Leto IX.
V Celji, dne 5. maja 1899.1
Štev. 18.
aja vsaki petek v tednu. — Dopisi naj bo isvolijo pošiljati uredništvu iti sicer fiaofcirano. — Hokopiai se ne vračajo. — Za inserate se plačuje 60 kr. temeljne pci rtjbmo tej ^ Vsake petit-vrste po 10 kr. za y&akokrat; za ?ečje inserate, kakor tudi za mncgokratno mseriranje primerni popust. — Naročnina za celo leto 3 gld., z*
pol leta 1 gid. 60 kr., za četrt leta 80 kr., katera tt&j se pofeilja: Upravništvu „Domovineu v Celji.
It
Spomin na grofa Hohenwarta.
Pokopan je mož, čegar velika diplomatična zmožnost in čut pravicoljubja ga je delalo edinega!, zvišenega in dosedaj nedosežnega v ustavni dobi avstrijskega cesarstva. Grof Hohenwart je našefel črva, ki razjeda našo mtvogojezično Av-strijoo, hotel ga je tudi zatreti, toda zabranjeno mu je bilo. Da bi bil ostal ta pravicoljubni državnik toliko let na krmilu avstrijske države, kakor je stal angleški Gladstone, pruski Bis-marok, storil bi bil Avstriji isto uslugo, kakor omenjena državnika za svoji očetnjavi: rešil bi bil razdevajočo krizo, razdelil avstrijskim narodom jezikovno dedščino, osrečil in zadovoljil narode, osrečil državo; svoje ime pa bi bil proslavil podobno imenovanima tujima državnikoma.
Do tega pa ni prišlo. Da ni prišlo, zakrivil je nekoliko sam, največ pa razni vplivi, intri-gantje in — ukorenineni zistem.
Splošno pa je smei mož po kratki dobi sWp snovnega sodstva za k b ca ti s cesarjem JffBftap II : EImel sem najboljše namene, imel pa utidi nesrečo, da mi je vse spodletelo."
v kojni Hohenwart je prevzel avstrijsko mini&aterstvo za Potockijem meseca svečana 1871 ter £ga vodil le do konca oktobra istega leta. Tedaj le prav kratko dobo. Toda kar je storil v tenn kratkem času, kako dovršene načrte je gojil, pokazal je, da je cel mož, popolen diplo-' mat, kakršnega Avstrija še ni imela na krmilu ter g;a najbrž niti tako kmalu ne dobi.
Dasi ni bil Slovan, niti slovanskim težnjam narawnost naklonjen, vodila ga je jedna misel napraam vsem slovanskim narodom: ravnoprav noat, historične pravice narodov.
Na svoj prapor si je zapisal: naravni in vspeš&ni razvoj države, zatrenje pogubne in ko-rumpoovane nemške centralizacije, pomirjenje narodov/ in spravo istih z državo.
Narodom, posebno slovanskim, je hotel priboriti jezikovno samostalnost v deželnih upravah na način federalizma.
Med Slovani stekel si je največjo hvalež nost češkega naroda. Čehom je pridobil pripo-znanje češkega državnega prava s cesarskim pismom ter mnogo drugih, sicer po zakonu in naravnih pogojih upravičenih, toda do tačas ne-pripoznanih pravic. Češka bi bila vsled teh pri-poznanj država zase ter bi imela z drugimi avstrijskimi deželami le nekatere skupne stvari. Zahtevalo se je tudi, da venčajo cesarja za češkega kralja.
Iz smisla pobratimake slovanske vzajemnosti blagrovati bi morali izvanredno pravičnega moža že zaradi same te naklonjenosti do Čehov, ko bi nam neposredno ne bil tudi nič pridobil. Pa imel je pred očmi tudi nas Slovence, bival v vedni zvezi z našimi slovenskimi poslanci, razmotrival naše težnje, katerih bi se bil vsekakor polotil, da ga niso poprej zavistneži vrgli.
' Pravcata" zarota je vznikla zoper Hoben wapta in ajeg^ia .»a&,ia.	umih slojev,
katerim ni v državi druzega sveto, nego nemška moč, nemiški despotizem.
Avstrija še ni bila zrela za pravično, moderno državo, kakor še danes ni. Umnega in jednakopravnega državnika, kakor je bil grof Hohen\vart so strmoglavili, avstrijska ustava pa je zdrsnila zopet v globino narodnih razporov in nemškega tlačanstva, iz katerega jo je Hohen wart polagoma potegal.
Hohenwartov sodržavnik v ministerstvu, zloglasni slovanožerec Beust, ga je tožil cesarju, da hoče razcepiti jednotnost monarhije; Mažari, ki so videli v padcu vrhovnega vodstva Nemcev v Avstriji propadanje lastne hegemonije v Ogrski, so se Beustu pridružili. Pridružilo pa se je za rotnikom zoper Hohen\varta tudi višje avstrijsko vojaštvo, takozvana generaliteta, katera je še
danes tako ozkosrčna, da vidi moč armade le v krčeviti brambi nemškega duha, ne meneča se za zadovoljstvo in ne volj o narodov. Da, cel<5 Nemčija, ki je baš tačas postala vsled zmage nad Francozi nad vse ošabna in domišljava, poslala je na dunajski dvor svojega obtožitelja zoper Hohenwartove namene.
Tolikim nasprotnikom ni mogel Hohen\vart kljubovati. Umaknil se je ter moral umakniti s seboj vse srečne načrte.
Česar ni dosegel direktno, dosegel je vsaj nekoliko pozneje s pomočjo svojega kluba pod Taaffejevo vlado, h kateremu klubu so spadali tudi slovenski poslanci. Dasi Slovenci z njegovim klubom za ono dobo nismo mogli biti zadovoljni, nego smo želeli, da ga naši poslanci zapuste, ne da se vendar tajiti, da je diploma-tično postopanje grofa Hohen\varta tudi Slovencem marsikaj priborilo. Drobtinice narodnih pravic, katere nam je naklonila vlada za časa,
rt državni poslanec in klubov načelnik, so skoraj le njegove zasluge, kar bi n.«.iT» n»jk.'žje potrdili naši državni poslanci, ki so bili njegovi Sodobniki.
Da je imel mož tudi dokaj napak, ne da se i to tajiti.
Skoraj neodpustna pregreha je bilo njegovo cincanje in zadrževanje odločnih korakov. Pri tem je zadrževal tudi slovenske poslance, ki so mu neomajno zaupali, da niso storili v usodnih trenutkih odločnih korakov. Njegovo vedenje ga je pozneje skoraj izdajalo, kakor da se boji, da bi se njegove lastne ideje ne bi prehitro razvijale. Morda pa se mu je oglašalo njegovo nemško srce. Toda, bodi pozabljeno!
Ob njegovem grobu nam prihajajo Slovanom na misel le oni blagi čini pokojnega grofa, katere je izvršil ali vsaj projektiral kot bistroumen diplomat, nesebičen državnik, da bi pri-
LISTEK.
Ciganka.
Izvirna povest.
(Spisal Dragotin Vrenko.)
llirko je mirno poslušal do konca, a niti nasmehnil se ni; njegov resni obraz je kazal, da se še ni popolnoma otresel otožnega čuta, kate-| rega mu je vtisnila očetova smrt v srce; tiho je žaloval in rad bi se bil veselega pokazal svetu, fc toda ttega ni mogel.
»Ne boj se za me, Davorin," pravi z resnim glasom, „temveč sam sebe varuj."
Kmalu potem se je poslovil od svojih novih tovariišev ter se podal v svojo sobo v gostilni k počitku. Tudi Davorin in starejši kolega sta odišla domov, ko je zadnji že skoraj vse časopise prebral.
VI.
Gospod Migolič je sedel po svoji stari na vadi w mehkem naslonjaču, pušil dišeči duhan in brakl razne novice iz vseh delov sveta v raz I ličnih časopisih. Ni se veliko postaral v pretočenih 1 letih. Njegove sive lase bi bil lahko preštel,
čeravno je imel že lepo starost na hrbtu. Skrbi ni imel, kar je nehal tržiti z blagom, in edina nesreča, katera ga je zadela, je bila smrt njegove prve soproge. Toda to ga ni žalilo in spomin na njo mu ni kalil miru in sreče sedanjega življenja; kajti nadomestila mu jo je blagodušna gospa Marija, ki je z vso svojo ljubeznjivostjo skrbela, da ga niti najmanjša stvarica ni vznemirila. Tiha zadovoljnost se mu je brala na obrazu in tudi vesel je znal biti v veseli družbi.
Na večerne sprehode je hodil sedaj redno vsaki dan, ker so se okolnosti spremenile in v tem obziru ni bil več sam od sebe odvisen. Plavooka Marica namreč, katero je ljubil nad vse, imela ga je popolnoma v svoji oblasti in ta je tudi odločila, kedaj, kam in kako dolgo se gresta sprehajat. Gospod Migolič je časih že sam pozabil, da je Marica hči tiste Ciganke, ki je pred sedemnajstimi leti v njegovi hiši porodila in potem otroka skrivaj nazaj prinesla; od tistega časa tudi ni bilo čuti ne sluha ne duha od ka kega Cigana, ki bi bil po svojem otroku pov prašal, in Migoličeva sta jo vzgojila kot svojo hčer. Marica sama ni vedela, da so jo Cigani prinesli v hišo, in je ljubila gospoda in gospo z vso otročjo ljubeznijo kot svoje stariše. Migoli
čeva sta sklenila o tem molčati in tudi drugim ljudem, kateri so kaj o tem vedeli, prepovedala ji to praviti, in tako so se skoraj vsi utrdili v mislih, da je lepa rejenka, Migoličeva hči. Kdo bi bil pa tudi trdil, da ima Marica cigansko mater ali Cigana za očeta! Lepi mehki, dolgi kostanjevi lasje, nežno, mlečnobelo, zdravorudeče lice, velike modre oči, vse to je tako nasprotovalo tej misli, da bi nihče ne bil verjel, da je deklica ciganskega rodu. Obraz sicer ni kazal posebne lepote, a njena vitka, ne prevelika postava in njeno vedenje jo je storilo tako mično, da jo je vsak moral z dopadenjem gledati in kogar je pogledala s svojimi milimi modrimi očmi, ta je ni mogel tako hitro pozabiti, če je imel srce.
Gospa Migoličeva je v svojem veselji in v svoji sreči ostala vedno enako mlada; vsakdo bi bil lahko rekel, da je ta lepa, blagodušna in radodarna gospa komaj trideset let stara. Marico je ljubila bolj, kakor bi bila morda svojo lastno hčer in vsako željo jej je spolnila, samo da bi njena ljuba hčerka bila srečna in vesela. Saj so se njene želje pred sedemnajstimi leti tudi spol-nile in od tačas biva taka dobrodejna in čarobna sreča pri njih. In v resnici je bilo prvo
pomogel narodom do jednakopravnosti, zadovoljil narode in osrečil — državo.
Slovenci smo hvaležen narod, ki vemo ceniti najmanjšo zaslugo državnika za naš tep tani rod, zato pa je tudi naša hvaledolžnost napram pokojnemu grofu Hohenwartu — večna.
Naša nemška birokracija.
Avstrijska vl<*da ima ta neizbrisljiv črn greh na svoji brezvestni duši, da skrbi pri politični upravi v vseh kronovinah za dobro dre-siran birokratsk naraščaj, vzet večinoma iz ari stokratskega jegulastega plemena. S tem dela kar hoče. In zato ta vlada dosledno prezira slovanske pravnike, ki so slučajno vstopili v politično službo, ali pa jih takorekoč »z očmi ven meče", kot bi Slovenec ne smel biti političen uradnik. In zaradi tega sovraštva do slovanskega naroda se — z malo izjemo — tudi noben slov. pravnik noče posvetiti politični službi, kjer so pripravljeni sedeži in karijera le za — domače in tuje aristokrate.
