Kdor na to ne gleda, mu bode živina večkrat zbolela in gospodarju ne bo^ toliko hasnila, kakor po pravici sme od nje upati. Se cel6 kužnih bolezni, ktere navadno največ živinčet po-morč, bo svojo živino obvaroval, ako jo skrbno zapira in loči, ali bo pa vsaj pripomogel, da se take bolezni dalje ne razširjajo.
Ako kmetovalec svojo živino glešta in jej streže, kakor jej grč, ako jej klaje daje, kakor je prav, ako za njeno snažnost skrbi in dobre hleve ima, bo svojo živino marsikterih bolezni obvaroval, in ubranil bode tudi, da se bolezen ne širi dalje, če na vse pazi, kar bi mu kakoršno koli tudi še tako majhno zbolenje razodevati utegnilo; toda skrbeti mora koj za potrebno pomoč.
Življenje živine pod milim nebom,
Kedar živi živina pod milim nebom, jej zrak tekne in svitloba najbolje. V tem oziru je vsaj v lepem vremenu najboljši pomoček ta, da se bolezni odvrnejo, da gre živina na pašo. Tukaj je pa treba opomniti, da se kaj rada mrzlo-mokrega zraka navzame živina, ktera je bila dolgo v hlevu zaprta; dobro je tedaj, o vlažnem jesenskem in spomladanskem vremenu domačo živino, kolikor je mogoče, v hlevu imeti. Tudi je na nekterih krajih, kakor, postavimo, na lužnatih, močvirnih krajih, blizo godišč lami, na pašnikih, kteri so dalj časa pod vodo stali, zrak s posebno paro zmešan, ktera je zdravju živine škodljiva; živina naj se kolikor je moč v take kraje na pašo ne goni. Vreme, ktero se naglo premeni, je živini na paši veliko bolj škodljivo, kakor uni, ki je v hlevih.
V hlevih.
¦v
Cisti zrak je pol življenja. Naj si to vsak gospodar z debelimi črkami  napiše  na  svoje hleve.
Živina živi od klaje in vode od ene strani, od druge pa od čistega zraka.
Ker mora živina vsaj pozimi in o mrzlih, vlažnih, deževnih dnevih tudi druge letne čase v hlevih ostati, morajo hlevi biti taki, da v njih živini čistega in friš-nega zraka ne manjka. Ljudje mislijo, da hlevi, posebno v bolj mrzlem letnem času, niso dosti topli; zavoljo tega skrbno zamaše vsako luknjo, skozi ktero bi kaj sapice v hlev priti moglo, tako, da je živina prisiljena, sicer v toplem hlevu pa tudi v silno nečistem zraku bivati. Ni ga tedaj zdravju živine bolj škodljivega bivanja, kakor v tacih zapaženih hlevih. Ker se živina neprenehoma pari in poti, ker gnoj in scavnica v hlevih ostaja, in tudi po sopenji živine, se zrak v hlevih tako zel6 spridi, da živina dostikrat (po črnici, vrančnem prisadu, anthraxu) naglo pogine ali pa da za dolgo čas*!\ zboli.
Prevetrovanje hlevov.
Ako hoče tedaj gospodar svojo živino v hlevu zdravo ohraniti, mora pred vsem drugim čiste sape v hlev pustiti; zavoljo tega pa naj se ne odpirajo vrata in okna ob enem, da tako sapa preveč skoz-nje vleče in tako zbole živinčeta, na ktera vleče. Dostikrat se vidi, da v preveč zapaženem hlevu posebno rada bolehajo tista živinčeta, ktera so najbliže vrat, ker vselej, kedar se vrata odpr6, sapa ravno na-nje puhne; kolikor bolj je potem živina toplote vajena, toliko bolj jej plaz mraza škoduje.
