•f 103. V Oorici, v soboto due 9. septembra 1911. Tečaj XLI Izhaja trikrat na teden, In sicer t torek, Četrtek in soboto oh 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana : vse leto... . 15 K % Posamične številke stanejo 10 vin. V Gorici se prodaja BSoČaB v vseh tobakarnah. »SOČA* ima naslednje i/redne priloge: Ob novem Idu-sfiaiipot-po Goriškem in Gradišcanskem" m dvakrat v let m »Tesni red železnic, paraiko? ia poštnih zm\ Ha naročila brez doposiane naročnine se ne oziramo. »Vse %% narod, svobodo in napredek!« Dr. K Lavriž, Uredništvo j nahaja v Oosposki ulici Št. 7 Oorici v I. nadstr. na desno. Upravništvo še nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I; nadstr. na le?0 v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računtjo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urelgik in izdajatelj Ivan Kavčič v Goric*. Tfflufon it. 83. "GQr» Tiskarna" A. GabršČek (odgov. J. Fabčič) tiska ia *al. =*+*- Slovenski starisi! Upišite svoje otroke v slovenske šole! =MM= Slpffli trgovska S m klerikalci. h. Poglejmo za danes, kaj se je govorilo iit sklenilo v deželnem zboru glede trgovske šole v Oorici. V seji H), marca 1907."je stavil dr. Verzegnassi v imenu tehniško-ekonomič-nega odseka glede na potrebo trgovske šole tak-le predlog: »l. Nalaga se deželnemu odboru, da dovrši pogajanja s trgovsko-obrtno zbornico in c. kr. vlado glede sredstev za ustanovitev neobhodno potrebne dvoraz-redne trgovske šole v, Oorici ter da predlaga v prihodnjem zasedanju način sredstva za pokritje deželnega prispevka k celi potrebščini za navedeno, trgovsko Šolo. 2. Deželni zbor se izreče naklonjenim prispevati z letno svoto ftlKlp K za trgovsko šolo.« "Oglasil se je bil k besedi dr. Treo, ki je govoril tako-le: »Visoki zbor! Ta predlog od srca pozdravljam. Zadnji čas je, da ustanovimo trgovsko šolo, oziroma da skrbimo za naš trgovski naraščaj. Dobro se spominjam, da je prišel gospod dr. Marani lansko lete s predlogom, naj' bi se ustanovila menda od goriškega mesta trgovska šola. Toda mi se nismo mogli sprijazniti s to idejo z narodnega stališča, ker bi bila šola italijanska. Jaz *uu prepričan, da bi bil tudi ves podučni sistem italijanski. Mi se nismo mogli zje-diniti v tem vprašanju, ker imamo isto Pravico zahtevati slovensko šolo kakor Italijanski del dežele italijansko. Tukaj nam je prišla, kakor se je poročalo v odseku, vlada na pomoč. Sem zadovoljen s tem, da se ustanovi na ta način od vlade šola, samo se bojim, da hode vlada storila nekaj druzega, kjer trpimo vsi; da bode uvedla v trgovsko Šolo, ki bo imela tudi pripravnico, nemški itzik 'kot učni jezik, kakor ga je uvedla [ja realki in gimnaziji. Ravno tako se bojim, da bode zahtevala v pripravnici nem-Ški. iezik. To pa, gospodje, pri nas nikakor »e sme biti. Jaz* bodem prijetno presenečen, če pride vlada z dobrim in primernim predlogom. Jaz stavim predlog in ta je, da skrbi deželni odbor za to, da se upoštevajo narodnostni interesi in razmere pri ustanovitvi trgovske šole. Oglasil se je končno še poročevalec Verzcgnassi, rekoč: da vlada ni neprija-teljica prebivalstva. Ako je prišla nam naproti s tako dobrodelno ustanovitvijo, kakoršna je trgovska šola, se jej ne sme-i mo upreti. Vlada noče boja z narodnostimi. Vlada je izjavila, da podučni jezik na tej šoli ne bo le jeden, marveč jih bo več. Na vsak način, tudi če se ho podučevalo kak predmet v drugem jeziku in ne v italijanskem, tudi v nemškem, mislim, da ne bo nobenemu v škodo, kajti trgovci morajo znati jezike, ako hočejo dobro kupčevati. V šoli bodo podučevali trgovske predmete in kdor se hoče tam kaj naučiti, bo mora! poznati jezik. Če se zbornica izreče pripravljeno za prispevek 60U0 K, se mi zdi, da stori dobro delo. Predlagam, da se sprejme predlog. Predlog je bil sprejet. . Ali sklenilo se je jed no, storiio pa drugo. Otvorjemt je bila laška trgovska šola. Kaj se je pletlo tu vmes prej in po->iej. o tem prihodnjič. o zatiranju Slovencev. V prejšnji številki smo priobčili članek, ki kaže, kako delajo s slovenskimi verniki ob mejah na štajerskem in Koroškem, v nastopnem pa je povedano, kako je v Istri pod Flappom s hrvaškimi in slovenskimi verniki. ¦• Pod naslovom »Bogoslužne razmere v Pulju« je priobčil »Slovenec« v svoji 195. številki dopis iz Pulja, iz katerega posnemamo to-le: V poreški Škofiji živi kompaktno največ Hrvato' v Pulju in moč ondotnega slovanskega življa so 'jasno pokazale zadnje državnozborske volite, ko je prišel laški nacionalec, deželni glavar dr. Rizzi, v ožjo volitev z dr. Laginjo. Hrvaški in slovenski živelj v Pulju je tudi najbolj veren, zakaj med Lahi je .verska mdiferen-tnor.t in naravnost brezverje tako razširjeno, da so resnični katoliki med tem elementom jako redko posejani. Svete maše so zelo slabo obiskane, tretji red uspeva zato, ker so člani po večini hrvaške narodnosti, Marijina družba je razrvana, o kakem socialnem in izobraževalnem delovanju pa ni niti govora. Župnik in trije kaplani so Lahi. Za hrvaško prebivalstvo, ki tvori v mestu Pulju z okolico veliko večino tare. pa je en sam kaplan določen. Kak;> pa je pastirovanje hrvaškega ljudstva otežkočeno, o tem le nokaj primerov. Hrvaško ljudstvo ima eno samo pridno v lastnem jeziku, to je v nedeljo zjutraj ob 7. urs ko se vrši takozvana »hrvaška maSa«. Pridiga traja dvajset minut in je kljub svoji kratkosii predmet neprestanih napadov v »Obrnalettu«. Ta maša je izmed vseli najbolj obiskana, cerkev je natlačeno polna in miloščine