Iz tega, da se v politično službo v Slovencih jemljo le ljudje plemenitaškega rodu, izvira — kar se samo ob sebi umeje, — da ne dobimo pri teh oblastvih uradnikov zmožnih obeh deželnih jezikov, zlasti ne na Koroškem in Štajarskem in več ali manj tudi v Primorju ne. Politični šefi, ki niso od mladega služili v tacih kronovinah, se z znanjem druzega deželnega jezika tudi niso sprijaznili, zato ga tudi neznajo. Če se ga v šoli ni učil, kje naj se ga pozneje zadostno nauči, toliko nauči, kolikor ga v praksi služba zahteva!
Ali vlada pride, kadar se jo prime za ta grešni aparat, takoj z izgovorom, da ni slovenskega naraščaja v politični službi, ali pa naravnost trdi, da je večina uradnikov zmožna slovenskega jezika. Vsaka taka trditev je naravnost smešna, ker se zaletava v obraz razmeram kakršne so v resnici. Vladi se ne zdi vredno skrbeti za take uradnike in zato izbira tudi za slovenske kraje le aristokratične ljudi. To pač ni v interesu javne službe, pa je tudi nasilstvo na pravice slovenskega naroda!
To pa se praktikuje že od nekdaj pri političnih instancah. Kje je potem mogoča pravica po — zakonu? Če politični uradnik, bodisi okrajni glavar, vladni svetnik ali tudi le okrajni komisar, nima slovenskega jezika popolnoma v oblasti, se s stranko ni ustmeno ni pismeno ne razumeta — (k večjemu s tolmačem, kar pa vendar ne gre!) in nasledek zmešnjave je ta, da slovenska stranka krivico trpi! ... To se dogodi v nas vsako leto po večkrat. Deželna vlada in nje referentje pa se kaj radi pridružijo nižjim političnim uradnikom, in tako smo pri drugi instanci z razsodbo tam, kjer smo bili pri prvi. Znanje slovenskega jezika je političnim uradnikom neobhodno potrebno in zato potreben tudi tega jezika zmožen naraščaj. Ako vlada še do zdaj ni skrbela za občuten pomanjkljaj, se
nadstropje Migoličeve hiše kakor raj za vse, ki so v njem prebivali.
Bilo je proti poludne, ko je Mirko vstopil pri gospodu Migoliču. Malo začudeno je pogledal neznanega mladega moža, a ko se mu je predstavil, rekoč: „Moje ime je Mirko Randič iz Bu kara", ga veselo iznenaden vpraša:
»Pa vendar ne tistega Randiča sin, ki je pri meni za krmarja služil'?"
»Da, ravno tistega. Sicer vam imam neko pismo izročiti, katero so mi oče na smrtni postelji dali." Rekši, mu poda pismo.
»Kaj pravite? na smrtni postelji? Tedaj je že umrl blagi mož?" vpraša naglo Migolič.
„Žali Bog! Pred enim tednom smo jih zanesli k večnemu počitku," odgovori žalostno Mirko.
»Omilujem vas, gospod Randič, da vas je taka nesreča zadela. Tudi meni je žal za njim; tako dobra prijatelja sva si bila. Pa saj je lepo starost doživel, mnogo se je trudil v svojem življenji in pač ponosen je smel biti na takega sina, ki mu je z žalostnim srcem zatisnil oči na večno. Ne žalujte preveč po njem! On je nalogo tega življenja vestno izvršil in se pre-
ji mora po naših poslancih pri prvi priliki to zatrobiti na uho! Narodi nismo zaradi vlade tu, ampak vlada zaradi nas in ta vlada mora naše pravice — spoštovati!
Celjske novice.
(Imenovanje.) Okrajnim tajnikom sta imenovana gg. Anton Bervar, začasni namestniški uradnik pri celjskem okr. glavarstvu ter orož-niški stražmojster Anton Ivanetič.
(Vojaške vesti.) V okrožju našega domačega polka št. 87 izvršile so se iz majnikovem avanzmaju naslednje premembe ter so imenovani: Polkovnikom podpolkov^dTLjudovi^^ Podpolkovnikom major Jakob Arlati za 98. peš-polk. Majorjem stotnik 1. razreda Ernest Kopfin-ger pl. Trebbienau, dosedaj pri 3. pešpolku. Stot nikom 1. razreda stotnik 2. razreda Rikard Pig. Stotnikom 2. razreda nadporočniki Feliks Mreule, Venčeslav Pfleger za 22. pešpolk, Maks Maschke za 16. pešpolk in Viktor Scarpa za 63. pešpolk. Nadporočnikom poročnika Karol Koranczuk in Boleslav Zaleski. Poročnikom častniški namestnik Oto Weber. Žandarmerijski poročnik pri štaj. j poveljstvu, Oskar Hauer, je imenovan nadporoč- | nikom. — Polkovnim zdravnikom je imenovan | nadzdravnik dr. Vencelj Mista.
(Sočutje) izrekli so slovenski poslanci Šta-jarske grofici Hohenwartovi in so odposlali naslednji telegram: Slovenski poslanci Štajarske izrekajo Vaši Vzvišenosti svoje globoko sočutje na nenadomestljivi izgubi velikega državnika.
Dr. Sernec.
Na kar so prejeli naslednjo zahvalo: Srčna zahvala na tolažilnem sočutju
grofica Hohenwart.
(Novi lovski zakon za Štajarsko) dobiti je v trgovini Dragotin Hribarja v Celji. Stane 5 kr. komad, po pošti 7 kr.
(Vžigalice družbe sv. Cirila in Metoda!) Opozarjamo slavno občinstvo, da vžigalice pod imenom: Pravč „Slavia" parafin,-šibice ter Prave »Slavia" Šved.-šibice, niso vžigalice družbe sv. Cirila in Metoda ter dotična tvornica ne daje od svojega dobička nesenih odstotkov v kak koristen namen.
(Vodovod v Celji!) Vendar enkrat poštena ideja naših očakov, mislil si je vsakdo, ko je bilo brati, da je od 2. majnika t. 1, naprej vsaki dan od 9.—12. ure videti v mestni hiši novi vodovod za mesto Celje na papirji načrtan. Za to ogledovanje pa še ničesar plačati ni treba. Najbrž da ostane vodovod pri tej magistratni tolažbi, ki delujejo na nestrpneže tako pomirljivo, kakor — prazen krožnik na pogrnjeni mizi.
(Olika nemških »žurnalistov".) Celjski Nemci navadno zagovarjajo svojo versko mlač-nost s tem, da nimajo nemško mislečih duhovnikov. Nad vse pravicoljubno naše cerkveno vodstvo hotelo je tedaj tem izgovorom odpomoči ter naročilo nemškega misijonarja, kateri celo na prižnici povdarja, da je veren Nemec. Za te
selil v boljše, srečnejše življenje," tolaži ga Migolič, ponudi mu uljudno prostor in odpre pismo.
Mirko se vsede njemu nasproti. Zavzet je bil od te prikupljive priljudnosti in prijaznosti gospoda Migoliča.
Tega ni pričakoval, da bo ta bogatin tako ljubeznjiv proti sinu svojega nekdanjega krmarja; vsaka njegova beseda mu je dobro dela, tako čudno mu je bilo pri srcu, kakor bi bil našel dolgo zaželjenega prijatelja. Spomnil se je besed svojega očeta, ki mu je Migoliča opisoval ravno takega, kakršnega je sedaj našel.
Iz teh sanj ga prebudi Migolič. Prebravši pismo mu z veselim obrazom poda roko.
»Bodite mi še enkrat pozdravljeni v moji hiši. To je prav, da ste v Reki dobili službo. Kakor dolgo tukaj ostanete, ste popolnoma moj. Ta soba, v kateri sva zdaj, je vaša; sicer je celo moje stanovanje vaš novi dom, v katerem se bodete gibali, kakor nekdaj doma pri svojih stariših."
Mirko se je izgovarjal, da to ne gre, da je njegov zaslužek dovolj velik, da si vse to lahko sam preskrbi, da take nadlege ne more in ne sme gospodu Migoliču delati, in še z drugimi rečmi se je opravičeval. Toda to vse mu ni nič
koči teden povabljen je bil zopet k misi onu v tukajšno nemško cerkev. Pa kako so sprejali ob-skurni naši Nemci svojega rojaka in somišljenika.
V	tukajšnem nemškem glasilu Citati je v dobrodošel mnogo o — „eine gehorige Tracht Priigel". Govorjenje in pisanje nemških revčekov strinja se tedaj edino le — v laži in hinavstvu.
(Sršen-Sehrschon!) Dobili so celjski Nemci velikega jezik-oslovca v pritlikavi osebi renegat-skega nestvora. Da bi to človeče prikrilo svoje slovensko ime in pokolenje, dokazuje v tukajšnem nemškem lističu med drugimi oslarijami, da je večina slovenskih imen nemškega izvora. Tako. da je naš Sršen iz nemškega Sehrschon. Čudno, da ni konstatoval siromaček, da izhaja ime Ambrožič od Armbrustschiitz. Hudomušnemu jezik oslovcu pa bi privoščili, da bi se njegova razmršena butica seznanila s par onih živalic, katere imenuje Slovenec sršen. Ne zljubilo bi se mu več jih z »sehrschon" titulirati.
(Zaničevanje Slovencev) je v Celji že več ko neznosno, to še vsled tega bolj, ker nas poklicane oblasti ne branijo, kakor bi morale; mi sami pa le preradi — trpimo; naši voditelji pa imajo mnogokrat skrbi, ki niso ob enem tudi naše. — Časnik celjskih Oechsov nas sme blatiti in zasramovati kolikor mu drago, in pri javnih napadih na Slovence nikoli ne najdejo krivih. —
V	zadnji nedeljski številki spravila se je »celjska žaba" na omiko slovensko, katero v svojem tolovajskem običaju ponižuje, nazivajoč Slovence »rojen duševen zajedavsk narod, ki nima daru za svojo čudo rednost." — Ta psovka ni naletela^ spodtike pri državnem pravdništvu, kakor tato mnogo ščuvanje zoper Slovence ne. V istem listu pa se čudi „vahtarcada ni bil zap'enjen naš list zaradi opazke, da je bil predsednik v razpravi zoper Oechsa in drugove celjski Nemec Reitter. — Celjski klevetniki Slovencev kažejo s to opazko, kaj si drznejo zahtevati od državnega pravdništva. — Začetkom omenjeni, Slovence zasramujoči članek celjskega nemškega lista za razsodne ljudi ne bi bil potreben odgovora; toda koliko takih bere »celjsko žabo?" To ravno nje mazači vedo in zato hujskajo, ker so gotovi, da vzbujajo s takimi spisi naravnost divje sovraštva zoper Slovence pri celjski brezmiselni sodrgi. — Črez 1000 let so bili ubogi Slovenci duševni in telesni hlapci Nemcem, in še dandanes foim^ nobene srednje, kaj še le visoke šole, slovenske. Čuditi se je zares, da smo Slovenci v takem tlačanstvu in suženjstvu dozdaj sploh mogli kaj samostalnega na duševnem polji storiti. Očitati nam uboštvo naše samosvoje omike more le nečloveška duša trgovca s sužnji! Sram jo bodi, in vsak pošten človek je ne bode imel vredne, da pljune v njo! — In soli Nemci res toliki samo svojci duševni? Očitajo nam, da nimamo svojih knjig za šole! Ni še mnogo črez 30 let minulo, ko jih Nemci tudi niste imeli — večino nemških učnih knjig priredili so Slovenci Nemcem — in kdor je pred 40—50 leti hodil v gimnazije, spo-minja se dobro, kako so profesorji svojo modfosV
pomagalo. Migolič je govoril tako odločno in ob enem tako uljudno ljubeznjivo, da se mu je moral naposled nehote udati.
Med tem živahnim prepirom vstopi gospa Marija, katera je že v salonu slišala, da je nekdo pri soprogu v sobi. Migolič jej predstavi mladega uradnika in v kratkem razloži, da je to sin njegovega nekdanjega, mnogokrat v srečnem spominu omenjenega prijatelja, ki je pred /tednom umrl. Nazadnje še dostavi:
»Gotovo bodeš tudi ti vesela, če ti povem, da gospod Randič pri nas ostane ne kot gost, ampak kot stari prijatelj ali sorodnik."