Da hlevi vedno čist zrak dobivajo, je najbolje napraviti duškov, skozi ktere more topli nečisti zrak odhajati, skozi druge pa čisti zrak prihajati. 4Taki duški se narejajo ali kot cevi na stropu ali se kot manje luknje med dvema oknoma blizo tal na nasprotni strani v steni naredijo. Da bi se zavoljo tega hlevi preveč shladili, ni se treba bati. Res je to, naj so hlevi pozimi topli; to se pa da doseči, če se vrata in okna skrbno zapirajo. Ce ima hlev svoje duške, zapiranje vrat in oken živini ne more škodovati; prevelika toplota v hlevih pa škoduje živini že zavoljo tega, ker potem mraz preveč občuti.
Treba je tudi, hleve včasih popolnoma prevetriti, ker skozi duške nečisti zrak vendar ne more popolnoma iz hlevov. Ako hoče kdo hleve popolnoma prevetriti, mora vrata in okna odpreti, kedar živine ni v hlevu. Ker je dobro in zdravju živine tekne, da se živina v dobrem vremenu vsaj par ur pod milim nebom sprehaja, naj se takrat tudi hlevi prevetrujejo.
Gospodar naj se tedaj nikoli preveč ne boji, da bi se živina premrazila, in zato naj prevetruje hleve. Ne-kteri gospodarji se bojč,  svojo živino iz toplega hleva
na mrzlo pustiti. V navadnih okoliščinah imajo prav, posebno če krave v pretoplih hlevih žive\ (Je pa gospodar tako, kakor je bilo rečeno, skrbi, da hlevi niso pretopli, ne škoduje živini prav nič, da se iz hleva spusti. Al na to večidel nihče ne porajta, ker skoraj vsak ima prevelik strah pred prehladnimi hlevi, dasi-ravno prehlajen hlev gotovo manj škode prizadene živini, kakor pa pretopel in presoparen hlev. Zlasti je v tacih hlevih ovcam zel6 nevarno biti, ker rade zbolš; pa tudi konji zel6 zelo radi zbole, če so delj časa v zatuhlih hlevih. Pretopli hlevi so pa posebno zavoljo tega tudi še škodljivi, ker postane živina preobčutna, in lahko zboli po prehlajenji, če se primeri, da mora na mraz priti.
Ce pa je treba že o mrzlem času za Čisti zrak v hlevih skrbeti, toliko bolj je tega poleti treba, ko veča vnanja toplota ne pusti toliko sopare iz hleva. Skrbeti se mora tedaj za to. Najbolj hasnejo mreže ali pa goste s mrk o ve veje čez okna. Marsikdo bi utegnil reči, da tako še bolj škodljiva sapa na živino vleče; temu se pa lahko v okom pride, da se zapr6 one luknje hleva, ktere so oknom nasproti. Posebno dobro je pa hlev vsaki dan prevetrovati takrat, ko je živina zunaj hleva.                                       (Dal. prih.)
390
List 50.
Poduk, kako naj se ravna z živino,
da ne zboli, in kaj naj stori gospodar, kedar
mu zboli.
(Dalje.)
Hlevi morajo prostorni biti.
Da živina ostane zdrava, treba jej je pred vsem, da se sprehaja. To ne velja samo za mlada živinčetp ktera ne rastejo in ne teknejo, če so neprenehoma zaprta, ampak tudi za stara. Toraj je tudi zel6 koristno, živino na pašo goniti, in dasiravno se živina na paši ne redi vselej, jej vendar to dosti tekne, da se dobro sprehodi in zleta. Zavoljo tega naj se živinčeta vsaj par ur na dan na kakem prostornem mestu zletavajo.
Ovce že tako sploh v hlevu niso privezane, pa malokje skrbe tudi za to, da niso preveč na tesnem na-gnječene. Prav dostikrat se primeri, da se bolezni iz-cimijo v ovčjih hlevih, v kterih so živali prebivati pri-morane; take bolezni naglo naglo poberejo živinico. Ce se živina ne more prosto gibati, je škoda zavoljo tega se veča, da je zrak v hlevu zel6 pokvarjen. Ni tedaj dosti, da so ovčji hlevi zračni (luftni); tudi preveč drobnice (bravi) ne sme v njih nagnječene biti, vsaj toliko ne, da se ne bi mogla žival pregibati. Sploh bi utegnilo za ovco prostora pol sežnja (klaftre) na dolgo in široko dosti biti.