se pri tej maši nabere več kakor pri vseh naslednjih, Dokaz, kateri živelj je najbolj veren in kateri živelj bi zaslužil, da se cerkvena oblast nanj v prvi vrsti ozira in se nanj opira. V poreško-puijski škofiji je pa seveda ravno narobe. Letos se je vršil za Lahe sveti misijon, za katerega so naročili štiri pridigarje iz laškega kraljestva. Kljub temu pa je bilo katerikrat kakih celih 50 ljudi v cerkvi jih poslušat! Sicer pa ti pridigarji očito ne vedo, -kaj je njihova prava naloga; začno z Matero božjo, nehajo pa s Carduccijem, znanim atheistom in pro-slavljalcem združene Italije. Tudi sicer so te pridige bolj propaganda za slavo itali-janstva kakor za čast božjo. Kdor te laške pridigarje pozna, se temu ne bo nič čudil. Kaj pa Hrvati? Tem se sveti misijon ne prireja, milostno se je dovolilo hrvaškemu kaplanu, da sme v postu pridigati hrvaško, a s pogojem, da k tem pridigam ne zvoni in da se ne prižgejo nobene sveče! Torej še par sveč ni pobožno hrvaško ljudstvo vredno. Pri teh hrvaških postnih pridigah, pri katerih je bila cerkev vedno do zadnjega kotička polna, dasi se ni zvonilo in niso sveče gorele, se je zgodilo; da je dobro ljudstvo zapelo Mariji v čast domačo pesem, v kateri se nahaja kitica, naj Marija čuva »našu domovinu«. V cerkvi pa še ie nahajal neki Baxa, reporter omenjenega liberalnega »Giornaletta«, ki je sploh vsak dan dopoldne v cerkvi, da pazi, se li ne zgodi kaj »proti italijanstvu naperjenega«. Ta je brž tekel svojemu listu sporočit, da se je v cerkvi pela slava »hrvaški domovini«, ordinariat v Poreču pa je brž pozval kaplana, naj se zagovarja in si je dal poslati izvod one pesmarice, v kateri se ona pesmica nahaja, kakor da hi ne bila znana, dasi je tako običajna po vsej hrvaški Istri. Podobno je s tretjim redom svetega Frančiška, edino nabožno organizacijo, ki v Pulju uspeva. Seveda je z malimi izjemami vsa hrvaška. Ti tretjeredniki ne smejo na svojih sestankih drugače moliti kakor laško, tudi pri procesijah ne. •— Žu-pni urad je kajpada ves italijanski, uradni jezik je laški, ljudi se naravnost sili laško govoriti, hrvaški ali vsaj dvojezičnih tiskovin sploh ne poznajo. Kako neki! Saj-na župnem uradu komandira slavni liberalni inunicipio! Najbolj občutno je sistematično pokvarjanje hrvaških imen, ki se godi v krstnih maticah. Je izrecni nalog ordinariata. da se imajo imena pisati kakor jih načečkajo laške babice na listke, to je po laško pokvarjeno, kakor jih laške babice napišejo, ki imajo v družbi z laškimi kaplani največjo zaslugo na umetnem poitalijančevanju pristnih -hrvaških imen. Isto se godi pri mrtv.:šk;h listih. Če pa hrvaški kaplan ime zapiše tako, kakor se je odnekdaj v rodovini pisalo, to je hrvaško, j<» pa ogenj, v strehi.. Laški listi pišejo o panslavizmu, munioipio se razgreva in ordinariat je razburjen, kakor da bi se bila cerkev podrla. — Niti hrvaški tekst pastirskega lista prevzvišenega škofa se ne sme na cerkvenih vratih nabiti' — ko je to hrvaški kaplan enkrat storil, so ga prijazni kolegi kaplani doli strgali! Sploh nima hrvaški duhovnik pred nestrpnostjo laških duhovnikov niti v zakristiji miru. Značilno je, da dobiva frarnazoriski »Gior-naletto« svoje informacije glede cerkve od laških duhovnov; posebno se na ta način prizadeva za laški značaj cerkve gospod kanonik cavaliere Saveri. In posledice tega v dušnopastirskem oziru tako nemodrega postopanja? -Lahi ne postajajo prav nič bolj yerni, veliko Hrvatov pa zapade tudi verskemu indiie-rentizmu. Tudi na naslov hrvaške inteligence bi se dala v tem oziru marsikatera povedati. Za izobraževalno nravno vzgojo širših mas s.e hrvaško razumništvo v Pulju zelo malo briga. Sicer je samr. »Naša Sloga« že o pomanjkljivem ljudskem izobraževalnem in vzgojevalnem delu tožila, a izvestna inteligenca si ničesar k srcu ne vzame. Najmarhjivejši in najpožrtvo-valnejši prijatelj ljudstva je duhovnik, ki stoji sam, čestokrat celo brez podpore od tam, od koder bi jo smel po pravici najbolj pričakovati. — V merodajno cerkveno oblast pa polagamo kljub vsem dosedanjim slabim skušnjam zaupanje, da bo enkrat uvidela, kako kvarno -je slovanski elemeru v dušnoparstirskem oziru iz nacionalnih razlogov in prevelike obzirnosti do vladajoče svobodomiselne ,kj)ke zanemarjati. Naj pravičnost prodre skozi te žalostne predsodke! ! Eto, tu vidite, kaj veljajo Slovenci in Hrvatje v cerkvi pod izvestnrmi tujimi velikimi duhovni. Dostavljamo, da v Gorici kar je za Slovence v cerkvi, je le zjutraj zgodaj. Popoldanski slovenski govor na Travniku so pred leti le s težavo dosegli. Treba je bilo žugati z Riemanji! Ponemčevati in polaščevati Slovence in Hrvate pomaga tudi sveta katoliška cerkev. Iz Brd. Slaba letina. — »Te Deum«. — Suša. Kako se bomo letošnjo zimo preživljali, tako se poprašujejo ljudje po Brdih. Vže tri mesece nismo imeli dežja, in sedaj naj si človek misli, kakšna suša mora vladati po Brdih. O sadnem letu ni govora, ker bilo ga je malo in prodajalo se ni v primeri tudi ne preveč drago. (Grozdje bi še bilo, ko bi imeli dež, a vsled suše se je začelo popolnoma sušiti. Marljivi Bric si pomaga kakor običajno tudi letos z lupljenjem češp, upajoč na dobiček. Dal Bog, da bi imeli mnogo uspeha, da bi si tako vsaj deloma olajšali neizogibno bedo. Na sploh se sodi na slabo letino, le neki zafrkan dopisnik »Primorskega lista« predvideva dobro letino in pravi; da le fižola ne bode, ter bomo lahko z veseljem peli »Te deum«, ^e pride dež. Jaz pa mu pravim, da on k" tO vsaki dan poje »Te deum«, ker fižola najbrž niti ne pozna, in sploh, ne ve, kaj se pravzaprav pravi »slaba letina«. Srečo imamo pa mi Brici. In sicer to, da naši dušni pastirji skrbijo za dež. Pred kakim poldrugim mesecem so oznanili v cerkvah, da se bodo vršile vsaki večer molitve za dež. Mislili smo, da borno v doglednem času dobiii dež, a predno je ' prišel dež, so gospodje kapitulirali, in tako nimamo sedaj ne dežja ne molitve pač pa -tem hujšo sušo. DOPISI. Iz kntilnskega okraja. Dobrovo. (Nesreča), v- Pri zgradbi. tukajšnje šole se je .pripetila v sredo ne^ sreča, pri kateri je le slučaj, da ni postala smrtonosna. . .'Delala sta namreč v kamenolomu France Markočič in Milan Fitofak. Zavnela sta neko mino. 