»Milostiva gospa," se skuša Mirko opravičevati, »ne zamerite; toda tega jaz ne smem storiti. Jaz imam pri sodniji lepo službo, katera mi bo toliko donašala, da si lahko dobro, brez-j skrbno življenje ustanovim; torej bi bil greM ko bi jaz v tuji hiši zastonj živel in vrhu tegi so vam moj oče še mnogo, mnogo de'ni za do brote, katere ste jim skazali."
»Ne opravičujte in ne upirajte se! To vse vam nič ne pomaga," pravi gospa z ljubeznjivim smehljajem in mu poda roko. »Pozdravljam vas v naši hiši, katera bo odslej tudi vaša. Ustanovite se v njej kakor doma in mislite, da sem
i
i i
I
iz svojih zapiskov učencem narekovali, ker ni bilo primernih knjig. Na celjski gimnaziji sta tako poslovala najdalje profesorja Orešek in Ma-iek, katerih mnogi učenci živijo med nami. In Ba se nekaterim slovenskim pesnikom in pisa-ljem slovenskim pozna, da so čitali nemške slovstvene proizvode! Ne pozna se-li Klopstocku, Schillerju, Goethe-ju vpliv sv. pisma, grških in rimskih klasikov! Goethe pač prav pravi, da smo vajeni, da ljudje zasramujejo, česar ne razumejo. — Puhle glave odpadniške nesramne, učitese prej, potem pišite! — Neenako postopanje z nami in z nasprotnim časnikom v Celji pa vendar ne more dalje trajati. — Mi smo pisali, da mestni urad celjski brez pravice zavire dela slovenskemu dimnikarju pri izvršbi svojega obrta v Celji. Bili smo zaplenjeni. — Namestništvo je pozneje razsodilo, da ima g. Petavs pravico dim-nikariti v celjskem mestu. Vkljub temu smejo celjski Nemci javno govoriti in pisati, da Petavs za Celje nima dopustila. Tega nikdo ne zapleni.
—	»Deutsche Wacht" je smela celo pisati, da vlada nima letos nobene pravice vojaških no- | vincev nabirati, — ni bila zaplenjena. Smela je pisati, c&a je divje tuljenje slovenskih vojaških nabornikov znak slovesnih čutov pri Slovencih,
—	ni biJla zaplenjena. — Nasledki tega pisanja kažejo see v besnem sovražen ju Slovencev, ki se v dejstvrih javlja. — O tem treba govoriti na drugem i mestu.
(Parotne obravnave.) Dne 1 t. m. je obsodilo tukajšno porotno sodišče 751etnega privžit-karja Janeza Školča iz Prepuš pri Konjicah zaradi ponarejanja denarja v triletno ječo. Obsojeni je prestal še le pred dvema letoma Smesečni zapor zaradi jednakega hudodelstva ter je pri sedanji obsodbi obžaloval, da mu niso hoteli več prisoditi nego tri leta. — Isti dan obsojene so bile tri znane t&tice Marija Turk, baje iz Va-raždina. Ana Bohak iz Stare vasi pri Ptuju ter Marija Muc iz Vugovške vasi zaradi drzne tatvine na sejmu v Žalcu. Prva je dobila 6 let, druga 5 let, tretja 6 let težke ječe. (Dalje prih.)
Slovensko gledališče v Celji.
Mailokatera igra se je občinstvu tako priljubila kakcor »Čevljar baron". Snov je priprosta, vsa-komu laihko umevna in dostojna. Dojivka v imenitni hiiši zamenja v zibeli malega barončka za svojega sinčka. Pravi baron gre po svetu in postane čevljarski učenec. Dojivkinega sina pa vzgojijo pravim kavabrjem. Dojivki se na smrtni postelji vzbudi vest in izpove resnico, katero sto prav se«,daj izve mati baroninja. Bistro oko postave izztakne pravega barončka v osebi Nacelja Počkajai. Le ta se povrne v naročje matere baro ninje, k:ateri postane pravi enfant terrible. Polno zapletermih vrlo komičnih prizorov sledi drug drugemnu. Mati baroninja pada iz ene omedlevice v drugco, pride celo do dvoboja med pravim in nepraviim baronom, stvar postane silno kritična — dokller je Nacelj sam ne reši v splošno zado
jaz vašsa mati, moj soprog pa vaš oče. Ne sra mujte sse in ne branite se dalje, če ne, bom t huda. Pa vašo prihodnjo sestro vam moram tudi pokazati, da se seznanite z njo."
Riekši mu veli vstopiti v salon. A ravno ko missJi Mirko čez prag stopiti, mu že pride Marica v mični domači obleki nasproti. Mislila je poklicati k obedu, a tukaj je stal čisto tuj, mlad gospod pred njo; glasu jej je zmanjkalo in vsa kri jej je šinila v glavo. Tudi Mirko ni mogel v prvih trenutkih besedice izpregovoriti; mlada gospica ga je srečala tako nenadoma tako nepričakovano, da je kar nem obstal, potem se še le priklonil. Iz te zadrege ju reši gospa in jej v kratkem pove, kdo je gospod in da bo odslej mjen brat, katerega mora čislati. Sramež Ijivo nou poda Marica roko, katero on rahlo stisne iin kmalu sta bila seznanjena.
P'ri obedu je moral sedeti zraven Marice, ki je i imela ulogo hišne gospodinje. Od začetka mu je bilo nekako čudno pri srcu. V tuji hiši in prit i tujih ljudeh je bil primoran gostoljubnost uživatiti in sicer zoper svojo voljo; a ti ljudje so bili i tako odkritosrčno ljubeznjivi, da se jim ni biloo mogoče zoperstavljati in kmalu se je čutil ppopolnoma domačega; njemu nasproti so
voljnost. Ako je ta priprosta snov že sama na sebi prikupna, komični prizori in osoljeni dovtipi še tembolj omilijo burko, Pa skoro se pregrešimo ako nazivljamo igro »Čevljar baron" — burko. Najmanj zasluži ime »spevoigra". Začetkom čina godba in petje, koncem čina godba in petje, vmes pa šaljivi kupleti — kaj hočemo — še več za značaj spevoigre. A ta glasba ni kar si bodi manj vredna. Sami odlomki iz glasovitih oper kakor »Stradela", »Čarostrelec", »Martha", »Prenočišče v Granadi", »La fille du regiment" i. dr. Seveda mora potem razdražiti živce v homeri-čen smeh, ako hkrati na tako resno slavnoznano melodijo čujemo prepevati »Kolkor loncev sem pobila, kolkor piškam vrat zavila, tolkokrat te ljubim jaz"; ali pa potem v ginljivem duetu »kolkor se tu stebrov dviga, kolkor šal v Celj' se šliš', kolkor glav v gledišči miga, kolkor je v Žalci hiš; kolkor imam jaz opravkov, kolkor plača vsak nas davkov, tolkokrat te ljubim jaz."
Naš vrli čitalniški orkester je dvignil vso uprizoritev iznad stališča domačega gledišča. Čutili smo se v pravem, velikem gledišču, kakor-šnega hoče v »Narodnem domu" imeti tudi naš preslavni magistrat.
Pevsko društvo je imelo izredno srečo, ko je izbralo to igro, a še večjo srečo, ko je izbralo igralce. Ako pregledamo njih vrsto, ne vemo komu bi dali prednost. Vsakdo je bil na pravem mestu in zato nam je težko, da bi delali razloček med enim in drugim. Ako naj hvalimo fino aristokratsko igro in ravno take toilette gospe baroninje (gospica Meta Baševa), moramo isto-redno hvaliti simpatično dobro šolani glasek Ma-rijčke (gospica Vrečerjeva) ter komično masko in ravno tako igro »te švedraste tetice" (gospa Kalanova). Izmed gospodov gre lavor-venec Na-celju (gospod Perdan). Odkar je prišel gospod Perdan v Celje, začelo se je dramatično vprašanje reševati živahneje. Kdor je imel nekoliko vpogleda za kulise, je videl, da g. Perdanu pripušča njegov glediški temperament, da je regisseur, inspicijent, učitelj itd. vse v eni osebi. O njegovih igralskih zmožnostih ni potreba posebej govoriti. Vsakdo se je lahko sam prepričal, da boljšega reprezentanta njegova uloga nima kakut je bil ravno ta Nacelj. Celjskemu društvenemu življu le želimo, da bi ohranil gospoda Perdana v svojo oživelost ter občinstvu v zabavo. Izbo-ren je bil gospod Boc kot mojster Podplat, iz-boren i v igri i v maski. Strah, spoštovanje in veselje — vsa čutila je vzbujala njegova igra. Resnega hišnega prijatelja in zdravnika je predstavljal g. dr. Karlovšek, kavalirski vzgojenega nepravega barona g. Rozina, njegovo zaročenko Arabelo je dala gospodična Miklavčeva, le te oče je bil g. Sax, policaj in strežaj g. Terček, — vsakdo je bil na svojem mestu predstavljavec, proti kateremu bi tudi najstrožja kritika ne mogla zabeležiti pogreška Tudi ostale dame in gospodje — zlasti pa regiment čevljarjev — so lepo po-polnjevali izvrsten ensemble. Prepričani smo, da vsa ta pohvala ne bo zadoščala požrtvovalnim
sedeli dobri in ljubeči stariši, na desni pa skrbna, mlada sestra kot hišna gospodinja. Zabava pri obedu je bila tako domača in prostosrčna, da je Mirko na ves zunanji svet pozabil in zvesto poslušal gospoda Migoliča, ki je pripovedoval, kako sta nekdaj s starim Randičem kupčevala in krmarila po širnem morju. Mirko pa je moral povedati kaj o svojih dijaških letih in ko mu je italijansko vino jezik ugladilo, so se dovtipne šale kar vrstile in gospa in Marica sta se na ves glas smejali. Posebno Marica je bila tako vesela, da se je naposled že kar krčila od smeha. Vse kar je Mirko povedal, se jej je tako neznano dopadalo. Tudi gospod Migolič je bil danes ne navadno vesel in večkrat mu je ušla kaka šaljiva.
Ko se je Mirko po obedu vrnil v svojo novo sobo poleg salona, je bilo že vse zanj urejeno. Lepa pisalna miza, turški divan, postelja, omara in druga oprava: vse je bilo tako okusno in elegantno, da je Mirko stal sredi sobe očaran in občudoval svoje novo stanovanje; čutil se je neizmerno srečnega. Njegov prijatelj Davorin je resnico govoril, ko je trdil, da bo pri bogatem in blagodušnem Migoliču dobro vzprejet. Toda toliko on ni pričakoval, tudi nikakor ne zaslužil.
predstavljavcem in igralcem. Toda če pogledajo kak namen, moralen vspeh so dosegli, tedaj jim ne sme biti žal svoje požrtvovalnosti. Srce nam je poskakovalo radosti, ko smo gledali silno množico priprostega občinstva v prostornih dvoranah »Narod. doma". In ta množica je pridobila za vest, da Slovenci nismo samo »za hruške peč", temveč da stojimo na visoki stopinji prosvete, v kateri se lahko kosamo s surovo ošabnim Nemcem. Da ste vzbudili to zavest v priprosti množici — to zavest imejte tudi vi, dragi igralci. Zavest narodnega dela naj vam bode iskrena zahvala, zavest narodnega dela naj vas vzbuja v nadaljevanju!
Spodnje-štajarske novice.
(Duhovniške premembe.) Gvardijancm mi-noritskega samostana v Ptuju je izvoljen č. o. Alfonz Svet. — Premeščeni so nadalje čč. gg. kapelani: Alojzij Cizerlj v Št, Urban pri Ptuju, Kovačič Anton k Sv. Jakobu v Slov. gor., Ivan Kansky v Ribnico na Pohorju; Anton Drofenik, dosedajni kapelan v Ribnici, je vsled bolezni začasno upokojen. Soprovizorjem v Razborju pri Slov. Gradcu je imenovan č. g. Fr. Pečnik, župnik v Podgorju. — Razpisana je župnija Laporje (patr. Studenice) do 30. t. m.
