Kveder    Dragotin :       *
Nekaj misli o krizi v kmetijstvu.
<NadaIjevanje>.
Težavni polozaj kmetova'cev zada-je pa tudi vladi toliko skrbi, da je pri-mcrana prav izdatno in odločilno po-seči v sedanji še neurejeni potek celo kupnega narodnega gospodarstva. Vla-da in parlament se ne smejo, več ome-jevati samo na to, da zahtevajo od vo-dilnih gospodarskih krogov in obstoje-čih gospodarskih organizacij, da sami preurede gospodarstvo vseh panog, po-Sebno Uvoz, izvoz in konzum kmetij-skih pridelkov v tem smislu, da se pre-neha škodovati domačemu krnetijstvu, pa tudi domači industriji in obrti. Vla-da in državna uprava zato tudi pridno proučujejo v?e vzrolce neurejenosti in nepravilnosti v celonem kmetij^ken g -spodarstvu, torej posebno tudi doba\o in prodajo kmetiiskih pridelkov kon-zumentom. V izlečenje vseh poman.jklji-vosti in pogrešek, ki se dogajajo v kine-tijskem, gospodarstvu seveda nc zado-stuje pri^-adevanje vlade' iti par amenta, nf^T) je še treba, da se v to svriio tudi ! zorganizirani kmeto\alci v vsch pok:'a-I jir.ah naše države. Dobro crgini i aii in poučeni kmetovalci bodo v skupnem delovanju z državo mogli še le rešiti kmetijsko gospodarstvo sedanjega skraj-no slabega položaja.
Da je naše celotno kmetijsko go-spodarstvo v državi res Še neurejeno, sme!i" bi celo reči zanikerno, ker je hrez enotnega vodstva in cilja, to doka-zuje;o dejstva, ki ji!i hočemo v nasled-njeni — scvcda najbolj kričeai — na-vesti.
Tajnik beogmske zbonice za t g)-vino, Obrt in industrijo gospod S\-eti-slav MarodiČ je namreč ugotovil sle-deče podatkc:    :.
1. cfa smf» v Hcas,u o:i' [efa 1922 do 193L uvozili v naso državo iz mozem-stva nič nianj nego za 54 milijonov di-narjev navad.nc čebule, kakbr da bi iste pri nas ne mog'i v dovoljni množini pri-"delati
2*. Da smo samo fčrompfrja v letu 1i^2*0 uvozili za 36 milifonov dinarje\-, i :vozi'i po saino za 1 m'i!ijon.
3.   Fižpla, graha,  leče, smo uvozili v zadnjih 9 1-ctih za 34 miliionov din., izvozili pa samo za 4 milijone.
4.  Repnega, makoveo-a, sezamoveg-a, lanenega serncna smo v teh Ietih uvo-zilf za 38o8 milijonov, izvozili pa nic. Tu se nehote vprašamo  Kdo to seme-nje ra*i?.Nihče drugi, kakor has.iTndu-strija v državi. Vprašati je pa tudi, zakaj se ne organizira kmetijsko pridelovanje m to produkcijo, da ne bo treba toliko denarja razmelavati v j-Tozemstvo 11 da bo tudf naš kmet nekaj zasluzil.
5.  Svinjske masti smo v omenjenih letiH uvoziliza B26>mU, izvožitipasmo sanio za 71 milijonov.
<6.. Loja smo v tem času "uvozili za
274 njfl., fzvozjli pa samo *za 1 miffjon.
'. '. ^. Raznega,-olja: Iz bukovega žira
iz ma"ka, repnega semenja itd. smo u-
vozii za 720 milijonov din., izvozili p» komaj 31 milijonov. Vrh tega pa smo u-vozii lanenega olja za 6 > in pol mili-fona cfin., fzvo^ili pa sam'o ^a 1 in pol mi'i]ona tlin.
8.  V letu 1930 snvo še tudi uvozili modre galice za 29 miiijonov, ki je.ima-mo doma v izobilju in za 20 milijonov so!i, katere imamo istotako v izobilju*
9.   Slične številke bi še lahko na-vedli  za uvoz zelenjave,  voska, ovčje volne,  raznih   kož,   živih   prašičev itct.
Vsesplošna gospodarska kri/a je pii silila vlade vseh držav, da razmotrivajo vprašanja, kako bi bilo mogoče na naj-hitrejši način preurediti in zradonalizi-rati vse narodno gospodarstvo v državi na osnovi dobro pi-emšiljenih načrtov in t-o tako, da bi se s tem pomoglo v prvi   vrsti   kmetovalcem    in   dera\cein.
Zato je po>tala zahteva:
..Oospodarstvo po strogem načrtu za doloceno dobo let domačim potre-bam in razmeram primerno" splošno priznano geslo, od čegar vrcsničenja si obetajo v>i uvidevni gospodarski \th dilni krogi.
Vsega smo po tem poročilu v zacf-njih 9 letih plačah v inozemstvo za kme-kmetijske pridelke, ki bi jih naše kme* tijstvo z malo večjim irudom brez da-ljnega samo lahko pridelalo, nič man| nego 5252 in pol milijonov din.
Je-i še treba več dokazov, da je da-seaaj naše kmetijskogospodarstvo MI6" in   da   je  se  neurejeno,  brezciljno   irt skrano pomannjl<f[iVo neorgani/J^nor7 '
Da je siromaštvo kmeti;skega stanu nujna posledica takega nospodarstva, je jasno- Tudi že brez splošne sedanje svefovne krize, ki je neverjetno pove-čaia itak že kriče<:e krivično razmerje cenlmetijskih pridelkov do obrtnih in industrijskili izdelkov, je moralo naše kmetijsko gospodarstvo zabresti v iz-redno slabe  razmere.
Predvsem je treba dognati, kdo vse je kriv orisanega slabega celokupnega kmetijskega gospodarstva.
Krivda. leži že v pridelovanju aff produkciji. Mnogo se p;i nas prideluje} pridelkov, ki nimajo cene in ki jih \6 tudi silno težko vnovčiti, še manj pa izvažati. Iz navedenga pa smo videli^ da je mnogo pridelkov, katerih se mno-» ^o premalo prideluje že za domačo po^ rabo, kaj še le za izvoz. Vse to izvira iz tega, da kmetovalci v naši državi nk kjer še nfso v svrhe skupnega gospa* darsha, — predvsem za pridelovanje vseli potrebščin po gotovem načrtu4 — stanovsko enotno organizirani. Por» trebne pride!ovalne načrte za vsak kra| in za vsako pokrajino bi morali na po-sebnih skupščinah izdelati organizacije kmetoyalce\-, uvoznikov in konzumen^ tov zlasti industrijskih. Odločilno be* fečdo bi inorali Imeti gospodarski stro-* kovnjaki tako za pridelovanje kakor tu-di za dobavp. in razlpečavanje konzu-* mentom.               _  Konec prihodnjic^.