'Ker se pa hi hotela sprožiti, sta jo zafceltf: prazniti. Nakrat se pa x mina sproži hn kakor rečeno je le slučaj, da nista ostala oba na mestu mrtva. Le prvi ima desno roko pokvarjeno drugi pa je ostal popGlnoma nepoškodovan. Zapadna Brda. — V neki številki »Primorskega lista« sem Lital razsodbo okrajne sodnije v,Krminu, izdane vsled tožbe župnika Kumarja iz iBiljane proti Francu Mavric (Pojavnik) iz Višnje vika. Res je sicer, da ni mogel obtoženec ; dokazati .krivde župniku, aU kakor se sliši, je le moral sodnik več verjeti tožitelju ko.t:pa priči obtoženca. Priča Franc Kožlin je baje izpovedal, da ko je pisal oporoko tastu obtoženca, da je istega vprašal, Če ima kakšno knjižico — hranilno namreč. Le ta pa da je rekel, da jo ima g. župnik. Na to da je župnik rekel, da to m res. Ne jemljem popolne odgovornosti za vse to in pričakujem^ da g. župnik popravi, če ni res. - Omeniti pa moram, da je svoječasno oznanil župnik Kumar v cerkvi, Ua je darovala neimenovana oseba 1000 K za slikanje cerkve v Biljarii. Ne vemo od kod so prišle te krone, to pa vemo, da pokojnemu tastu obtoženca •ni šel denar izpod palca in je 'bil Jako pobožen mož. Sicer se pa sliši praviti, da obtoženec fekurira. Kar se tiče poduka na koncu omenjenega dopisa, je to navadno »filozofiranje«, nočejo loviti kaline; kar so jih vjeli, so jih že dobro vjeli; v Brdih ste vže na višku in naprej ne pojdete več, pač pa naj-brže rapidno nizdol! Iz tolminskega okraja. v Rokodelsko bralno društvo v Tolminu je moralo odnesti svojo veselico, katera se je imela vršiti včeraj. In to radi tega, ker so došli plakati prepozno. Čudno se nam zdi, da rabi pošta iz Gorce do Tolmina celih 24 ur pri vsem tem, da vozi večkrat na dan poštni avtomobil in železnica. Veselica se bo vršila jutri tj. v nedeljo, dite 10 t" m. z ravno istim'vzpore-dom in ob ravno isti uri. Z ozirom na to, " da je igra nova in izvirna, je pričakovati mnogobrojne udeležbe. Iz kanalskega okraja. Iz Kanala. — Dne" L t m. je prišlo domov neko dekle iz Trsta. V soboto zjutraj je bila mrtva. Hitro se je razneslo, da je umrla za kolero. Ali kolere ni bilo. Dekle se je zastrupilo, so rekli, in da jo je zadela kap na srce. V soboto je mrtvemu dekletu zvonilo, v nedeljo zjutraj tudi nekaj, ali na to je g. dekan ustavil zvonenje. V ponedeljek je prišei dekan za pogreb pa brez križa m tud:. blagosloviti ni hotel mrtve. Zvonili :so do cerkve, potem pa je Tone spet ustavi! zvonenje. Pokopati je ni pustil na blagoslovljenih tleh ali bil je prisiljen v to. . Ljudje šo govorili to ht ono ter so obsojali početje dekana. ¦ _ Dn6 26. jan. 1910. se je bil tukaj ustrelil nadporočnifc Smid. Kmalu na to je orožništvc preganjalo cigana Ceja; cigan je hotel uteči in je skočil v Sočo, da bi jo preplaval. Potem so ga dobili v Kanalu mrtvega. Temu.tudi ni zvonilo ne pogreba hi bilo: Kakor prešiča so ga pokopali. ' -. ¦ Pa kaj cigan ni človek. Sa nafš učijo, da smo pred Bogom vsi jednaki torej velja toliko cigan kakor kakšen dekan. Za oficirjem Šmidom je zvonilo kakor ob misijonu in pogreba se ni Odpovedalo. Oba nunca.sta 'bila zraven. Pa Šmid je bil oficir in novce je imel, da je lahko pJačal drag pogreb. Naš Tone ima veliko ljubezen do svojega bližnjega. Tako dela, taka razlika je z verniki v cerkvi — potem pa "rohni v cerkvi, da vera peša. Peša, peša! — Po farjih gor, po farjih dol! Iz komenskega okraja. . Veliki Dol. '— -ioci. — Naslov: TolstovHkailatiiia. pošta (Juštanj, Koroško, kjer je tudi gostilna, letovišče in prenočišče. Svoji k svojim! Svoji k svojim! 1 Družba sv. Cirila in Metoda. * Javna denarna tombola v Rihentber- gu. — Podružnica sv. C. in M. za Rthern-berg priredi na »bendimsko kvatranco« t. j. 24. septembra 1.1. popoldne po društveni veselici javno tombolo z dvema dobitkoma: činkvina 100 K in tombola 150 K. Srečke se prodajajo po 40 vinarjev. Pred tombolo bode društvena veselica na dvorišču g. Ant. Pečenkota, kjer se bodo proizvajale razne pevske točke in igralo v zabavo občinstva igro dvodejanko »Tri tički«. Vstopnina k veselici s sedežem 50 ¦ vin., brez sedeža 30 vin. J Polovica čistega dobička veselice in tombole je namenjena za uboge oiroke ri-hemberške šole in druga polovica za dru- , žbo sv. C. in M. j Goriška v proračunu družbe sv. C. _ in M. za leto 1912. — Za šolstvo v Krminu je proračunjenih 6000 'K, za vrteč v Pev-rm 1300, za šolstvo v Gorici 10.000 K. Za šolo v Krminu z vrtcem vred.je potrosila družba sv. C. in M. lani K 7.697.64. — Vrtec v Pevmi je stal K 1.243.76, v De vinu 250 K. ' Domače vesti. Smrtna kosa. — Včeraj zjutraj ob TU je nehal trpeti bolečine, katere mu je prizadevala kruta sušica. «1. U. C. Oskar Kaus, sin g. davčnega upravitelja Andreja Kausa. Precej časa že se mu je poznalo na licu, da je