(Osebna vest.) Avskultantoma za okrožje graškega nadsodišča sta imenovana gg. odvet niški praktikant na Dunaju dr. Anton Rojic in pravni praktikant v Celovcu Ludovik Perscha.
(Učiteljice ročnih del) sta postali: naduči-teljeva soproga gospa Pavla Majcen v Lehnu nad Mariborom ter gdč. Emilija Jager v Razva-nju pri Mariboru.
(Ljudskošolstvo na Štajarskem) V šolskem letu 1897—98 je bilo vseh ljudskih in meščanskih šol na Štajarskem 894, tedaj štiri več kakor v letu 1895—96. Izmed teh je bilo 13 meščanskih, 828 ljudskih in 53 zasebnih šol. Učni jezik je bil v 636 šolah nemški, v 220 slovenski in v 38 utrakvistični. Od 191.088 za šolo godnih otrok obiskovalo je šole 183.606, tedaj 96°/0- Vsega učiteljskega osobja na teh ljudskih in caa&ča.nskih Šolah je bilo 2322, od teh je imelo spričevalo učne usposobljenosti 1450 učiteljev in 530 učiteljic, spričevalo zrelosti pa 127 učiteljev in 121 učiteljic, dočim je bilo brez vsacega spričevala 56 učiteljev in 38 učiteljic. Povprečno je prišlo na jedno učiteljsko moč 73 otrok. Ta primera pa je seveda le »povprečna", kajti med tem ko ima učitelj po nemških mestih in trgih ter na šulferajnskih šolah sploh 30—40 učencev, pride na jednega učitelja v slovenskih okrajih, kakor v šmarijskem ali brežiškem po — 200 do 300 učencev! Razven imenovanih šol je imela naša dežela pretečeno leto še 18 strokovnih šol za nižje obrtnike, 10 kmetijskih ter 7 nadaljevalnih tečajev za deklice skupno z 1039 učenci.
(Prebivalstvo Štajarske.) Pri ljudskem štetju 1. 1890 bilo je v naši kronovini 1,274 665 prebivalcev. Od tedaj naraslo je število vsako
VII.
Srečnim ljudem naglo mine čas. Pretekla je jesen, zima in prišla je mlada, lepa pomlad. Solnce je vzpenjalo vedno višje in dnevi so postajali gorkeji. Tembolj prijetni so bili hladni večeri, posebno na morskem obrežji. Majhni valčki so se zlatili in srebrili v zadnjih solnčnih žarkih in trepetali na bliščeči površini tja v neskončne daljave. Dobrodejen, hladilen veterc je pihljal od čarobno razsvitljenega morja sem na obrežje, katero se še ni popolnoma ohladilo od solnčne vročine. Mnogobrojna množica se je še-tala ob morju; pihljajoča sapica jo je izvabila iz zaduhlih stanovanj, kjer se je čez dan skrivala pred pekočimi žarki.
Tudi Migoličevi so se redno sprehajali na morskem obrežji, če je le vreme bilo ugodno. Gospod, Marica in Mirko so bili vsaki dan med sprehajalci; gospa se je samo daljših izletov udeleževala. Danes prvikrat sta bila Mirko in Marica sama. Migolič se je že popoldne slabega čutil in je ostal doma.
(Dalje prihodnjič.)
leto, tako, da je bilo koncem leta 1891, 1892, 1893, 1894, 1895 in 1896 naslednje razmerje prebivalstva: 1,282.711, 1,288 444, 1296 686, 1 306.201, 1,324.254, in 1,324 544. Ako prištejemo k zadnjemu številu še okoli 8043 vojaštva, pokaže se skupno število preb;valstva na Štajarskem koncem leta 1896 z 1,332.587 oseb. Med temi je 655.748 moškega in 668.796 ženskega spola. V celi tostranski monarhiji je bilo 1. 1890 prebivalcev 23,707.906, 1. 1896 pa že 25,243055 prebivalcev.
(Pomanjkanje živinozdravnikov.) V jedni zadnjih sej dež. zbora štajarskega je bil na vrsti tudi razgovor o živinozdravništvu na Štajarskem. Vseh okrajnih živinozdravnikov imamo v deželi 37, dočim je tedaj 27 okrajev brez živinozdravnikov. Deželni odbor se vsled tega poziva storiti pri vladi potrebne korake, da se ustanovi za Štajarsko živinozdravniška šola. Ker je živinoreja tudi v slovenskem delu dežele jeden glavnih gospodarskih strok, in baš Slovencem primanjkuje praktičnih in jezikovno usposobljenih živinozdravnikov, zahtevajmo, da bo nameravana šola jednako pristopna tudi Slovencem.
(Pri Sv. Martinu v Rožni dolini) ima bralno društvo v novem šolskem poslopju dne 7. t. m. svoj ustanovni shod po tem le vsporedu: 1. Pozdrav predsednikov. 2 Čitanje in razlaganje pravil. 3. Govor. 4. Vpisovanje novih udov. 5. Volitev stalnega odbora. Med posameznimi točkami zapeli bodo domači pevci kako pesem; naznanil se nam je tudi g. Bele z gospodarskim podavanjem. Ker se druga povabila ne bodo razpošiljala, vabi tem potom k shodu najuljud-neje osnovalni odbor.
(Veselica v Vojniku), ki se je vršila dne 23. m. m. je gotovo vredna spomina. Kako presenečeni smo bili, ko nastopijo na odru sami kmetski narodni fantje, ter zapojo v čistih, ubranih glasovih pesem »Hej Slovenci". Tej pesmi se je vrh vsporeda dodala še vedno kaka narodna. Najbolj nas pa je veselo osupnila pesem »Domovini". Ta spev, ki je eden najtežjih, kar jih ima slovenska pesmarica, se je pel tako sigurno in z občutkom, da smo morali vrle mladenič« 1« nhčnrlnvati ; pnsohnn pa ata ae obnasli«
oba solista K. Kveder in M. Žumer. Tudi čve-terospev je zaslužil pohvalo. Tamburaši, ki so ob enem tudi pevci, so se izkazali za kratek čas svojih vaj, dosti dobro izurjene. Kakor se je iz borno pelo, tako sta se tudi obnesli dramatični predstavi. V veseloigri »Prvikrat pri fotografu" nam je posebno ugajal smešni Kraševc. Tudi j burka »Stotnik in njegov sluga", se je predstav- j ljala izborno. Le čuditi smo se morali, da se zamoreta kmetska fanta Fr. Mlakar in B. Žgajnar toliko izobraziti v tej stroki, ter predstavljati omenjeno burko — dovršeno. Pred slednjo točko se je oglasil g. dr. Karlovšek, podstarosta »Celjskega Sokola" k besedi. S kratkim, pa jedrnatim govorom je navduševal občinstvo za slovensko govorico in pesem, na kar se je zapala na odru pesem »Naprej", kateri se je tudi občinstvo z navdušenimi glasovi prizvalo. Po veselici je bil ples, katerega je občinstvo živahno podpiralo do zore. Da smo se pa tako razveseljevali in prijetno zabavali ob razmotrivanju vsporeda vese-ličinega, se imamo zahvaliti gospodu učitelju Bizjaku, kateri je pristne kmetske fante spravil do tako visoke stopinje v petju, tambuianju in predstavljanju. Slava našemu delavnemu učitelj-stvu! Živeli narodni kmetski fantje! — Kakor po navadi, pokazal je tudi pri tej priliki Zottl nov France, znani protestantski mežnar — svojo visoko alkoholično oliko Saj ga tako ni nič v hlačicah, le Ledi nova apoteka ga še nekoliko vzdržuje, da si upa zalajati za kakim voglom. Fej!......
(Umrl je) v Laškem trgu 871etni Franc Valentinitsch, oče znanih pruskih agitatorjev.
(Usoda jurklošterske graščine.) Jurklo-šterskim občanom so menda res prisojene vse egipčanske ujme Sedaj je namreč kupil ondotno graščino od g. Sladoviča, kateri se je v tem kratkem času zelč priljubil, nek — Žid Neu-berger za 137.500 gld. Stavil bo parne žage ter sčasoma »fletno" obril cndotne, od prednikov še precej varovane gozde.
(Za železnico Kamnik-Mozirje.) Železniško ministerstvo je dovolilo na jedno leto Štefanu
pl. Daubachy-ju v Zagrebu, da izdela tehnične priprave za navadno krajevno železnico od postaje Kamnik, Nova Štifta, Gornjigrad, trg Re čica in Mozirje do postaje Račica na Paki k progi Celje-Velenje.
(Od Save.) Gospod urednik, Vi ste jako radoveden človek. He, radi bi zvedeli, kdo li je tisti zdravnik na Spodnjem Štajarskem, ki je dobil od Siidmarke 300 gld. podpore? No, pa pridite sem doli k meni, pokazati Vam ga hočem! Mi imamo razne ljudi, — tega bodete se prepričali ! Pa ta umazana Siidmarka! Kaj je to 300 gld. ? To je mnogo premalo, da bi se ob tem živelo! Treba več! Še nekaj Vam imam sporočiti. Zadnje volitve v bolniško blagajno sevniško so za nas jako neugodno izpadle. Pristni Nemci so si pridobili zmago, načelnik je pek Krulej, (doma od Sv. Martina v Rožni dolini), načelnik nadzornega odbora pa je zidarski pomočnik Andrej Simončič. Tega slednjega gospoda načelnika vrgel je pred kratkem nek oštir iz svoje gostilne na ulico, ker mu je pobrisal, ne da bi plačal, ter je celo z nožem v roki grozil fantu, ki ga je za plačilo tirjal! O tej bolniški blagajni bom še govoril obširneje. Res, gospod urednik, Vam je že znano, kako je gospodaril nemški župan občine Zabukovje ter njegov tajnik Kompost,
(Romarski vlak v Marijino Celje.) Običajni romarski vlak vozil bode letos meseca avgusta Celje Kapfenberg See\viesen. Ako se dosežejo čisti dohodki, obrnili se bodo v dobrodelne namene. Ker pa letos gosp. Ivanušu vsled primanjkanja časa ni mogoče prevzeti vodstvo vlaka, prevzel bo isto g. Franc Gajšek, posestnik in gostilničar v Poljčanah.
(Žice.) Na binkoštni ponedeljek ob 3. uri popoludne priredi tukajšno bralno društvo občno zborovanje. Govoril bode v šolski sobani gosp. nadučitelj Eberl o varstvu človeškega življenja. Ne samo prave ude društvenike, ampak tudi sosede in prijatelje vabi prav uljudno odbor.
(Šola zaprta ) Pri Sv. Jerneju pri Konjicah je bila šola od 10. aprila do 1. maja t. 1. zaprta. Zboleli so namreč nadučiteljevi otroci za davico. Štiriletna hčerka Olga mu je na hudih nasledkih io bolezni du« 21. aprila t. 1. umrla.
(Iz Konjic.) V seji dne 26. aprila t. 1. )e okr. šol. svet konjiški priporočal jedno prošnjo za starostno doklado, odobril račune kraj. šol. fondov, vzel na znanje definitivna oz. začasna nameščenja učiteljskega osobja, razširjenje ča-dramljanske štirirazredne šole v petrazredno, predlagal nakazanje nekaterih nagrad ter sklenil poprašati nekatere denarne zavode, med temi tudi posojilnici v Celju in Konjicah, zastran posojila 5000 gld. za stavbo enorazredne šole v Resniku na Pohorju.
(Bralno društvo v Studenicah) priredi dne 11. maja t. 1. veselico s sledečem vsporedom: 2. Hr. Volarič: »Slovenski svet". 2. Narodna: »Slišala sera tičko pet". 3. »V spanji" (igra). 4. Dr. G. Ipavic: »Oblaku". 5. Narodna : »Šel bom v planinco v vas". 6. »Dva gospoda pa jeden sluga" (igra). 7. »Na Nehaju gradu". 8. Dr. G. Ipavic: »Ljuba spava". Začetek ob 7. uri zvečer. K mnogobrojni udeležbi vabi	odbor.