V nekterih krajih so sicer z dobrim vspehom poskusili, tudi govejo živino v hlevih nepriklenjeno imeti; ker pa taka živinčeta preveč stelje potrebujejo, vendar bolj hasne, govejo živino priklenjeno imeti. Zdravje živine sploh zavoljo tega nič ne trpi, če je tako priklenjena, da si z verigami (kčtnami) ali vrvmi ne more škode delati, ali da sploh ne stoji preveč na tesnem. Kakor je govedo veliko, potrebuje tudi prostora več ali manj; navadno srednje veliko goveje živinče potrebuje staje take, ki je 3 čevlje široka, 10 Čevljev pa dolga z jaslimi vred. Večidel je pri nas preveč živinče t in preveč na tesnem v hlevih, in tako živina v pretoplih in zaduhlih hlevih živi, pa tudi ne more zložno ležati. Dostikrat se zgodi, da živinče živinče sune, na-nj stopi ali kakor si bodi poškoduje.
Konji potrebujejo zavoljo veče velikosti tudi bolj širokih staj, in treba je skoraj, da drug druzega ne po-
škoduje, jih s tramovi in stenami ločiti. Zavoljo tega je skrbeti, da konj ni prekratko privezan, tako, da se dostikrat še vleči ne more. Sploh zadene konje marsi-ktera bolezen zavoljo tega, ker so prekratko privezani. Vsako mlado živinče pa mora biti, dokler je mogoče, prosto, to je, neprivezano, v svoji staji naj se prosto giblje. Najbolj škodljivo je žebetom, če so privezana, ker jih to ne ovira samo v rasti, temuč tudi bolezni kit in kosti na nogah se jih zavoljo tega lahko lotijo.
Toplota v hlevih.
Zastran toplote je bilo že rečeno, da ne smejo hlevi, v kterih živina živi, ne pretopli ne prehladni biti. Pa vsaka domača živina ni enako občutna za gorkoto in mraz; ravna se to po tem, kakošno kožo ima, ali pa kako je živina mraza in gorkote vajena.
Ovce že volna mraza bolj varuje, in ker hodijo večkrat na pašo, so tudi vnanjega zraka bolj vajene; one tudi precej velik mraz prestanejo, za veliko toploto so pa zel6 občutne; zavoljo tega zbol6 ^prav rade v toplih in zatuhlih hlevih nevarno na krvi. Pa tudi na paši jim je velika vročina, kakor o poldne poletni čas, dostikrat škodljiva; ako tedaj o takem poletnem času ni mogoče ovac v senco zagnati, naj se raje v dobro prevetrane hleve nazaj ženejo, kamor opoldansko solnce ne sije.
Goveja živina sploh je za mraz bolj občutna, ker je vajena v toplih in večidel še pretoplih hlevih živeti; treba je tedaj tudi vedno skrbeti za to, da so goveji hlevi topleji kakor ovčji; toda gledati je, da hlevi niso samo topli, temuč tudi snažni morajo biti; zakaj če je hlev pretopel, se dostikrat primeri, da živina nagi orna pogine in da jo zlasti rada bolezen z imenom črm, črnica ali vrančni prisad znana napade.
Tudi goveji živini je škodljivo, če solnce naravnost na-njo sije; ako se tedaj opoldne iz hleva žene, treba je take previdnosti kakor pri ovcah.
Konji sploh za mraz niso tako občutni, ker so ga bolj vajeni; toliko bolj jim pa škoduje presoparni in pretopli hlev, zlasti če morajo več dni zaporedoma v njem ostati.