zapisan smrti. Upal je seveda, da premaga 'bolezen, toda zadnje čase je vedel, da ga čaka le smrt. Pokosila ga je včeraj zjutraj in drevi ob (?, uri položijo zemske ostanke simpatičnega 23 letnega mladeniča v grob na tukajšnjem pokopališču. Preostalim, ki se solzijo ob njegovi krsti, naše iskreno sožalje! Pevsko in glasbeno društvo v Gorici (podružnica Glasbene Matice v Ljubljani) naznanja, da prične redno vpisovanje učencev v društveno šolo za klavir, gosli in petje v. petek, dne 15. septembra t. 1. in traja vse dni do vštevši soboto dne 23. septembra t. 1. od 10. ure dop. do 1. ure pop. v društvenih prostorih ulica Sv. Ivana št. 7. — Radi boljše določitve učnih ur je v interesu učencev, da se oglasijo za vpis v navedenih dneh, pri poznejših prijavah se bo moralo ozirati na razpoložljivost časa. Izredni občni zbor dne 17. junija t. I je določil za leto 1911/12 članarino stari-šev 1 K na mesec, vpisnina za vsakega učenca letno 1 K; učnina za posamezne predmete: teorija (obligatno) 2 K za semester, klavir 4 K mesečno, gosli. 4 K mesečno, solopetje 8 K mesečno. Za eventuelne druge predmete se določi učnina po dogovoru. Odbor. Umrl |e v Volčah župnik č. g. Anton Zarli, rojen v Idriji leta 1852. Na c. kr. moškem učiteljišču v Gorici 'bo vpisovanje za vstop v kak višji tečaj razen prvega (v II., III., ali IV.) v soboto, dne 16. septembra t. I. od 9.~~12. ure dopoludne. Ta dan in pa dne 18. in 19. septembra se zvrše tudi sprejemni in ponav-IJalni izpiti. V sredo, dne 20. septembra ob osmih zjutraj bo otvoritvena služba božja, po maši pa v šolskih razredih objava disciplinarnega reda in urnika. V četrtek, dne 21. septembra, prične redni pouk. Še o nesreči za poslopjem tuk. ženskega učiteljišča. — Prvi, ki so zaslišali ropot in stok delavcev pod udrtim odrom pri nesreči v torek, sta bila slugi v gimnaziji in njune družine. Strašen je bil pogled na glave, ki so gledale ven izpod podrtije. Dali so jim hitro, dasi vsi prestrašeni, prvo pomoč, posebno pa se je odlikovala pri tem samaritanskem delu gospodična Flajsova, hčerka gimn. sluge. Prinesla jim je vode in vina, jih močila in obvezavala; posebno strašno je bilo pri rajnkem Klančiču; tožil jej je še, kak:> ga boli, možgani so mu šli iz glave, toži! je pa izdihnil ... Vsa čast gospodični, ki je tako pogumno pomagala ter pokazala toliko človekoljubje! Procesije za dež. — Vršijo se procesije za dež. Unogo ljudstvo hodi molit in presit dežja pa ga ni in"ni. Davi je bila velika procesija iz goriške okolice na Grad v Mirnu..... Suša pa nadaljuje svoje uničevalno delo, solnee pripeka in žge. Tudi če pride dež, ne bo imel skoro kje več pomagati. Ladjo »Kaiser Franc Josef I.« so spustili danes dopoludne v Tržiču v morje na običajno slavnosten način. Kumova-la je nadvojvodinja Marija Jožefa. Navzoča sta bila ministra Wiekenburg in Ma-taja. Nekaj nezaslišanega s sodnije v Kopru. — V »Ed.« čitamo v dopisu iz Kopra: Neki gospod iz Kozine, rodom Slovenec, je vložil na okrajno sodnijo slovensko kazensko ovadbo proti neki Slovenski tudi iz Herpelj. Dotični sodnik, ki je Slovenec, je rešil to ovadbo v italijanskem jezik", poslal vabila na razpravo v italijanskem jeziku, razpravljal in diktiral zapisnike v italijanskem jeziku in sestavil tudi sodbo v italijanskem fezikti!« Za današnje čase pač res nekaj nezaslišanega. Vsakdo se popraša: Ali je sploh mogoče, da dela tako slovenski sodnik?! Pripravlialnice za slovenske dečke za prvi gimnazijski razred nI treba več! — Ta pripravljalnima je služila v glavnem v ta namen, da se pripravi slovenske dečke za vsprejem v prvi gimnazijski razred z nemškim učnim jezikom. Ker pa imamo sedaj slovenske paralelke in je število za sprejem v slovenski razred neomejeno ter. pri skušnji ni potreba znanja nemščine, je ta pi ipravljalnica za Slovence odveč! Ako bo še obstajala, bo služila le temu namenu, da bi se polni! prvi nemški razred s slovenskimi učenci ter bi bil tako dan pogoj za nadaljni obstoj nemške gimnazije v Gorici. Slovenci naj bi bili tisti, ki bi polnili nemško gimnazijo še nadalje s svojimi sinovi! In zato naj bi ti še jedno celo leto več študirali! Slovenski stariši! Na Vas je ležeče, da preneha slovenska pripravljalnima za prvi nemški razred gimnazije. Držite se gesla: Slovenski otrok v slovensko šoio! Pohvala našega rojaka. — V »Slov. Narodu« od četrtka smo čitali o našem mladem rojaku g. Danilu Devetaku iz Tolmina naslednji jako laskavi dopis iz Toplic na Dolenjskem: »Dne 29. m. m. je bilo tukajšnje izbrano občinstvo deležno izrednega užitka na deželi. Že dva dni poprej je krožila pri vseh mizah kopališke restavracije neka okrožnica, vabeča k predavanju na korist pogorelcem v Mokronogu! Predavatelj ni bil podpisan. Splošno smo mislili in ugibali, da-li ne nastopi kaka potujoča Baronica Berta Suttner, ker je bil poziv pisan s finimi in nežnimi črkami. Radovednost je bila velika. Napovedani večer pa nastopi v bi-Ijardni sobi na skromnem nizkem odru mlad, komaj 20 let stari absolvirani eks-portni akademik g. Danilo Devetak iz Tolmina pred izbranim, nemnogobrojnirn — (bilo nas je 25—30 oseb) občinstvom! — Takoj za uvod svojemu govoru je navedel na okrožnici napisani poziv: »Oddajte od svojega izobilja revežem in potrebnim!