(Častnim občanom) imenovala je občina Tinje pri Slov. Bistrici ondotnega preča9titega gospoda župnika Janeza Stajnko.
(Razširjena šola.) Jednorazrednica v Špi-taliču razširi se v dvorazrednico.
(Sv. Florjan ob Boču.) V nedeljo dne 30. aprila t. 1. vršil se je ustanovni shod našega »Kmetijskega bralnega društva". Izvoljeni so bili v odbor sledeči gg.: Matija Škorjanc, predsednik; Fran Lorber, namestnik in knjižničar; Svojimir Jamšek, tajnik, Jurij Dolšak, blagajnik; Luka Trafenik, Blaž Stres, Fran Stojnšek, Fran Ducman odborniki. Podlago osnovanemu društvu je dal pokojni gimnazijski profesor — šentflorjanski rojak — g. Luka Kunstek, kateri je zapustil v to svrho lepo svojo knjižnico. Vresničili pa so sedaj domoljubno željo blagega pokojnika č. g. župnik, oba gg. aktivna učitelja ter vpokojeni g. nadučitelj Luka Trafenik. Slava spominu rodoljubnega profesorja, čast delavnosti šentflor-janskih razumnikov!
(Redek slučaj.) Dva domorodna prijatelja iz Huma pri Ormožu odbrana sta bila 1.1848 med vojake ter služila vsak pri drugem polku na
Italijanskem. Dolgo nista vedela drug za družeči kar se najdeta pred neko bitko. Najprvo sta si veselila ter zopet žalostno poslovila, misleč, daS ostaneta na bojišču. Prišlo je drugače. Po vojaki se najdeta zopet pri domači cerkvi. Vesela in zdrava sta gospodarila do letos. V enem tednu umreta oba in našla sta se zopet na grobišču < večno spanje. Bila sta to Jakob Jesih in Ivai Najžar. Naj v miru počivata!
(Vremenska postaja ne Cvenu) beleži 7 mesecu aprilu. Povprečna toplina 10'2°C. a 1-6° C. nižja od lani. Najvišja toplina dne 20. ob 2. h. p. m. 20 2» C. Najnižja toplina dne 10, ob 7. h. a. m. 0 2° C. Največ padavin dne 12. 24 7 mm. Vsota padavin 975 mm. Število dni a padavinami 19, z meglo 2, z nevihto 3. Povprečna oblačnost 6 7. 10. 22. 24. in 25. mraz.
(Električna železnica Maribor-Ptuj) Zem-ljemerec Schmid, kateri misli prevzeti zgradbo električne železnice za mesto Maribor in okolico j poizveduje na Ptuju, kako mislijo o zvezi ob& , mest Maribor-Ptuj po najkrajši električni železnici.
(Ponesrečil se je) dne 27. m m. zunaj Maribora železniški službenik P. Vresnig. Pri premikanju vozov padel je v nad štiri metre globok Počkajski jarek ter utonil
(Začasni ravnatelj na mariborskem gim- i naziju) je postal starosta profesorskega osobj« g. profesor Ivan Majciger, odkar se je preselili dr. Peter Stornik v Gradec, kjer je prevzel posle j šolskega nadzornika za štajarske in koroške sredne šole.
(Klavnica v Mariboru) Pretečem tetau je imel mariborski mestni svet izvanredno sejo, na kateri se je posvetovalo o nujni napravi mestne klavnice. Dasi so mariborski mestni očetje »napitni bratje" in goreči prijatelji naših celjskih modrijanov, vendar so v svoji skromnosti baje takoj odklonili ponujeni jim načrt naše mestne klavnice.
(Spodnještajarskim Slovenkam!) Res čuden spis bere se zadnji teden po nemških listih. Mariborski »Siidmarkovci" stavijo namreč nemškim gospodarjem nalogo, sprejemati v svoje službe same Nemke. Od kod jih bodo vzeli, tegs ne vem in mislim, da tega sami ne vedd. Be3, strah Nemcev mora biti velik, kjer se p roti njemu tako energično zavarujejo. Sedaj se že boje, da jih bodo slovenizirale slovenske dekle. A treba paziti tudi priprostim našim deklicam. Če ne bode Nemk, pa bodo poskušali ponemču-riti slovenska dekleta. Tedaj, Slovenke, treba je temu nasprotovati z vsemi močmi v s vesti: »Slovenke smo od zibeli do groba'."
Zavedna mariborska Slovenka.
(Lehenska podružnica sv. Cirila in Metoda) zboruje na binkoštni ponedeljek, t. j. dne 22. t. m. pri Brnku v Janževemvrhu. Začetek ob 4. uri popoludne.
(Mandat odložil.) Poslanec knez Liecbtea-stein odložil je baje svoj mandat za štaj&tski. dež. zbor.
(Nemško obrekovanje.) Nemški listi vedno trdijo, da v Gradcu ni Slovencev. Pred par dnevi pa so poročali o »surovem napadu" 40tih Slovencev na nekega Taučerja. Že to, da je napadeni Slovenec, napadalci pa da so nemško govorili, kaže grdo laž nemških poročevalcev.
(Deželni zbor štajarski.) V seji dne 26. m. m. so podavali poročevalci deželnega kultni«*-' nega odseka o svojem delovanju. V seji d ne 28. m. m. utemeljeval je poslanec Wagner svoj predlog gledš dobave potrebnih sredstev za zvišanje učiteljskih plač ter nasvetuje v to svrho: 1. porabi naj se oni znesek osebne dohodnine, katerega prepušča država deželi; 2. uvede naj se šolnina za vse one stariše, ki pošiljajo svoje otroke v javne šole, ne da bi dosedaj v ta namen kaj prispevali; oprostiti pa je šolnine res revne stariše; 3. pridene se tudi vsakojaki pr&/ ostanek od dež. doklad. V tej seji uprizorili sf Nemci prostaško komedijo, ker je poslanec grof Stiirgkh na videz ugovarjal rabi § 14, v istini pa le blatil Slovane, vlado ter kričal demonstrativno : »Mi Nemci zaničujemo razna ministerstva, pripoznamo pa le jedno nemško vladarsko rodo-vino: rodovino Habsburžanov." Pošteno je ugovarjal posl. dr. Sernec, češ, da so le Nemci prisilili vlado k § 14 ter da povrnitev k nekdanjim odnošajem, t. j germanizacija Avstrije ni
več možna. Poskusil je bil to pred 100 leti cesar Jožef II., kateremu pa tudi ne more biti slovensko ljudstvo hvaležno. Cela seja potratila se je z nemškimi burkami.
Druge slovenske novice.
(Osebna vest.) Pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani sta imenovana finančni koncipist g. Anton Janežič, finančnim komisarjem in kon-ceptni praktikant g. Makso Debevc zač. finanč nim koncipistom,
(Imenovanje.) C. kr. okrajnim šolskim nadzornikom za nemške šole na Kranjskem je imenovan g. K. Proft, c. kr. realčni profesor.
(Umrl je) v Ljubljani dne 28 m. m. zdravnik, (dr. Mader, velik dobrotnik revežev. N. p. v m.!
(Vrhniška železnica) se odpre in izroči prometu meseca junija t. 1. Kakor znano, je namenjena ta železnica za osobni kakor tudi za tovorni promet, in je proga za zvezo z Gorico zelo pripravna in — kakor čujemo, že tudi pregledana in premerjena. Vrhniška železnica bode imela še lepo prihodnjost.
(Redka lovska sreča.) V Žireh na Gorenjskem ustrelila sta pretečeni teden dva lovca v jednem jutru osem divjih petelinov.
VPremovanje konj na Kranjskem) vrši se letos i meseca septembra in sicer dne 1. v Lescah, 2. v Kranju, 4. v Kamniku, 5. na Vrhniki, 7. v Ribnici. 15. v Trebnjem in 16. v Št. Jerneju na -Dolenjskem.
(Drevo ga ubilo.) Dne 27. m. m. sekal je 78letni posestnik Anton Lužar iz Stare Loke pod Ljubnikom bukve, pri tem pa sta padli nanj dve debli ter ga ubili.
(Nove šole na Kranjskem.) V krškem šolskem okraju bodo zidali nove šole: Na Raki i štirirazrednico, v Št. Jerneju trorazrednico, pri I Sv. Križu trorazrednico, v Vel. Podlogu in v Vrhpiolju pa dvorazrednici. V litijskem okraju se bo zidala v Polšniku jednorazrednica, v Zagorju se razširi trorazrednica v štirirazrednico, v Žalni pa jednorazrednica v dvorazrednico.
(Krške novice j Nova bolnišnica, za katero je gfospa Hočevaijeva še 5000 gld. darovala, ot v o tri se s septembrom t. 1. Dežela jej je darovala 1000 gld. podpore na leto in za zdravnika 700 igld. — Dežela pa ni hotela prevzeti plač tukajšnjih meščanskih učiteljev, katere okraj plačuje. Vlada je pa vendar tem učiteljem plače od 800 na 900 gld. zvišala. — Kmetijska podružnica dobi od dežele podpore 1250 gld. za svoja trsnico; enake podpore dobe tudi podruž niče v Novem mestu, v Črnomlju, Vremu in v Vipaivi, da bodo trte vinorejcem tudi brezplačno delilea. — Pročelje tukajšne župne cerkve bode okrašeno z lepimi in dragocenimi relifnimi izdelku slovenskega kiparja Zajca na stroške gospe Hočeavarjeve.
(Kat. pol. in gospodarsko društvo) za Slo venc,6 na Koroškem ima svoj 10. letni zbor dne 18. tt. m. popoldne v Celovcu v gostilni „pri Sand wirtu".
(Iz celovške bogoslovnice) izide letos 14 novormašnikov, in sicer devet Nemcev in pet Slovencev. Med Slovenci je tudi naš rojak, gosp. Fr. Mažir od Sv. Ane na Krembergu.
(Tržaški škof pred papežem.) Na lahon-ake (ovadbe poklican je bil nedavno tržaški škof Šterlir v vatikan na odgovor. Vatikanski časnik poroča, da se je škof branil proti obdolžitvi, kakor da bi bil Italijanom sovražen. Na priporočanje papeževo in mnogih kardinalov, naj se izogiba konfliktom ter priporoča Slovanom zmernost^!) odgovoril je škof, daje pri sedajnih razmerah malo vspeha pričakovati od posredovanja duhovništva. Iz tega pa se zopet prepričamo, kako krivo so podučeni o tržaških odnošajih na najvišjih mestih. Ali je že mogoče biti Slovanom bolj ^zmernim" nego so baš v Trstu v političnem in cerkvenem obziru!
(Osobna vest.) G. Adalbert Zelenka, poštni oficijail v Trstu, je imenovan poštnim upraviteljem v Tržiču.
(Električna železnica na Opčine.) Tržaški magisstrat je sklenil dovoliti, da se gradi prihodnje leeto električna železnica iz Trsta na Opčine.
((Umrl je) v Gorici dne 1. t. m. č. g. mrg. Ivan 1 Kumar, zlatomašnik in častni korar prvo-atolnee cerkve. R. i p.
(Pri goriškem kapitelju) je imenoval cesar nastopne čč. gg. častnim kanonikom: Mat. Kra-vanja, knezonadškofijski kancelar, Martin Milost, župnik na Placuti in Ivan Trevisan, dekan v Gradiču ob Soči.
(Ravnateljem ženskega učiteljišča v Gorici) je imenoval naučni minister gosp. Štefana Križniča, glavnega učitelja na učiteljišču v Kopru ter okrajnega šolskega nadzornika v Pulju.
(Slovenska zahteva — italijanska pridobitev.) Istrskim Slovanom je vlada že skoraj popolnoma zajamčila ustanovitev hrvatske gimnazije v Pazinu. Sedaj je vlada že zagotovila ustanovitev in javnost realne gimnazije, toda ne hrvatske nego — italijansko!