Bobzni možganov, ktere jih večkrat napadajo, kakor tiščavka, vrtoglavica, izhajajo gotovo tudi iz tega, ker ljudje mislijo, da hleva ponoči nikoli ne morejo dosti zapreti, da bi kaj sapice va-nj ne prišlo, ko so vendar konji bolj kakor vsaka druga domača živina frišnega zraka vajeni.
P r e š i č i še manj kakor ovce veliko toploto prenesejo; zlasti poleti ni mogoče, jih na dosti hladnem kraji imeti; zavoljo tega je tudi treba, da hlevi in prostori, kamor se podnevi spuščajo, takoležč, da solnce po mo-
gočosti malo na-nje sije, posebno mora pa na tacih prostorih vedno dovolj vode biti, da se morejo prešiči v njej hladiti.
Nič manj kakor prevelika toplota ni tudi velik mraz domači živini škodljiv; zlasti velja to od mladičev, kterim sploh toplota bolje d6. Prasčeki in jagnjeta so za mraz silno občutni, in hlevi, v kterih so, morajo vedno dosti topli biti, če ne, zadene gospodarja velika zguba. Tedaj tudi ni dobro, da se stare ovce, ko se z mrzle paše in dostikrat vse premočene v hlev vrnejo, koj k jagnjetom spuste, ki so domd ostala. Najbolj škodljiv je živini puh in naglo preme-njeno vreme; puh je toliko bolj škodljiv, kolikor bolj segreta je živina, na ktero vleče, tedaj posebno potem, ko je mogla živina trdo delati in se sprehajati. Ta škodljivost se dostikrat pri konjih vidi in pa tudi pri druzih živinčetih, ktera v zelo toplih hlevih žive in blizo vrat, oken in duškov stoje. Živina naj se tedaj v hlevu tako postavi, da mrzla sapa ne puha naravnost nanjo; dostikrat zadostuje lesena stena, ktera živinčetove staje varuje.
Naglo premenjenje toplote je toliko bolj škodljivo, kolikor veČi je razloček med toploto in mrazom. Navadno mislijo ljudje, da samo to je živini škodljivo, da iz toplote v mraz pride; gotovo pa je, da se morejo živinčeta tudi takrat premraziti in zboleti, če iz mraza pridejo naglo v topel hlev. Zavoljo tega je tudi treba, da se hlevi tudi poleti prevetrujejo tisti Čas, ko se živina sprehaja ali je pa pri delu, da je kaka škoda ne zadene, kedar se potem v pretople in soparne hleve vrne. Ako zadnjič hlevi niso neizmerno topli, bo malokdaj kakemu živincetu škodovalo, če prav naravnost iz hleva ven na mraz pride.
Kedar se ovce zavoljo striženja kopljejo in umivajo, naj se posebno na to gleda, da se potem na toplem in zračnem \raji osušijo; najslabeji kraj za to je hlev, ker se vlažna soparica, ktera o sušenji iz ovčjega života puhti, ne da iz hleva spraviti drugač, kakor da sapa skozi hlev vleče; to je pa ovcam nevarno. Ako pa ta soparica v hlevu ostane, se ovce preveč počasi suše, in ostanejo toraj predolgo v veliki vlažnosti, ktera je posebno ovcam zelo škodljiva. Ta živinčeta je tedaj po mogočnosti varovati, da dež ne gre na-nje, ker ni le volna potem manj vredna, če je mnogokrat premočena, ampak tudi marsiktere nevarne kužne bolezni se izcimijo iz tega. Ravno tako je tudi gosta in vlažna megla škodljiva, ker tudi kakor dež ovce moči; skrben gospodar tedaj svojih ovac o megli ne bo na pašo puščal, ker velika vlažnost zraka k marsikterim boleznim pripomore.
Tudi ostrižene ovce potrebujejo, da se ne prehlade, posebne previdnosti, da se o deževnem in vetrovnem vremenu koj po strižbi ne ženejo iz hleva, ker jih volna gotovo varuje, za vlažnost in mraz pa so zelo občutne.