« tako namreč stoji zapisano v knjigi življenja ter pripomnil, da je drage volje prevzel stavljeno mu nalogo v do- _ torodelni namen. Recitiral je v slovenskem I in nemškem jeziku — največ baje svojih del. Med drugim sta najbolj ugajale Gregorčičeva - »Hajdrtkova oporoka« in pa »Razrušeni vitežki grad«. Proti koncu je pozabaval zbrani nežni spol z neko humoresko o »sladkoštnem in grenkem za-konskem življenju«, Do zadnjega izredno pazljivo.izbrano občinstvo je bilo g. pre. davatelju odkritosrčno hvaležno in mu j« to tudi izražalo z glasnim ploskanjem in radostnimi živio-klici. Pisec teh skromnih vrstic ne more završiti tega dopisa drugače, nego da izreče v imenu ponesrečenih pogorelcev v Mokronogu prav odkritosrčno in iskreno zahvalo vsem velecercje-nim damam in gospicam. ki so nabrale v dobri namen vsoto 100 K, katera zbirka se je odposlala slav. upravništvu »Slov. Naroda« s prošnjo, da jo blagovoli priličiu) poslati na določeno mesto. Seveda ima največjo zaslugo za to prireditev g. predavatelj sani. O njem so se izrazili mo-rodajni krogi, da je podedoval 1C0 talentov, katere naj bi porabil vse izključno ah dobrobit lastnega, dobrih delavcev prepo-trebnega slovenskega naroda! Gibanje poštnih in brzojavnih uslužbencev in železničarjev. — Iz krogov poštnih in brzojavnih uradnikov ter železničarjev se zatrjuje, da so uvedena pogajanja za skupno akcijo glede zboljšanja njih gmotnega položaja. Poštni uradniki da mislijo še pred Božičem začeti z energično akcijo za dosego zboljšanja svojega gmotnega položaja. Poštni uradniki zahtevajo avtomatiko, ureditev aktivitetne doklade in pa 20$ draginjske doklade. Predsedstvo komisije organiziranih želez-ničarjev naznanja, dR se bo v soboto (danes) vršila v Pragi konferenca delegatov nemških, čeških, poljskih in jugoslovanskih železničarskih organizacij. Zdi se, da prevladuje mnenje, naj bi se počakalo pred vsem izid purlamerrtariškc akcije; ko bi pa ta ostala brezuspešna, naj bi se napravilo daljne sklepe. Uradn!ki južne železnice, ki so se dosedaj omejevali na to, da so izjavljali solidarnost z uradniki državnih železnic, so sedaj odločeni, da stavijo enotne zahteve glede ureditve dopustov ter povišanja odškodnine '/i stanovanja. Dne 19. t, m. posebna deputacija naznani generalnemu ravnatelju zahteve železničarjev. Na shodu »Slov. kat. društva« v »Centraiu« v nedeljo se je delavski iar-bar, ki sliši na ime dr. Andrej Pavlica, obregnil ob znano narodno podjetje ter govoril o nepravem in lahkomiselnem gospodarstvu. Kaj to spada na shod delavskega društva? Kedar pa klerikalci go-bezdajo o nepravem in lahkomiselnem gospodarstvu, se ravnajo po geslu: rečeni ti. da mi ne porečeš. Dir. Pavlica že ve, kako se gospodari pri klerikalcih, saj stoji dosti blizu »zadrugarenju« na katoliški p:rilagi. Če bi ne bilo še »regulatorja«, je vse za na kant, kaj ne?! — Značilno pa je, da stvar z onim podjetjem tako veseli lepo dušo semeniškega profesorja, da k moral dati temu duška na javnem »hodu! Krški škof Malmič izdaje svoj list »Pucki prijatelj*. Ta list se bo tiskal odslej v kazinu,'kjer je ustanovljena »Katoliška tiskarna«. Tam hočejo izdajati tudi glasilo »hrvatskih katoliških učiteljev«!? Klerikalci so v Istri pridno na delu! V nevarnosti, da utonetl. — Gospodična Medeotti, stanujoča v ulici A. Ristori, se je kopala v Soči »pri barki«. Kar js zagledala v vodi, kako se nedaleč od nje potaplja neka deklica. Hitela jej je na pomoč, ali deroča voda bi bila pograbila kmalu obe, da jim ni priskočil na. pomoč neki slučajno tam se mudeči pionir, ki je potegnil obe iz vode. O tatvini na Brjah pri Rihembcrgu poroča »Primorski list«, in sicer da so neznani uzmoviči obiskali prostore »Sokola in one predsednika Sokolov. Lepi poročevalec lepega Pavličevega lista se pri tem obrega ob »Sokole« — ali pametneje bi bilo, če bi se obregnil ob tatove, ki so nai-brže klerikalci, torej iz njegovih vrst! Aretirali so v Gorici neko 21 letno Marijo Lah iz Sv. Križa doma in sicer blizu mestnega vrta; vlači se okoli brc? posla. Radi težke telesne poškodbe je bil obsojen na 2 meseca strogega zapora Anton Zgubili z otoka Morosini. Ranil je V. Tortula. Odprti lekarni. — Jutri popoludiie bosta odprti v Gorici lekarni Gironeoli-Pontoni. V teh dveh lekarnah bo tudi poiioC"3 služba v času od 10, do 17. t. m, zveza narodnih društev. stroke, .15 pomočnikov »Oodbeno strelsko društvo v Lokah« naznanja vsem članohi* bratskim, drušr> vom, prijateljem streljanja in zabave, da se je moral vspored predrugačiti vsled stelišča v Punovcu, ker ni porabno - do srede oktobra. Vrši se veselica v Kroii- stroke, 14 pomočnikov špecerijske stroke, 3 poinočiliki modne in galanterijske stroke, 15 kontoristinj, 17 bla&ajniLark, 14 prodajalk, 5 učencev, 3 učenk«. Posredovalnica posluje za delodajalce'in člane društva brezplačno, za. druge pa proti mali odškodnini. bei^aa/jt^^Knn^ 2^ Trst-Pariz. - V in- pon. streljanje/ v6i.'pWanR' ha faVčo za teresu mednarodnega potovalnega pro-dobitke, dobitki so 3; 2. Streljanje na leteče plošče, dobitki 4; 3. Izvirna-izvedlji-va lovska laž; 4. Razdelitev dobitkov; 5. Petje; 6. Srečkanje; Z«.ljpietnj ognji. Po veselic; ples. ¦ K streljanju imajo pristop člani kateregakoli lovskega - strelskega društva. Moll-ov Seidlifz-prašek Že za na JEelodca trpeče neprekosljivo sredstvo catero ima prednost pred vnemi, dragimi dr* stičnimi Čistil, kroglicami in gren&icami. Cena orig. škatlje K 2-— Pouareianje se sodniško lAs^anje. lollo-vo Franc, žganje ia tal sa ribanje, iifott. - Bolečine olaJSojote in okrepe«|o«e sta-roznano sredstvo proti trjjanju in prehlajelija vsake vrste. OHr. steklenica K 2«— Na prodaj po vseh lekarnah tu mirodilnie&h Glavna lekarna i. MOLI, c. In kr. dvomi ulotstk, DonaJ, TacnlanDra 9.