(Slovenci in istrski dež. zbor.) Deželni glavar dr. Campitelli je poslal slovenskim in hrvatskim poslancem pismene pozive, naj pridejo v dežeino zbornico ali pa svojo odsotnost opravičijo. Vsi poslanci pa so poslali ta pisma nazaj, ker so bila laška. Dež. glavar je nato odposlal vsakemu posameznemu brzojavni poziv v italijanskem jeziku, katerega so slovanski poslanci na jednak način odklonili. Nj. Veličanstvo cesar je poslal pred nekaj dnevi svojo zahvalo istemu dež. zboru, tudi slovenski pisano ter lastnoročno podpisano „Fran Josip", a lahonski pritlikavec kakor je Campitelli, drzne se opetovano izzivati slovansko narodnost večine prebivalstva!
Druge avstrijske novice.
(Imenovanje v cesarski rodbini.) Cesarje imenoval nadvojvode: Franca Ferdinanda generalom konjiče; Ludovika Viktorja flcm.; Leopolda Ferdinanda, majorja pri 45 pešpolku, podpolkov nikom in Petra Ferdinanda, nadporočnika pri 93. pešpolku, stotnikom I. razreda.
(Državni položaj ) Nekaj odločilnega se pripravlja v sedajni dremoti, vsaj tako je povzeti iz raznih oficijoznih glasil. Potovanje ministrov na Češko se ponavlja. Te dni je prišel tudi finančni minister dr. Kaizl v Prago, da se posvetuje s češkimi poslanci ter jim obrazloži vladine razmere. Tekom tega meseca snide se na Dunaju izvrševalni odbor desnice, tudi Nemci hočejo obelodaniti svoje zahteve. Vlada bo tedaj postavljena pred odločbo in morala bo pripoznati svojo „barvo".
(Kdo bo Hohenwartov naslednik?) Po kojni grof Hohenwart je bil predsednik najvišjega računskega dvora. Ta služba je jednaka ministrom, vendar je od ministerstva popolnoma neodvisna ter podrejena le kroni. Med pravicami, ki jih ima predsednik najvišjega računskega dvora, je najvažnejša prednost, da imenuje, ozir. predlaga uradnike. Lahko si tedaj mislimo kake pristranosti in protekcije bodo nastale, če dobi to važno mesto Slovanom sovražem Nemec. Ne vš se še, kdo bo dobil to mesto.
(Češki deželni zbor) se zaključi dne 13. t. m. Dasi ni bilo ves čas zasadanja nemških poslancev blizu, vendar se ni izreklo, da zgube isti svoje mandate. Tega baje tudi Čehi ne želijo, ker bi potem pri novih volitvah gotovo prodrli Schonerer-Wolfovi pristaši, kateri bi pač prišli v zbornico, a bi delali — obstrukcijo.
(Šlezijski deželni zbor) je zaključil dne 30. aprila pomladansko zasedanje.
(Osemdesetletnico Ivana viteza Trnskega) so obhajali dne 1. t. m. v Zagrebu hrvatski književniki, pesniki, umetniki in pevska ter umetniška društva. Iv. vitez Trnski je starosta hrvat skihpisateljev, izmed mnogo delujočilh „Ilirijanov" pa gotovo edini še živeči. Bog ga ohrani bratom Hrvatom in Slovanom sploh do skrajnosti!
(Slovaški dobrotnik) V Stolnem Belem-gradu na Ogrskem je umrl odvetnik Jan Martinka ter zapustil celo svoje premoženje v znesku 72 000 gld. slovaški „MaticiB, da se podpirajo slovaške šole in drugi narodni zavodi.
Ogled po širnem svetu.
(Bodoča kneginja črnogorska), meklen-burška princesinja Juta, dobila bo za doto od ruskega cara — dva milijona mark. Črnogorsko in drugo slovansko ljudstvo na Balkanu pa ni nič kaj veselo te zaroke svojega slovanskega sokoliča Danila s prusko princesinjo, kajti slovanski vladarski dvori so že itak preveč pre- !
plavljeni z raznimi Battenberžani, Koburžani, — sedaj še pridejo Meklenburžani. Nasledek je tujinski duh in tuje šege.
(Italijansko ministerstvo), kateremu je bil predsednik Pelloux, podalo je kralju svojo demisijo.
(Koliko potrebuje j finančna uprava Zje-dinjenih držav na mesec?) V mescu aprilu je imela državna blagajna v Zjedinjenih državah: dohodkov 41,611.587 dolarjev, izdatkov 65,854.000 dolarjev. Lep promet!
(Na Filipinih) so imeli baje Nemci in Švicarji med zadnjim ameriškim obleganjem glede kupčije velike zgube; Nemci zahtevajo zato od Amerike visoke odškodnine, toda Amerikani se takim zahtevam smejejo.
Dopisi.
Iz Savinjske doline. (Nujna potreba v Savinjski dolini.) Naša dolina zamore v prvi vrsti edino le na padlagi nesebičnega, vzornega uravnanja lesne trgovine uspevati, ker tukaj so vrata blagostanja. Da se to doseže, potrebna je ustanovitev navadne flosarske zadruge z enim skladiščem v Zagrebu, v oskrbi nekaterih zanesljivih domačih lesnih trgovcev. Ako hočejo veliki, navadno židovski prekupci, ob spodnji Savi vsled preobilnih, vodi izročenih splavov, po združenem postopanju ceno lesu zdatno znižati, bilo bi to skladišče rešilni angelj. V tem zavetju bi se premalo cenjeno blago na račun izkladalo.
Ko voda upade in splavov ni več pričakovati, vzdigne se hipoma cena, m v tem trenutku prišli bi proizvajalni stanovi z delovanjem na dan. Iz Zagreba so na vse strani čudovito znižani popusti voznih cen, enako stoji v potrebi tudi vodna vožnja proti turškemu carstvu od-odprta. Ta zadruga lahko bi se z malimi stroški, lastnega nagiba uredila bcez vsakih nadaljnih privoljenj. Sčasoma bi v potrebi tudi od drugod deske kupovala in prodajala po zvišani ceni v druge daljne kraje.
Denarni promet vzela bi proti mali odškodnini katera banka, to je: izplačevala bi flosarjem in iztirjevala razne tirjatve prodanega blaga.
Kakor iz malega semena postane veliko drevo, tako nastalo bi iz malega podjetja veliko akcijsko podjetje, kateremu bi največe kupčijske tvrdke zvezo ponujale. Ako navaden nevešč težak ali delavec kje ob Savi postane vsled blagoslova iz nebes v nekaj letih premožen in imeniten, toliko ložje bi bila sreča na naši strani.
V	drugi vrsti naj bi se še le mislilo na ustanavljenje kmetijskih zadrug, ker kmetija je izrečno v naši dolini lesni obrti podrejena. Ako ima lesni trgovec srečo in zanesljivo prodajo, ima denar tudi njegov lesni hlapec, poljedelec, obrtnik, davkarija itd. tako, da dobijo vsi nekaj zaslužka.
Misliti se moramo kmetijske zadruge v pravem pomenu, katerih skrb je, oddajati poljedelcem raznovrstne stroje za kmetijstvo, zanesljivo seme in nadzorovati skupno prodajo pre-obilih poljskih pridelkov po najvišji ceni.
To se pa ne more od zavžitnih društev ali tako imenovanih kmetijskih zadrug na kom-zumni podlagi zahtevati, ker pri teh se le nekatere osebe okoriščajo. Taka društva ne morajo vsled obilnih poslovnih stroškov razno zavžitno blago tako vredno prodajati, kakor v tej stroki že osiveli narodni trgovci. Nimajo nobenih trgovskih zvez, so prisiljeni blago dražje kupovati in v največ slučajih jim pošteni tovarnarji in založniki (razen židovskih) še prodajati nečejo. Splavarske in kmetijske zadruge imele bi skupni čisti, požrtvovalni namen.
V	jedinosti je moč! Savin. les. trgovci.
Iz Loke pri Zidanemniostu, Dovolite,
gospod urednik, da objavim tudi jaz svoje misli o zadnjih občinskih volitvah loških in o razmerah v tej občini sploh. Vaš zadnji dopisnik se nekako čudi, da volitve v loški občinski zastop niso bile tako gladke, kakor bi kdo mislil, ter da je nekaj nezadovoljnežev v tej občini. To je res. Pa kdo je temu kriv? Ali ne zadnji občinski zastop sam, pred vsem pa bivši gospod župan Anton Kajtna. Nerazumljivo mi je, da se gospod dopisnik za tega župana tako vleče. Povem Vam
odkrito, da se pri občini le nemški uraduje, in da je iskal Anton Kajtna sveta vedno pri zidanmostovski gospodi, posebno pa pri znanem „Schul- in Schubleiterju" Blažu Kropeju. Ali se je A. Kajtna kedaj potegnil za koristi kmetskega ljudstva? Ali ni Kajtna zidanmostovski gospodi vse dovolil, kar je le hotela? Ali ni on kriv, da ima tako uboga loška občina sedaj take homa tije zaradi šolskega poslopja na Zid. mostu? V tem kraju naj bi se zidala šola, ki bi stala približno 24.000 gld.? In to naj zida uboga loška občina? Ali ni Kajtna kriv homatij zaradi šole v Lokavci? Šola je obstala kakih 14 let. A v tej šoli se ni nobeden naučil niti pisati niti brati, ker je daljava v šolo za uboge otročiče prevelika. Nobeno leto ni trajal poduk niti štiri mesece in če ]e že bil poduk, sedelo je v raz redu 5—10 otrok in to so bili večinoma otroci bivšega učitelja H. Hribernika, katerega sta podpirala Siidmarka in nemški šulferein. Vaša dolžnost je bila, gospod Kajtna, se na noge postaviti ter dotični gospodi razodeti, da s tem občina ni zadovoljna. V zadjem letu se je lokavška šola podrla. G. Hribernik je šel v Rimske toplice stanovat in občina mu je morala vsak mesec 10 gld. plačati za stanovanje. Povsod je tako pomanjkanje učiteljev, H. Hribernik pa je privati-ziral pol leta. Zakaj pa tudi ne? Ni res, gospod Kajtna, saj loška občina ima zadosti denarja. Ni se čuditi tedaj, da so se zidanmostovski Židi, Nemci in nemškutarji za Kajtno tako zavzeli, da bi ga bili v I. razredu izvolili, ko bi bil v III. razredu propal. Njegova izvolitev se sicer ne razločuje mnogo od popolnega poraza, kajti dobil je najmanj glasov, in če je gospod Kajtna, pameten, naj le ostane pri svojem sklepu ter naj ne sprejme več županstva. Njegovega propada pa niso krivi niti socijalni demokrati (teh v Loki sploh ni), niti „Tominci". Ne vem sicer, kaj misli gospod dopisnik s tem strašilom doseči, da omenja „Tomince"; to mu pa povem, da zahtevajo vsi: Štajarci, „Tominci", Slovenci iz Italije za župana moža, ki bo v resnici Slovenec, ki se ne bo uklanjal Zidanmoščanom, ki bo slovensko uradoval, ki bo vedno skrbno čuval koristi kmetskega ljudstva, in ki bo včasih tudi v Celju gospodu okrajnemu glavarju svoje mnenje povedal brez obzira na levo in na desno. Loške občinske svetovalce pa opomnim, naj se zjedi-nijo ter naj izvolijo za župana slovenskega kmeta, značajnega moža, naj gledajo, da ostane županstvo v Loki.
Končno si želi gospod dopisnik miru v občini. Mir vsakdo želi. — Ali tak mir, kakršnega si želi gospod dopisnik, bi bil gnil. Miru prej ne bo, kakor da pridejo v občinski zastop možje, ki bodo zastopali koristi Slovencev, kojih je v občini ogromna večina.