Dostikrat peljejo tudi konje koj na vodo, ko od dela vsi vroči in dostikrat potu vsi mokri domu pridejo. Nevarne bolezni iz prehlajenja, kakor klanje, vnetje kopit, še cel6 pljučni prisad so dostikrat nasledki take nemarljivosti. Ravno tako je konjem škodljivo, če, kakor se navadno godi, vsi premočeni v hlev pridejo in jih nihče do suhega ne obriše. Skrbni gospodar do tedaj vselej skrb imel, da se vsa njegova delavna živinčeta dobro obrišejo in odrgnejo, predno od dežja vsa premočena v hlev pridejo, ali vsaj koj potem, ko v svoje staje pridejo in se razpravijo.
(Dalje prihodnjič.)
398
List 51.
Poduk, kako naj se ravna z živino.
da ne zboli, in kaj naj stori gospodar, kedar
mu zboli.
(Dalje.)
Kako svitel mora biti hlev?
Vsaka živa stvar tekne v svitlobi bolje, kakor v tamoti; hlevi naj bodo tedaj svitli ne samo zavoljo zdravja živine. Zlasti očem živine je škodljivo, če iz tamnega hleva naglo na solnce pridejo. Ljudje sicer mislijo, da to goveji živini in drobnici ne škoduje, konji pa utegnejo zavoljo tega nevarne bolezni oči dobiti; dostikrat še celo popolnoma oslepi. Nič manj ne škoduje prevelika solnčna svitloba sama; toraj naj so hlevi tako postavljeni, da solnce živini ne sije ravno v oči; zlasti konjem je to silno škodljivo, kar se lahko iz tega razvidi, da v tacih okolščinah dostikrat vrtoglavi postanejo, in da konji, kteri imajo že bolj majhno tišavko (Dummkoller), na preveliki sončni svitlobi še bolj tiša-vasti postanejo, poslednjič pa še cel6 zdivjajo.
Hlevi morajo biti snažni.
Da živina zdrava ostane, pripomore jej veliko veliko snažnost, pa ne samo snažnost živine, ampak tudi njih okolice. Ako se živini ne snaži koža, naredi na njej nesnaga skorjo, zavoljo ktere se naredi dostikrat trdovratne kožne bolezni, in ker se živinče potem ne more potiti, se se izcimijo tudi notranje bolezni. Posebno delavna živina, konji in voli, se morajo mnogokrat potiti in v prahu živ6ti, treba jo tedaj jih pogo-stoma cediti in štrigljati, konje vsaj enkrat na dan, vole pa vsaj trikrat v tednu. Pa tudi živina, ktera je vedno v hlevu, se mora nesnage varovati. Dvakrat v tednu jo snažiti in štrigljati bi  samo takrat dosti bilo, kedar
bi se živinčeta tudi pridno kopala in sploh tako gle-stala, da bi se ne mogla tako lahko povaljati. Zavoljo tega naj se staje tako narode* , da se more gnojnica, kar je stelja ne popije, lahko odcejati in hitro od-jekati. Posebno veliko je pa tudi na stelji in na tem ležčče, da se stelja večkrat nova nastelje. Najboljša stelja je slama, ker gnojnico hitro popiva.
Ako se tedaj slame dosti nastelje in se slama, ki je bolj onesnažena, vsaki dan pr6č jemlje, še celo treba ni, hleva dan za dnevom kidati; listje pa popiva scavnico veliko manj in živina se na njem zelo onesnažuje; zavoljo tega se mora vsaki dan drago listje na-stlati, pa tudi živino je treba večkrat snažiti in umivati, če jo gospodar hoče čedno imeti.
Pri konjih je pa vselej treba, zel6 premočeno steljo vsaki dan presuševati in čez kaj dni pa druge nastlati. Poleti vsak dan kidati je že zavoljo tega dobro, da se ne zaredi preveč mrčesov in muh, ktere živino zel6 nadlegujejo in jej ne dajo mini.