- Zaloga v Gorici v lekarni: A. Oironcoli. rrgovsko-otirtna in gospodarske vesti. Naše delovno polje krojačev na Goriškem je grozno opuščeno. Kakor smo poročali, se je naše društvo zopet obudilo. Treba je toraj krojaško obrt strokovno uvesti, namreč tako, da bodetno lalrko konkurirali sedanjemu prihodu izgotovlje-nrh oblek v Gorico, kakor tudi v okolico. Kakor je bilo že zadnjič omenjeno, je krojaška obrt, ena najboljših, žalibog da imamo pa premalo strokovno, izueenih krojaeev. Naša obrt je tako zaostala, da prihaja na stotisoče izgotovljenih oblek iz tujih krajev, kar bi ne bilo treba. Da se pa ta prihod omeji, je treba, da stopijo tudi vsi okoličanski krojači v društvo. Okoli-čanski in goriški krojač; se morajo torej strokovno izučiti, drugače po pravilih se mu ne srne dovoliti izvrševati isto obrt, ter tudi v društvo se ga ne sme sprejeti. , Postopalo se bode drugače po postavi (jsni leta 1907. Netzučeni krojači v Oorici kakor tudi v okolici, izdelujejo obleke sramotno pod ceno, izdelane so tako. da še istega plačila niso vredne. Dandanašnji se plača za konfekcijo izdelane hlače od 1'5<>~2 K, za telovnike od Z l*4l>—1*75. za sako pa od K 4 do 6 K. Strokovnjakom v Gorici je nemogoče delati obteke za konfekcijo, lahko bi take izdelovali ckoHčauski krojači, ako bi bili strokovno izučeni. ker nimajo toliko stroškov kot v Gorici. Okoličanski krojači, na delo torej, na ilelo na opuščeno polje, da pridete do vsakdanjega zaslužka. Odbor goriških krojačev. Oddaja kolodvorske restavracije v Kanfanaru. — V postaji KairL.iar se" odda s i. decembrom, ozir. že tudi s 1. novembrom t. 1., če se dotlej najde pripraven prosilec, kolodvorska restavracija. Tozadevne in primerno kolkovanc prošnje z navedbo ponudens letne najem-ščine je poslati c. kr. državno-žclezniške-tnu ravnateljstvu v Trstu. Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani. -- Sprejme se: 2 korespondenta, 2 konto-rista, 3 poslovodje, 2 potnika, 8 pomočnikov mešane stroke, 1 pomočnik železniške stroke, 5 pomočnikov špecerijske stroke, 1 pomočnik modne in galanterijske stroke, 3 kontoristmje, 1 blagajni-čarka, 8 prodajak! 7 učencev, 3 učenke. { — Službe išče: 2 knjigovodji, 2 koreš-pondenfa, 4 kontoristi, 6 poslovodji, 3 potniki, 7 skladiščnikov, 24 pomočnikov mešane stroke, 10 pomočnikov železniške meta preko Trsta začne dne J. oktobra t. •1. voziti med Parizom in Trstom nov brzovlak. Ta brzovlak bo imel tako urejen čas 'dohoda v Trst, da bo imel direktno zvezo s parniki v Dalmacijo, Aleksandrijo in Carigrad. Novi brzovlak bo za sedaj vozil trikrat na teden in sicer bo odhajal, iz Pariza ob ponedeljkih in četrtkih in sobotah, ter iz Vrsta ob sobotah, torkih in Četrtkih. Vlak bo vozil skozi Ture in južno Nemčijo ter bo odhajal iz Trsta ob 6.30 zvečer, ter prišel v Pariz ob 9.20 zvečer. Iz Pariza bo odhajal ob 9. zjutraj in pride v Trst naslednjega dne opoludne. Ta brzovlak bo nosil naslpv: »Turški,.ekspres« in bo imel direktne vozove I.Jn II. razreda. Kongres bančnih uradnikov v Milanu. — V dnevih 8., 9. in 10. t. m. se vrši v Milanu internacijenalen kongres« na'kp-iem je zastopane po društvenih delegatih iz Italije, Francoske, Belgije, Nemčije, Portugalskega, Španije, Bosne in Hercegovine, Češke, Hrvatske, Dunaja in Trsta 60.000 uradnikov denarnih zavodov. Od slovanske strani, ki je jako častno zastopana, se udeleži kongresa: Društvo ban-kovmh činovnika v Zagrebu, DruŠtv > privatnih činovnika v Sarajevu, Sdružeui čcško-slovanskeho uredništvu ustavu pe-nežnich v Pragi in Društvo jugoslovanskih uradnikov denarnih zavodov v Trstu, to poslednje po svojem predsedniku g. Hermanu Furlanu. Prašičjereja. — Kmetu provzroča veliko skrb, kako pre/.imiti prešiče. da bi ne bilo treba prodati jih prezgodaj in po nizkih cenah« Tudi rediti jih bo težko, ker ne bo za rje potrebne hrane. Vinska letina v Italiji, Pred kratkim so poročali listi iz Italije, da bo vinska letina letos ugodna. Sedaj pa poročajo, da bo za četrtino slabša od navadne srednje letine. Ves vinski pridelek cenijo sedaj na 45,000.000 hI. Sladkor. — Minoli četrtek se je cena sladkorju spet zvišala za 7 kron. Sladkor stane danes v tovarni 100 K za 100 kg. Soriška Kolesarska zveza. Kolesarsko društvo »Danica« v Go rici priredi jutri popoldne ob 3. uri cestno ' dirko Miren-Oorica ter polževo in peš- i dirko: srečkanje ob 6 uri zvečer itd. gostilna Molar, Senenski trg. Politični pregled. Izredna seja državnega zbora? — Predsednik poslanske zbornice Svlvester je sklical sejo načelnikov klubov, da določijo dan in uro prihodnje izredne seje, v kateri bi se imelo razpravljati o zadevi uvoza mesa. Seja načelnikov bo 15. t. m. Maroko. •— Pogajanja med Nemčijo 'i Francijo se nadaljujejo. Kakor pa vse kaže, bodo pogajanja trajala dolgo časa. — Strah pred vojno je v Nemčiji velik; '»naje jemljejo denar iz hranilnice. Razne vesti. Novo poštno ravnateljstvo se ustanovi, in sicer v Celovcu za Koroško in Solnograško. Argentinskega mesa se je razprodalo v Avstriji 4 milijone 215.642 kg. Na Dunaju se ga je prodalo 1787 ton. Gledališče se je podrlo. —- V ulici Paštorelli v Niči so delali velike poprave na gledališču. Kar je počilo in stavba se je sesula. Pogrebla je pod seboj obilo delavcev, nad-20 je bilo takoj mrtvih. Stoje je umrl v močvirju pri Žavljah pri Trstu upokojeni realčni profesor iz Splita 65 letni Lovro BorČič. Sodi se, da manuiakturne t je zašel v močvirje ter ostal v njem. Le s težavo so dobili truplo ven iz močvirja. Najbrže si je hotel prikrajšati pot nazaj v Tr&t pa je našel smrt v močvirju. Prišel je v Trst prejšnji dan v svojo ženo. 13 ur je bil v zraku aviatik Helene, in sicer se je spustil v I-umery pri Etam-" psu v zrak' včeraj ob 4.43 zjutraj. Pretel je 1148 km in 400.