Iz Sevnice. Pred dobrim tednom godile so se v Sevnici čudne reči. Če tudi so prebivalci v Sevnici ter okolici jako mirni, vendar je nakrat postalo vse živo; sredi trga zbrala se je skoraj vsa — nemška Sevnica, prav kakor da se začne revolucija. In kaj je bilo? Nič poseb nega! Nek lajnar lajnal je znano pesem: „0 mein lieber Augustin" in sevniški Nemci so ga kar obkolili ter mu odpevali: „AUes ist hin." Nam je bila to uganka; kaj le bi naj vse te komedije pomenile? In še le solze! Jokali so ter tulili, kakor Memfičanje, ko jim je bik Apio crknil! Nekateri celo pravijo, da je vsled teh solza Sava narasla, kar je lahko mogoče. Propadeni ter bledi obrazi vseh „poštenih" Nemcev pričajo, da se je nekaj strašnega zgodilo!
Se le pozneje smo zvedeli, kaj vse to pomeni. Visokorodni gospod dr. Artur Kaučič je namreč svojo graščino „prodala ter je napravil trdni sklep, za večno zapustiti nehvaležno Sevnico ter se preseliti v Gorenjo Avstrijo!
Če tudi je dr. Kaučič brezverec, vendar mu je Bog pamet razsvetil; kajpada, na Gornje Avstrijsko — tje spada on — ter vsi ljudje njegove baže! Dr. Kaučič je svetla zvezda — on je na širni planjavi stoječ beli kažipot vsem tistim, ki se med Slovenci tako nesrečne počutijo, da, on je ^pristnim" Nemcem — ičem etc. več, — mnogo več, kot n. pr. Montefione Židom.
On je prvi, ki je „pristnim" dejanski pokazal, kako se znebiti teh nadležnih Slovencev. Bog daj, da bi se tudi drugi „pristni" po njem
ravnali! Ta teden bodo pa vse premičnine, ki se nahajajo pri Kaučičevem gradu, prodane. Zdaj torej je jasno, zakaj tak krik in vik! „Pristni" Nemci dobro vedo, da dr. Kaučič ni edina žrtev; kar se je z njegovo pomočjo zidalo, — vse, vse se bo razrušilo — zares — vsa reč je jako žalostna.
O zaslugah dr. Kaučiča bom še obširneje govoril. Za danes le toliko, da ima res neprecenljivih zaslug za ta okraj — in da ga bodo pre bivalci sevniškega okraja imeli vedno v jako dragem spominu.
Če tudi štajarski juristi zgubijo jednega najdražjih biserov, imenitnega govornika ter pravnika — tolažimo se — želimo mu iz srca srečno pot, ter ga le prosimo, da še svojim so mišljenikom pripravi v svoji novi d^iriovini primerne prostore! Če mu Sevničanje postavijo spo menik, še ni določeno.
Iz Mute. V nedeljo dne 23. aprila t. I. popoldne imela je marnberška podružnica „De-lavskega podpornega društva v Celji" svoj usta novni shod v salonu narodne gostilne pri „Stari pošti" v Marnbergu. Vkljub slabemu vremenu prišlo je toliko delavcev, da so b li vsi prostori velike gostilne napolnjeni. Ob 5. uri otvonl je pooblaščenec „Delavskega podpornega društva v Celji" g. Andrej Keček shod, razjasnil njega namen ter iskreno pozdravil vse navzoče. Na to se je volil začasni predsednik g Egidij Cigler ter so se prebrala in raztolmačila pravila glavnega društva in podružnice v Marnbergu.
Zanimanje in radost brala se je delavcem na obrazih.
Ko so se raztolmačila pravila volil se je sledeči odbor:
Karol Wrua, zidarski mojster v Marnbergu prvomestnikom, Jakob Bučinek, urar blagajnikom, Franc Smolar, Mihael Jamnik in Andrej Keček, odborniki.
Za namestnike bili so voljeni Egidij Cigler, Josip Ši,nc in Arminij Lakner.
Prvomestnik Karol Wrus se zahvali za skazano mu čast, ter priporoči navzočim, da bi v obilnem številu ptistopili novi podružnici. Da so njegove besede pale na rodovitna tla, pričal je izid. Pristopilo je takoj 91 udov.
Slava zavednim delavcem!
Seno in slama.
Podpisani ima na prodaj okoli 150 met. stotov lepega, samo sladkega sena, met. stot po gld. 2 50 in toliko slame, met. stot po gld. 1"85.
Ivan. GrovečLič
(150) 1	župnik.
2L
S
s
$3
I



Kristijan Wolf
klobučar v Celji, Kolodvorske "ulice štev. 6 pri cesarskem klobuku<>
prodaja radi opustitve zaloge tujih inozemskih klobukov iste po jako znižanih cenah.
Nadalje priporoča najfinejše in lahke klobuke ter slamnike, jesenske lodnate in za turiste v različnih barvah. Svilene poslovne čepice od 30 kr. naprej, dobro znane domžalske slamnike za dečke od 15 kr. naprej.	(152) 5—1


jLA
I |
I
I
em^
Sprejmem v delo
mizarskega pomočnika
za mojo tovarno v Žalcu.
(153) 3—i Simon Kuketz.
Dva krepka učenca
rajši starejša, nego preslabotna sprejme
<151)	Štefan Strašek
čevljarski mojster v Celji. Graška ulica.
JSa jJA iid	rje >Xi	ilr	-V-
TT v TT Tp* TT v- v v- v -v- vp v? * TSf-
(149)
Kupim
II
z vrtom in hlevom, ležečo v Celji ali tik mesta. Ponudbe pod J. J. v Šoštanji.
Stavba šolskega poslopja
proračunjena na 16500 gld. se bo oddala r.a Ptujski gori 28. maja t. 1. Načrt in proračun sta na razpolago pri šolskem vodstvu na Gori. Varščina 5%-
Krajni šolski svet Ptujska gora dne 30. aDrila 1890.
(148) 3—1
Anton Koren, načelnik
Koledar.
Petek (5.) Pij V., papež; Angel, muč. — Sobota (6.) Janez evangelist pred lat. vrati. — Nedelja (7.) 5. povelikonočna. Stanislav, §k., muč. — Pondeljek (8.) Prikazen Mihaela arhangelja. — Torek (9.) Gregor, škof in cerk. uč. — Sreda (10.) Izidor, spozn.; Antonin, škof. (Križev teden.) — Četrtek (11) Kristusov vnebohod. Ma-mert, škof. — Mlaj dne 9. ob 6. uri 44 minut zvečer.
Sejmi.
Dne 8. majnika v Arnovžu, Rogatcu, pri Sv. Mi- ', klavžu, v Polju in v Trbovljah. Dne 9. v Arnožu in Podplatu. Dne 10. v Brežicah in pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. Dne 12. v Lembergu, Planini, Slov. Gradcu in pri Sv. Miklavžu v Savsalu.
Loterijske številke.
Dunaj 29. aprila 1899:	33, 79, 78, 1, 3.
Gradec „	6, 90, 63, 65, 84.
Zahvala.
Slavna posojilnica v Konjicah je že več let sem velikodušno z izdatnimi vsotami podpirala našo šolo, kar je tudi letos s sklepom dne 16. sušca storila, po-darivši nam 25 gld.
Za vse podpore prejšnjih let, kakor tudi za letošnjo izreka se tem potom najiskrenejša zahvala! Krajni šolski svet v Tepanjih.
Načelnik: Šolar.
Prodajalka
katera je zvežbana in je več let že službovala v špecerijski prodajalnici, se sprejme takoj v novo otvorjeno špecerijsko trgovino v Celji.
J*. £. Vošnjak.
(143) 2-
(u7)2i Ekonom
kateri je dovršil nižjo kmetijsko šolo na Grmu in srednjo vin. in sadj. šolo v Klosterneuburgu
išče službe.
Zmožen je slovenskega in nemškega jezika. Vojaščine prost. — Ponudbe blagovolijo naj se poslati na upravništvo „Domovine" pod „Oekonom".
Na prodaj
je jednonadstropna hiša, z lepim hlevom in ledenico- V hiši je trgovina in gostilna. Posestvo je na lepem prostoru. Tukaj se bode v kratkem zidala železnica. V tem kraju koplje se tudi premog. "Več pove
Iv. Laurič
(132) 3—3	na Vranskem pri Celji.
Lepo malo posestvo
10 minut od trga Šmarje pri Jelšah na Spodnjem Štajarskem ležeče, se proda prav ceno. Obstoja iz lepe, zidane enonadstropne hiše s 5 sobami, 2 kuhinjami in 3 kletmi, gospodarskega poslopja, vinograda, ki je-z 31etnimi, požlahtnenimi amer. trtami zasajen, sadu^a vrta, travnika, njiv, gozdička in male lične kapelice. Vse v najboljem stanu, arondirano in se proda le, ker je za posestnika preoddaljeno. Zemlje je 30909 m2.
Natačneje pojasni dr. jDerč v Ljubljani, ali g. ■Wagner, kupec v Šmarji pri Jelšah.	3—3
Preskusen mašinist
ob enem kurjač kotlov, kateri se lahko izkaže z dobrimi spričevali, dobi stalno službo v tovarni za cement v Zidanem mostu ob juž. žel.	2—2
y
Najboljše strune
za gosli, kitaro, tambnrico ali citre so za dobiti v trgovini
Drag. Hribar ja v Celji
Rotovška ulica št. 2.
Slavnemu občinstvu
uljudno naznanjam, da sem preselil svojo
mesarijo
iz Glavnega trga k farni cerkvi v hišo gospe Bratanič št 1 — Ob jednem se najuljudneje priporočam za mnogo brc jen obisk ter zagotavljam dobro postrežbo z vedno svežim mesom po pri mernih cenah. Najodličnejim spoštovanjem
Anton Pleterski
(130) 4-3
mesar v
Celji.
i Prodajalka
za trafiko, zmožna slovenskega in nemškega jezika, v starosti med 20. in 30. leti. s 50 gld. kavcije, se sprejme 1. maja. Več se zve v Celji, Nova ulica 11.
odda|>jene pol ure vožnje od železniške postaje Kreziace (StArsko), so odprte od 1. maja do konca oktobbra, 40 — 42 °R gorke akratoterme-, vplivajo
emineentno proti protinu, mišični in členski revmi in njiih posledičnim boleznim, kakor tudi nevral-giji, Ikožnim boleznim in ranam, kroničnemu materničnemu vnetju, eksodatu i. t. d. — Kopališki
zdravnik dr Ig. Namorš. "FtTročila pošilja Iropališlno oskrbništvo -v (141) 3—2	Brežicah-
Stanovanja in hrana dobra in ne draga.
Več hektolitrov
brinjevca in slivovke
domačega pridelka ima na prodaj
Mihael Horvat
-w©lepos©s-txxilx:3 Kozje, Š-tajarsfeo-
: O O O. .O- o. (1 .0::0
■se takoj sprejme v trgovino z mešanim blagom na Ptujski gori pri Ptuju. 3—3
Ivan. IKoletnig-

in na valjarje
pri Sv. Petru v Sav. dolini, v najboljšem obstoju proda ali da v najem lastnik ceno in pod zelo ugodnimi plačilnimi pogoji.
I_ IVletzl., tvomica mlinov
Dunaj, 2/2. Unt Donaustrasse. (140) 3—2
I
a
M
5
O
6
d •r-i
O
**
ta
h >
o
■a
m

Dragi "bralci „Domovine" I
Svoji k. svojimi
Anton Kolenc
trgovec v Celji v „Narodnem domu", in „pri kroni"
priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnega
špecerijskega blaga
po jako nizkih cenah, kakor tudi vino, na debelo in drobno.
Kupuje vsake vrste deželnih pridelkov, kakor: oves, pšenico, rž, ječmen, ajdo, proso, konoplje, laneno seme. Ob času vsake vrste sadje, tudi divji kostanj vsake množine, sploh vse deželne pridelke po najvišjih cenah. Vzamem tudi še fižol vsake vrste in vsako množino, kakor tudi jajca in kuretino. Kupim tuiui suhe gobe, orehe, suhe in sveže hruške, želod itd., vse po najvišjih cenah. — Častitim gg. duhovnikom naznanjem, da imam vsakovrstne pristno čebelno-voščene sveče v zalogi.