Tudi volom, kteri se za delo rabijo, je treba večkrat hlev izkidati in kakor konjem slame nastiljati, ker so frišnega zraka vajeni, a tudi bolj mehke stelje potrebujejo, da si bolj spočij jo.
V ovčjih hlevih sme gnoj brez škode cele mesece ostati; ovce v hlevu niso privezane, teptajo po slami z gnojem zmešani in store tako, da se gnoj s slamo bolj zmeša in scavnica globočeje pod slamo pride. Ako se nastilja dosti dobre stelje, ktera vlažnost lahko popiva, in se hlevi dobro prevetrujejo , kedar je drobnica na paši, se ni nobene nevarnosti za zdravje bati. Sme se tedaj ravno tako tudi s kravami ravnati, če se jim veliko slame stelje in hlevi večkrat prevetrujejo, zlasti pa, če krave niso priklenjene  in  se  po hlevu prosto gibati
morejo.
Ako se kravam vsaki dan kida, se s tem res nekoliko stelje prihrani; ali tak gnoj ni tako močen, ker se stelja z njim ne zmeša dovolj; pa tudi živina ne leži tako toplo in mehko; posebno na s kamnom ali ceglom vloženih tleh ležati ne tekne živini. Bolje je tedaj, če je mogoče, dosti slame nastlati in vsaki dan več nastiljati, gnoj pa večkrat kidati; tako tudi živina čedna ostane.
Ni pa dosti samo, da je živina čedna; tudi orodje, tla in stene hleva morajo snažne biti. Treba je tedaj živino prav pridno umivati in vselej dobro obrisati, stene hleva vsaj enkrat v letu pobeliti, tla in pot, po kteri živina v hlevu in iz hleva hodi, se morajo vsaki teden enkrat počediti.                                            (Dal. prih.)
406
416
Poduk, kako naj se ravna z živino,
da ne zboli, in kaj naj stori gospodar, kedar
mu zboli.
(Dalje.)
Klaja za domačo živino. Pasa.
Skoraj največ bolezni živini izvira iz klaje (futranja) sploh. Ali tekne zdravju živine to, da si na paši sama svoje krme išče, ali da vedno v hlevu ostane in se jej ondi klade, to se ravna večidel po tem, kako leži in Kakošna je paša. Dasiravno zadene tudi na paši živino kaka škoda po vremenu večkrat, kakor če se v hlevih redi, hlevi vendar niso vselej taki, da bi zdravje živine v njih tudi škode ne trpelo. Nazadnje vendar le to, kakoŠno je kmetovanje, razsodi, ali morajo živinčeta na paši ali v hlevu svojo krmo dobivati. Bodi pa živina ali na paši ali v hlevu, obvaruje se tu in tam bolezni, če se z njo prav ravna.
Ako se živina samo zavoljo tega na pašo spušča, da se na njej pregiblje in čisti zrak vživa, mora paša tako ležati in naprav j ena biti, da živini tekne. Da se parkljem in kopitom škoda ne godi, ne sme paša kamenita biti, pa  tudi ne  močvirna in blatna.
Mlake in stoječe vode, ktere se poleti počasi suše in veliko škodljivosti iz njih v zrak pride, se morajo odpeljati in na suho djati. Paša mora za število žvinčet, ktera se na-njo gonijo, dosti prostora imeti, da se more živina, kolikor je mogoče, po njej prosto sprehajati. Da se živina preveč ne utrudi, in da je zlasti poleti vročina in prah preveč ne nadleguje, mora paša olizo vasi in daleč od prašnih cest biti. Da imajo živinčeta o naglem hudem vremenu in dežji, zlasti pa tudi o veliki vročini kam iti, je prav dobro, pašo z drevjem obsaditi ali pa saj šupo narediti, ktera ima streho; tudi je dobro, da skozi pašnike čista voda teče ali pa da se more živina vsaj na koritih pri studencih napajati.