«*., . , Kardinal i>uzyna umrl. — Iz Krako-va poročajo, da je krakovski knezoškof kardinal Puzyna umrl. Kakor je znano, je kardinal'Puzyna prejel od cesarja Frana Josipa in izvršil nalog, da je vložil v zadnjem konklavu veto proti izvolitvi kardinala Rampolle. Demonstracije radi draginje na Francoskem in v Belgiji se nadaljujejo. V Brestu in Roiibaixu je bilo aretiranih mnogo demonstrantov. V Charlesroy je bila velika demonstracija na tisoče broječe množice. Na pomoč" so poklicali vojake. Kblera. —- V Burgasu v Bulgariji so kbiištatirali en slučaj kolere. — Med 35000 turškimi vojaki vKlazomenijih je obolelo 100-za kolero. t04letni mož prišel z Dunaja peš v Trst. -- Robert Srymanskt, star 104 leta, doma iz Krakova, je sinoči peš dospel z l)unaja v Trst. Potoval je z Dunaja osem dni. Imel je seboj nekoliko denarja. Rekel je, da je prišel v Trst, da poizve tukaj v Trstu, ali še živi neka njegova sorodnica. — Ker je bil.mož popolnoma onemogel, ga je redar odvedel v mestno bolnišnico. Italijanski podanik obsojen radi po-skušene špijonaže. — V Trstu je bil obsojen' italijanski podanik Giuseppe Ru-volo, 23 let star, da je napeljeval Bruna Schiavona, risarja v ladjedelnici, naj bi mu narisal proti dobremu plačilu bojne 'ladje v ladjedelnici, podal načrte itd. — na 8 mesecev težke ječe; ko prestane kazen ga izženejo iz Avstrije. Ženska, aretovana v Trstu radi naročenega umora. V torek zvečer so aretirali 45-letno Heleno Zitz, lastnico proda-jalnice zelenjadi v pritličju hiše št. 6 v ul. Pondarcs. Helena Zitz je bila priležnica nekega takvozvanega »Pepi stamazzer«, ki ima poleg nekoliko denarja tudi hišo in posestvo v Škorklji. Star je že 70 let. Ona, Helena Sitz ga je bale pregovorila, naij napravi oporoko seveda njej v prilog. On je to storil, a potem da je ona poiskala človeka, kateremu je naročila, naj starega i>pravi s tega sveta. Ta je Giovanni Capponi, rojen v Volu v Tesaliji, a je pristojen v Rovinj, torej je avstrijski podanik. Star je približno 25—27 let. Capponi je izpovedal, da vv. je Helena Zitz, katero pozna že delj 5a.sa, pozvala k sebi v prodajalnico. S Heleno je bila tedaj v prodajalnici tudi neka druga ženska. Ko je ta ženska odšla, mit je začela Helena Zitz pripovedovati, da že kake 3 mesece stanuje skupaj s starim, ki mu pravijo -Pepi Stramazer«. Povedala mu je, da je stari napravil oporoko, v kateri da je vse, pohištvo in posestvo, sploh vse premoženje zapustil njej. A slednjič da mu je rekla: »Jaz hočem, da enkrat konča ta stvar; človek je že star, ni več za rabo ter ni treba, da živi dalje: saj ima že 70 let. Rada bi dobila človeka, ki bi ga hotel zadušiti in bi mu dala zato 20 kron in zlato uro in zlato verižico, ki ju starec nosi pri sebi. Capponi se je takoj ponudil, da opravi to stvar. Na to sta se dogovorila, da pride zvečer istega dne — v ponedeljek dne 4. t. m..-— še enkrat k njej, da se končno dogovorita. — Na to pa je šel takoj na policijo fti tam prijavil vso stvar. Na policiji so mu priporočili, naj zahteva od Helene denar ali uro ali kako drugo stvar že v naprej. Šel je in povedala mii je, kako naj umori starca zvečer v postelji. — Zitzovo so na to aretirali. Oni 70 letni starec se piše Jos. Špacal ter je doma iz Kostanjevice na Krasu. -Ponesrečeni zrakoplovci. — Iz Kar-Isruhe poročajo, da je padel zrakoplovec Pavel Senge s precejšnje visočine ter si razbil glavo. Iz Strasburga pa poročajo, da sta nadporočnik Neuman in aviatik Lecomt padla iz aeroplana ter ostala takoj mrtva. Kolera na Dunaju. — Na azijski koleri obolela Marija Jaiger je umrla v četrtek za kolero. Pri njenih otrocih so kojti-.Štatirali vibrione leolere, f * '""¦ lllletna starka, — V ameriški državi Georgia živi v'mestu Bartdn v neki borni kočici lllletna babica' Mary Trawiok Proctor, ki živi s svojo 901etno hčerjo in 721etnimi vnuki. Leta 1800 rojena ženica se je leta 1819 omožila z*veteranom revolucije Hiramom Proctorjem. Pod 25 različnimi predsedniki amerikanske republike živi stoletna starka, ki vživa od vlade pokojnino: 12 dolarjev na mesec, vsled česar je njena hči prisiljena, pečati se z vrtnarstvom, da se kolikor toljko prerinejo skozi večer življenja. Oklic, Javno se razglaša, da stopita v zakon: 1. rudar Ivan Hozner, stanujoč v.Ha-binghorstu, okraj Dortmund, sin poljedelca Ivana Hozner, stanujočega v Trenti (Avstrijsko) in njegove pokojne soproge Terezije roj. Kra-vanja stanujoče v Trenti. 2. samska Katarina Kravanja brešTpo-klica, stanujoča v Habinghorstu, okraj Dortmund, prej v Soči (Avstrijsko), hči zakonskih Andrej Kravanja in Katarina roj. Komac, oba stanujoča v Soči. Naznanilo oklica se je izvršilo v Habinghorstu in v časopisu „Sočau, ki izhaja v pol okraju, kamor spada Soča, Morebitne zadržke tega zakona je javiti v teku 14 dni podpisanemu uradu. Rauxol na Vestfalskem (Nemčija), dne 2. septembra 1911. Uradnik kralj, civilnega stanovskega urada: Raniel, okraj Dortmund. Namestnik: Kuhn. Mali oglasi. HaJmanjSa pristojbin otane 60 11 d. Ako Je oglu obaetnejsi se rafinna ia vsako besedo 3 »In. ffajpripravuejie Inserlranje sa trgovce tu obrtnike. nikjer ne iniarirajo. Škod« ni majhni. Vaokoieni šolski vodja *?