PET  PESMI
Kajetan  Kovič
CHANSON
Kadar hodimo sami po bulvaru Saint Michel
ali kjerkoli drugje po svetu,
si včasih zaželimo majhnega čudeža,
ki bi bil na zunaj podoben dekletu.
Mogoče zato, da bi šli na sprehod v Bulonjski gozd, ali zato, da bi z njo kakšno noč prespali, ali pa čisto preprosto, da ne bi zvečer na vogalu bulvara sami ostali.
Da bi lahko vsaj za hip spet verjeli, da je življenje obljudena hiša in da nas z njim še kaj drugega veže kot sivi pločnik BouFMicha.
PES
Pes na železni verigi,
pes na otroški verigi iz regrata,
pes na verigi žvižga:
mine železo,
mine regrat,
mine žvižg,
mine vse —
ne mineta
pes in veriga.
Pes mora lajati,
stražiti,
lizati,
pes mora stiskati rep,
pes je cirkuška točka
in tabla z napisom HUD PES.
Nikoli ni samo pes,
ampak vedno le pes na verigi.
983
Zvečer golta spalne tablete.
V sanjah se strga in teče,
teče za zajci
in za volkovi
in za lisicami,
teče z nogami vseh prednikov,
teče za soncem in cvetjem,
teče v gozdove,
teče krvav,
teče raztrgan,
teče brez sape —
teče, teče
pes na verigi iz sanj.
PRAH
Iz niča prideš,
prah ma podplatih neba,
med vrtove, na hribe,
zazidaš si hiše in kašče,
drevesa in mesta,
veter zatakneš na kopje
in jezdiš zrele konje
letnih časov.
Kot zvonki zamašek
poči iz niča zavest,
kresnica, raketa, planet,
in za obzidjem oči
se premaknejo sonca.
Žogaš se z njimi,
jih mečeš, loviš
in spet mečeš
in sonca beže,
dokler ne ostaneš sam
na rjavi, samotni gori.
Zdaj boš položil
vrtove in hribe in konje
v druge oči
in nebos si bo tiho
obrisalo podplate.
984
ZVON
Biti ob robu, biti v sredini,
z željo vedno drugje kot s telesom.
bežati in stati,
živeti same majhne trenutke,
nevedno verjeti v srečo nemira,
poteni pa spoznati,
da je nihaj od roba do roba celota in velik mir in donečega zvona velika tišina.
PESEM
O kisli sad limone, o sladki sad medu, o nežne ptičje krone poguma in strahu.
Srebrno je deževje. Iz južnih korenin poganja nizko drevje zelenih mandarin.
Te vabijo gozdovi, dišeči od prsti? O pojdi za sledovi divjadi in zveri.
Zapodi čredo dnevov na pašnik zrelih trav. Zaplodi jato spevov, da se bo zrak smejal.
Čeprav boš sam ob žeji in lakoti trpel, da le na vsaki veji bo ptičji jezik pel!
985