Dasiravno živina ne živi samo od paše, vendar je vselej treba, da so pašniki snažni 5 zavoljo tega se mora gnoj vsaj raztrositi, še bolje je pa, če se s pašnika spravi in nekoliko daleč od njega na kupe deva. Tudi škodljiva in marsiktera strupena zelišča, ktera se prav rada na slabo oskrbovanih pašnikih vgnjezdujejo, kakor
tudi osat in grmičje se morajo poruvati, in mali trud se bo vselej dobro plačal, če se spomladi zemlja zrahlja. in z ^dobrim  travjim  semenom obseje.
Škodljivo je živino na pašo goniti o hudem dežji ali o mrzlih vetrovih, ravno tako, dokler rosa in slana na pašniku leži; posebno ovce se morajo varovati, da s slano poparjene trave ne zrejo. Dobro bi bilo tedaj vselej tako dolgo čakati, da se rosna al od slane poparjena tla vsaj nekoliko posuše, predno se ovce na pašo ženejo; če pa ni mogoče toliko časa čakati, naj se da živini nekoliko suhe klaje, predno gre na pašo, da ne plane prehitro p >  mokri travi.
Ako je take previdnosti že pri pašnikih treba, kteri so prav za prav le sprehajališča živini, bode je še bolj treba, kedar si morajo živinčeta ob enem tudi živeža iskati. Zel6 škodljivi so tedaj drobnici in goveji živini posebno pašniki, kteri globoko leže, potem močvirni in mahovni, kakor tudi taki, kteri so še le pred kratkim pod  vodo  stali.
Konjem najbolj tekne pasa na ne preveč in ne premalo suhih, grmičastih gričih, na kterih visoka, sladka trava x%aste in blizo kterih je voda.
Za govejo živino se podajo posebno travniki na gorah in nizkih planinah. Grovejo živino v gozdih pasti je bolj škodljivo kakor koristno; bolje tekne paša na izsečenih prostorih z visoko travo.
Ovcam teknejo najbolj visoko ležeči suhi pašniki z dišečo  travo.
Dostikrat se zgodi, da živina na odločenih pašnikih ne dobiva dovolj živeža, tako, da res strada in zavoljo tega tudi lahko zboli. Pa tudi na mastnih pašah, k kterim se morajo deteljišča šteti, se mora gledati, da se živina ne preobje. Kaj lahko se preobjedo ovce take, ktere so skozi zimo tako rekoč izstradane, potem pa naglo na mastno pašo pridejo, ali pa se poleti na obila strnišča zapode, ko jim je na njih navadnih pašah krma že "pošla.
Pašniki utegnejo pa tudi zavoljo t^ga živini škodljivi biti, ako na rastline kaka skodjiva strupena rosa pride ali je pa veliko mrčesa, kakor pajkov, uši i. t. d. na njih. Vrh tega se mora živina v hlevih iz-rejena na pašo počasi in tako tudi od življenja na paši se počasi klaje v hlevi vaditi tako, da dobiva živina v začetku, predno od doma gre, nekoliko suhe krme, pozneje pa, ko se ima paše odvaditi, naj se jej vselej nekoliko suhe klaje da, kadar se domu vrne.
Med vsemi pašami so pa največidel paše na gmaj na h zdravju živine najbolj škodljive. Tu so namreč skoraj vse škodljivosti nakopičene. Večidel so le pusti prostori, kteri niso za nobeno drugo rabo, za gmajne odbrani; nihče jih ne obdeluje, živina zato dobiva na njih komaj toliko, da more živeti. Ker gonijo vsaktero domačo živino na-nje, se ne puli samo med sabo za pičo, tudi se dostikrat zgodi, da živinče živinče pokvari. Posebno pa povekšujejo gmajne nevarnost za razširjenje kužnih bolezni med vso živino kakega kraja. Previdni gospodar bo tedaj svojo živino samo tedaj na gmajno dal gnati, kedar je prepričan, da je vsa živina njegovega kraja zdrava, in kladel bo v hleva še vedno toliko, da bo imela dosti živeti.
