List 20.
Gospodarske skušnje.
Naprava za drobljenje turšičnih steržev.
„Novice" so že večkrat omenile od tiste Mar-celo ve mažine, na kteri se dajo turšični sterži v moko zmleti in tako ti sicer malo obrajtani ali celo zametovani sterži v dobro obračati. Al ta mašina je predraga, da bi si jo mogel omisliti vsak gospodar, ki turšico prideluje. Ž veseljem tedaj damo na znanje, da je _ kakor odbor štajarske gospodarske družbe v 9. listu svojega „Wochenbl." piše — da je gosp, Franc Šrank, delovodja Švabove fabrike v Ptujem (Pettau) na Štajarskem imenitno pripravo znaj-del, da vsak dober in s potrebno vodo oskerbovant
78
mlin si zaniore za kakih odo lOfl. tako napraviti, da turšične sterže melje tako dobro, kakor Marcelova mašina. v V mlinu Turniškega grada poleg Ptuja je naredil Šrank že to pripravo, in v tem mlinu zmleti drob in moko turšičnih steržev je odbor staj. kmetijske družbe, kteremu sta se na ogled poslala, popolnoma odobril. Velika imenitnost te priprave, ktero si bo za majhen dnar vsak mlinar lahko napravil, je očitna iz tega — pravi odbor staj. gospodarske družbe
— ako pomislimo, da na Štajarskem se blizo na 100.000 oralih tursica prideluje, ta da na leto 1 milijon in 800.000 centov izlušenih steržev. Ker pa se je po lanskih skušnjah z Marcelovo mašino zvedilo, da iz 100 funtov praznih turšičnih steržev se pridela 8 funtov lepe bele moke, 26 funtov zadnje moke, 23 funtov moke za živinsko pičo, 23 funtov pa otrobov,
—  tedaj se bo iz omenjenih 1 mil. in 800.000 centov steržev namlelo 612.000 centov moke za kruh in žgance, 828.000 centov moke za živino in otrobov. Ako cent krušne moke po 10 gold., moko za živino in otrobe pa po 2 gold. rajtamo, znese to okoli 8 milijonov gold. vrednosti na leto. — In tako si bo zamogla vsaka dežela, kjer se kaj turšice prideluje, in kjer si bojo mlinarji to pripravo naredili, veliko dobička nakloniti vsako leto.
Več od te znajdbe in kako se bo ta priprava na-rejala, bomo naznanili ob svojem času. Berž ko ne bo gosp. Šrank privilegij vzel za to napravo.