%&$& hrano 2 do 3 dijake iz boljše družine. — Naslov pove našo upravnic t vo. Uradniška družina stanovanje j oziroma popolno oskrbo. — Naslov Mervie Ed., Gorica, Corso Fr. Josipa žt. 23 (dvorišče). _ _ IZOOrdŽGRd Oania Hjanskega jezika, lepega vedenja išče primerne službe v kakem vzgoje-vališeu, privatni h.3i, pisarni itd. Gre tudi na deželo. Ponudbe pod šifro »300" na upravuištvo našega lista._________._____, _____, 1 m2 nanovo meD'ovani sodi se odda v najem. Lega v sredini mesta, prost vhcd, zračno. Naslov pove naše upravnislvo. Eno ali dve kanldatinji ^riip' hrano. — Kje pove naše upravniatvo. Dobra slovenska družina ;;;r;r;:«Yw:;' letnike na prenočevanje, t. j. one, ki imajo hrano v »Dijaški kuhinji". — Naslov pove naše uprav- aišjLvo^______ _____ NnVS hi&a 'A obsežnim !vrtom iti velikim NUfa Ill0u dvoriščem, s plinovo in električno vpeljavo — se proda. — Naslov pove naše upravuištvo._______________________•• OGda SB V najBin okoiicIaoTinutiddaljeno iz Gorice, postajališče brzovlaka drž. železnice, H ali 3 meblovani sobi s kuhinjo ali brez eventualno tudi vrt in zen.ljišče. — Ponudbe pod šifro 16.000 na naše upravništvo. _____ n»A riti^l/o iz ooljše družine sprejmem na Uiu Ulj CIV u stanovanje in hrano. Strogo nadzorstvo. Ivan Kuret, naduč. v pokoju.' Gorica, na Travniku št. !9, III. — Zglasi se lahko tudi pismeno._____________________ Dva dijaka ali dve gospodični ^s^„° stanovanje v ulici Codelli št. 10. Radi opusfilue vinske trgovine proda se več vinske posode od 1^-70 hI po nizki ceni. Ljubljana, Prisojna ulica št. 5 Grajzerjevi nasledniki. Gospcdinl^bleDalle K0L|NSK0 CIKOmJO Pil USeh trgOUfnah \z EDINE slovenske tovarne v Mubljanl. isesee^K^^^oe^so^i®^ Floua trgouina z železni o Pinter & Isenard tf ©ofici * Raštdju šh ?. Velika zaloga železa, cementa, kuhinjske posode, raznovrstnega orodja, za poljedelce, mizarje, kovače i. t. d. sesalk, klosetov, peči, štedilnikov in vseh v to stroko spadajočih predmetov. p- Cene zmerne, postrežba solidna, prijazna in domača. ~9m Cent občinstvu se toplo priporočata Pinter A Lenaril. Imooitejši Slouenci, pristop k obrambnemu skladu družbe so. C. in ITI. bodi Dam sueta dolžnost! I7vd. Berini Gorica, Šolska aliea št. 2. uelifca zaloga Hotel Sudbahn v Gorici z= Telovadni trg .. Naznanjamo slavnemu občinstvu, da smo poverili vodstvo imenovanega hotelo, s 1. septembrom t. 1. gospodu Josipu Szalay, ki je služboval doslej kot plačilni natakar v tem podjetju. Strokovna zmožnost njegova je obče znana. Prosimo slavno občinstvo, naj to vt levažno podjetje, katero naj bi služilo v prvi vrsti domačim potrebam^ v drugi pa tujskem prometu in v povzdigo mesta Gorice, izdatno podpira Trgovsko-obrtna zadruga. = oljkinega olja prve vrste liliji!* M ii Istre, Dalmacije, Milfettejari in Rire e prfodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: Kron -96,104, 112, 1-20, m. m, m l-eo, im a-. 240, sa lati po 72 tId. -------- Na debelo cene ugodne. ------- Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo ?e pušča kupcu do popolne vporabe o> 3 in 4 K v vseh Hkaninh, tiiirOfliluicah ta buljAih j>roiiiij:ilnah jf>stviu G iriško-Gradiščanske. V Gorici, Korininu. GmdiSfu, Itomansti, Ajel«, Campolongo, R ukah. Trž Ju, Ajdovščini, Gor. Idriji, Tolminu, niinlo, Cedj-dn, Vidmu, i almi, Cerunjanu, Onl*sjU itd. h: dobi a v lekarnah. Tudi pošiljajo goriške lekarn« dr. Eagel-BOV „Baldrianuma pt'uviruih c«-mb v \se kinji1 Av-tro Ogrske. - •• ¦ '•-'-•¦ Suari se pred ponarelanlem! -—— —- Zabtvajtn izrecno Dr. Eneel-nov „B&ldriaiium'*. Rojaki, izpolnujte suojo narodno dolžnost: pristopajte k obrambnemu skladu družbe su. C. in. m.! •¦<>>•«>••¦>• «0*t*>fiH*t>->•«***-«>* i * . ¦' \ Lekarna Grlsfofolettl j t v Goric 5 • ¦" L l ŽELODČNE KAPLJICE | z znamko sv. Antona Padovanskega. Šolske knjige za vse šole prodaja..... Tehnični biro FRIDERIK KIEHTZ - GOR1CH ulica Ascoli štev. 20 priporoča: parne naprave, razne vsesahie* naprave plina, raznovrstne motorje 2n loltoniobile, kompletne naprave za pekarne, parne peči, stroje za mešanje in posamezne dele strojev* Dvigala za stavbe, poljedelske stroje, stiskalnice za grozdje in drugo. Kompletne naprave za mizarske delavnice, Žagarje iu mlinarje. Mline za koruzo z ročnim obratom. JVaprave za parne pralnice, olje za stroje vseli vrst, smfrkov papir za čiščenje in platno. \Mfya zaloga Lpaii)ofoi)0\? ii) cifer. Zdravilna moč teh kapljic je neprekosljivn. — Te kapljice vredijo redno prenavljanje, če se jih dvakrat m dan po jedno žličico popije. Okrepe pokvarjeni želodec, store, da zgine (Varstvena znamka). y kratkem ČaSll OBIO- tica in životna lenost ^mrtvost). Te kapljice tudi store, da človek raji je. Cena steklenici 60 vir Erisfofolcltijeva pijača iz & In 7olo7Ji najboljši pripomoček pri lil li\HblQ> zdravljenju s trskimm oljem. Ena steklenica stane 1 krono 60 vin. v v * ¦ fiiari i Sattet, - »Trgovski Dom". -Zdbozdravniški in zobotalinišlci ataiis Dr. I. GORICH Jos. Verdi tekaliSCe Slon. 3?. Umetne zobe, zluto zobovje, zlate krone. zLte mostove, zobe nnknučukove plošče, uravnavanje krivo stoječih zob. Plombe vsake vrste. Onfiinira n snofem ateljeju od S. ure dop. do 5. ure pop- ^Ljubljanske kreditne banke" v GORIC — se bavi z vsemi v bančno stroko spadajoči m? posli. — Vloge na knjižice obrestuje po 4V|0, vloge v tekočem računu po dogovoru, - Deliittka glavnica K 5,000.00^. - - Ceittrflla II LillbliailL - Rezervni zaklad K 450.000. - - . —. PODRUŽNICE! Celovec, Gorica, Sarajevo, Split, Trst ===========:===¦ 05 3893 11