Imam tudi krompir za seme
v zalogi, rožni in beli iin seme štajarske detelje.
,Pri dobrem, pastirji
Kuverte priporoča tiskarna Drag. Hribarja vpelji.
miMMirtiiiuiuiiirtiiatčiium

iiilp
II II II
'L-'" j-,'■:"••J*,'-"j'*-':-"
iiTTiinoi 11rifromi mnniuiinurtiimuinn
iTOiniTiiiiim
Svoji k svojim
1
o^e
®L
stavbeni in umetni ključar m.
v
JOlJl
Poljske ulice št-v. 14, v lastni hiši.
Priporočam se prečastiti duhovščini in slav. občinstvu za napravo vsakovrstnih del, spadajočih v mojo stroko, n. pr. napeljave vodovodov in strelovodov, hišne telegrafe in telefone, štedilna ognjišča vsake velikosti in kakovosti. Izdelujem nagrobne, predaltarske, vrtne in druge železne ograje, kakor tudi vrata, navadna in umetna dela.
Priporočam svoje na stroj pletene mreže za ogiajenje vrtov ali dvorišč, kakor tudi v varstvo velikih steklenih oken, n. pr. pri cerkvah itd. itd.
Načrti in proračuni brezplačno.

"Vse po n_ajrxižjilx cenah.

Svoji k svojim!


Spoštovani gospod'
Zahvaljujem Vas, ker ste mi poslali tako izvrstno zdravilo proti kašlju in prsoboli. Porabil sem jedno steklenico trpotčevega soka, pa sta mi kašelj in prsobol skoro prenehala. Pošljite mi takoj še 3 steklenice Vašega izvrstnega trpotčevega soka ter zraven tudi 2 zavoja čaja proti kašlju. Z velespoštovanjem Vaš hvaležni
Jakob Suppan.
V Divači, dne 19. vinotoka 1897.
Trpotčev sok (Spitzwegerich-Saft), kateri deluje tako izvrstno zoper kašelj, prsobol, hripo, težkemu dihanju pa tudi za stare bolečine, dobiva se vedno svež v lekarni k Zrinjskomu, H. Brodjovin, Zagreb, Zrinjski trg št. 20.
Naj vsakdo pazi na varstveno znamko, ker le oni trpotčev sok je iz moje lekarne, ki ima na steklenici sliko Nikole Šubiča Zrinjskega, bana hrvatskega.
Cena steklenici trpotčevega soka z natančnim navodilom o vporabi je 75 krajcarjev.
Zraven trpotčevega soka je tudi dobro rabiti gorski čaj proti kašlju.
Cena jednemu zavoju gorskega čaja proti kašlju z natančnim navodilom je 35 kr.
Prvo kakor drugo se pošilja vsak dan po poštnem povzetju. Kdor pošlje denar v naprej, naj priloži za vozni list in za zabojček 20 kr.
Lekarna k Zrinjskomu
H. BRODJOVIN Zagreb, Zrinjski trg št. 20.
Cenjeni gospod lekarnar!
Pred kratkem časom sem si naročil od Vas jedno steklenico krepilnih švedskih kapljic, one so meni in mojim znancem tako dobro pomagale, da se Vam moram za to dobro zdravilo najtopleje zahvaliti. Blagovolite mi za moje znance še poslati tri steklenice po 80 kr. po poštnem povzetju.
S spoštovanjem
~V~icL Zanič
Modruš, dne 26. maja 1898.
Prave krepilne švedske kapljice delujejo izvrstno proti vsem želodčevim boleznim, pospešujejo prebavljenje, čistijo kri, krepčajo želodec. Po teh kapljicah se izgube vse bolezni v želodcu in črevah ter se dobi dober tek. Paziti je treba na varstveno znamko, ker le one krepilne švedske kapljice so iz moje lekarne, ki imajo na steklenici sliko Nikole Šubiča Zrinskgga, bana hrvatskega.
Cena jedni steklenici krepilnih švedskih kapljic z natančnim navodilom je 80 kr. Pošilja se vsak dan po poštnem povzetju. Kdor pošlje denar v naprej, naj priračuni za vozni list in zabojček 20 kr.
Lekarna k Zrin skomu H. BRODJOVIN Zagreb, Zrinjski trg št. 20.
Naročila, ki znašajo 5 gld. in več pošiljajo se poštnine prosto.
Vrlo spoštovani gospod!
Moja žena je ležala tri mesece vsled trganja po udih in kostoboli. Ko pa je začela rabiti Vaše „mazilo proti kostoboli" ustala je že po treh dneh, a danes pa, hvala Bogu, hodi. Zahvaljujoč se Vam na tem izvanrednem mazilu ostajanj pokoren sluga
Bartol Lisičlni.
V Strmcu pri Stubici, dne 22. travna 1898.
Mazilo proti kostoboli (Fiuid) je vrlo dobro zdravilo proti trganju v kosteh, revmatizmu, bolečinam v križu, proti prehlajenju, pri prepihu itd. Mazilo krepi izmučene žile, ter pomaga starim, ki trpijo na slabosti v nogah.
Vsaka steklenica mora biti previdena z varstveno znamko, t. j. s sliko Nikole Šubiča Zrinjskega, bana hrvatskega, ker samo ono mazilo je iz moje lekarne, koje nosi to varstveno znamko na steklenici. Cena jedni steklenici mazila proti kostoboli z natančnim navodilom je 75 kr. Razpošilja se vsak dan po poštnem povzetju.
Kdor pošlje denar v naprej, naj priračuni za vozni list in zabojček 20 kr.
Lekarna k Zrinjskomu H. BRODJOVIN Zagreb, Zrinjski trg št. 20.
. P E*-
S* E*-E* E*-E*-
e*-e*-
E*-
E*
E*-
E*
E*-
E*-
E*
E*-
E*
E*-
E*
č*--
E**
E*
E*-
E*
E*
E*-
E*
E*-
E*-
E*
E*-
Južno-štajarska hranilnica v Celji
Prejemki.
Računski sklep za leto 1898.
Benarni promet.

Račun blagajne: Stanje 31. decembra 1897 vlog: Vložene hranilne vloge . . . hipotečnih posojil: Vračila . . . občinskih posojil: Vračila. . . . » posojil proti zastavi: Vračila . . » obresti od hipotečnih posojil . . . »	od občinskih posojil . . .
od posojil proti zastavi . . » zamudnih obresti: Vplačila . . . poštne hranilnice: Vplačila . . . naloženega denarja pri drugih zavodih
a)	glavnice.........
b)	obresti.........
» vrednostnih listin:
a)	glavnice.........
b)	obresti.........
poštnine: Vplačila......
knjig in tiskovin: Vplačila prehodnih zneskov: Vplačila.
gld.	kr.	gld.	kr.
		19072	501
		619806	32
55988	16		
	07		
247	73	56786	96
64545	92		
1172	45		
35	39	65753	76
		3320	33|
		266396	631
	27		
58	25	70657	52
19307	25		
5425	—	24732	25
		163	08
		206	46
i	ji ll	5651	81
Skupaj
1132547! 63,
gld.
kr.
gld.
kr.
Račun vlog: Vrnjene vloge . .....
» vložnih obresti: Izplačila.....
» posojil: «) hipotečnih...... 101385 —
b)	občinskih....... 3000 —
c)	proti zastavi..... 15 —
» poštne hranilnice: Izdatki.....
» naloženega denarja pri drugih zavodih: Izdatki..........
» vrednostnih listin: Izdatki .... » povrnjenih obresti: Izdatki ....
» poštnine: Izdatki........
» upravnih stroškov: Izdatki:
«) P^če........• ... jI 2515i —
b)	nagrade.......... 1080' —
c)	najemnina.........
d)	potovalni stroški upravnim odbor nikom..........
e)	kurjava, svečava, inserati, časo pisi, manipulacija in provizije pri poštni hranilnici ter druge pisarniške potreba........
» inventarja: Izdatki........
» knjig in tiskovin: Izdatki.....
» prehodnih zneskov: a) glavnice . .
b) obresti . . .
» davka : Izdatki.........
» blagajne : Gotovina 31. decembra 1898
419432 39 1074 19
104400	—
282202	38{
52422	77
189942	20 j
2372	78'
188	55
1400 —
180 40
5585 83 6 47 2441 7+ 2S*TrT 84 \ 1787, 11 45473 11
J
Skupaj . . . 1132547 63V
ZDetoet-
Račun dobička in zg-ube.
Credit.
Račun obresti: Kapitalizovane obresti od hranilnih vlog.......
Izplačane obresti od hranil
nih vlog........
Zaostale obresti od posojil
leta 1897 .......
Zaostali kuponi od vrednostnih
listin leta 1897 .....
Predplačane obresti za ]. 1899 vrednostnih listin: Povrnjene obresti
pri nakupu..........
» poštnine : Izdatki........
upravnih stroškov: Izdatki . . . .
inventarja : 10% odpis......
davka: Izdatki:.......
posebne rezerve za kurzne zgube:
Zguba leta 1898 ........
» prehodnih zneskov: Plačane obresti . » dobička in zgube: Čisti dobiček 1 1898
gld.
57893
1074
30164
618 6570
kr.
191
19
18
45 41
gld.
kr.
96320
2372 188 5585 54 1787
552 924 9050
42^
78 55 83 31 11
15 94 20
Skupaj
116836 29:
Račun obresti:
Leta 1897 za leto 1898 plačane obresti__—. ,___
Vplačane obresti od posojil
Vplačane zamudne obresti Vzdignjene obresti od nalc ženega denarja .... Nevzdignjene obresti od na loženega denarja .... Nevzdignjene obresti pri pošt
hranilnici......
vrednostnih listin: Vzdignjeni kuponi leta 1898 . . . Vrednost kuponov 31. decembra 1898 poštnine: Vplačila........
gld.	kr.
r , 6509	44 ri
65753	76
31414	60
3320	331 j
58	25
635	24
201	51
5425	[
3355	G8
i i 1 j	
gld.
kr.
107893 13*
8780 163
08
08
Skupaj . . . 116836 29
i
Imetek.
Bilanca ^a leto 1898.
Dolg.
		gld.	kr.	gld.	kr.
Račun	posojil: rt) hipotečnih......	1330072	55		
	b) občinskih.......	31878	84		
	c) proti zastavi.....	417	27	1362368	66
»	zaostalih obresti:........			31414	60
»	poštne hranilnice: a) glavnice . . .	16408	94		
	b) obresti ....	201	51	16610	45
»	vrednostnih listin: a) glavnice . . .	232978	25		
	b) obresti ....	3355	08	236333	33
»	naloženega denarja: a) glavnice . .	48108	96		
	b) obresti . . .	635	24	48744	20
»	inventarja :...........			488	77
»	knjig in tiskovin........			252	50
»	prehodnih zneskov .......			540	14
*	blagajne: Gotovina 31. dtcembra 1898			45473	111
Skupaj . . .				1742225	761
					
gld.
kr.
gld.
kr.
Račun hranilnih vlog.........
predplačanih obresti.......
glavne rezerve . . .......
dobička in zgube: Čisti dobiček 1. 1898
1667410	39
6570	41
59194	76 9050,
Skupaj
1742225 76,
761J
Uanko Vavken 1. r.
tajnik.
V Celji, dne 31. decembra 1898.	Ravnateljstvo:
Dr. Juro Hrašovec 1. r.	Dr. Josip Vrečko 1. r.
predsednik ravnateljstva.	pisarniški ravnatelj.
S knjigami primerili in v redu našli v seji upravnega odbora, dne 24 aprila 1899 voljeni pregledovale! računov.
Franc Podgoršek 1. r.	Kari Schwentner I. r.	Franc Zdolšek 1. r.
upravni odborniki.