Krmenje v hlevu.
Ako imajo živinčeta v hlevu krmo (futer) dobivati, ne pomaga samo to, koliko in kakošne krme dobivajo, da dobro teknejo, temuč tudi to, kako se jim krma napravlja, o kterem času jo dobivajo, in kaj te krmi Še primeša.
Sploh menda je znano, ktera krma tej, ktera pi, tej bolj tekne; al kdor ima skrb, da njegova živin« zdrava ostane,  bo tudi razsodil, ktera klaja naj se M-
Tini daje, ker se dostikrat vidi, da ostanejo živinčeta o še tako razni krmi zdrava,   če  ae  namreč nobena pre vidnost iz nemar ne pušča, ktere je pri krmenju Sjloh treba.
Koliko krme gre živini.
Koliko krme živini gre, se ne ravna samo po velikosti živine, temuč tudi po tem, kakošna je in kako •e rabi krma; zakaj živina naj ne dobi samo toliko živeža, kolikor ga za življenje potrebuje, temuč še toliko več, kolikor je treba, da more storiti, kar človek od nje tirja. Ako hočeš, da ti bo konj bolj težka dela opravljal, moraš mu tudi bolj tečnega živeža dajati, kakor pa konju, kteri cele dni v hlevu stoji; brejo kravo, ktera mora v svojem telesu mladiča rediti, zraven pa še tudi mleko dajati, moraš bolje rediti, kakor pa kravo, ktero imaš samo zavoljo mleka. Zdravju živine silno škodljiva vraža je tedaj, da morajo vsa živinčeta enega plemena enako veliko krme ali klaje dobivati.
Premalo krme je živinoreji največa škoda; kmetovalec nima samo velike zgube, ampak živino napadajo tudi bolezni, ktere se sicer ne izcimijo naglo in se ne spoznajo koj ; prihajajo pa bolj in bolj hude in spodkopujejo zdravje živine tem več, ker dolgo trpč. Prvo pravilo (regeljca) bodi vsakemu kmetovalcu, kteri hoče zdravo živino imeti, da na] raji manj živine redi, pa to naj dobro redi. Veliko živinčet ne pomaga nič, Če nima toliko krme, da bi jih mogel tudi tečno rediti. Ue razsodi pa samo mnogost krme, ali je dostojna za popolno reditev živinčeta, tudi na to je posebno gledati, ali je krma dosti redivna. Tako, postavimo, je vsakemu znano, da slama malo redi, daj jo živini veliko veliko, še celo toliko, kolikor je more požreti, živina •e ti bo pa vendar slabo redila. Kavno tako je s krompirjem. Ako bi se živini krompir brez vsega druzega dajal, bi ga, da bi se nasitila, veliko potrebovala, ne zredila bi se pa vendar ne, ker krompir malo redi. Pri klaji mora tedaj kmetovalec tudi gledati, kako je redivna, ako hoče, da se mu živina po volji redi in da mu zdrava ostane. Prepičla reja je živini škodljiva, pa ravno tako jej tudi pretečen živež marsikako škoduje, posebno če ga živina ni vajena, če se hitro od
Sičlega do zelo tečnega živeža prestavi, ali če se za rugačna dela rabi, kakor je bila vajena. Tako se dostikrat primeri, da začnejo konji za žlezami (Driisen) ali koliko bolehati, kteri so bili pred manj tečne krme vajeni, pa so naglo drugo dobili. Kavno tako se lahko dostikrat vidi, da prav lahko kolika konje napade, kteri so svojemu delu primeren živež dobivali, pozneje pa več dni niso delali in vendar ravno tak živež imeli. Kakor konjem, če ravno ne tako očitno, je tudi drugi domači živini škodljivo, če jim začnejo naglo boljšega ali pa sploh druzega živeža klasti, zlasti pa skušnja uči, da breje krave in ovce rade z vržejo, če se jim krma naglo premeni.                         (Nadaljevanje v prihodnjem letu.)
417