List x* koristi delavskega ljudstva. Dela v d so opravičeni do veega k»r produclra|o. This paper is devoted to ths Interests of the working clsss. Workers are entitled to all what they produce. Enter«* a« • <-oud.<' a»* uiai'T, Dei*. IW07, it lb* ikmi offl '* at Chteafo 111. Uhd«< tbr Aft of * ouirr«» of Mareo trd. Km». Office: 2146 Blue Island Ave. "Delavci vseh dežela, združite sie", Štev. (No.) 133. Chicago, 111., 29. marca (March), 1910. PAZITE! na itevilko v oklepaju ki ae naha|a poleg vašega naelova. prilepile-nega apoda)ali v na ovitku. Ako ( 134) |e itevllks i «da | vam s prihodnjo itevilko natega lista poteče naročnina. Prosi, mo ponovite |o takoj. Leto (VoL) V. Splošen pregled. fte nikdar niso meščanski politi-Jarji ribali tako v kalnem kot letos, ker hoče prohibicioniška stranka da z glasovanjem reši go-itilniško vprašanje. Samoobeebi je umevno, da vsalL delavec glasuje proti prohibiciji. Ali jasno je tudi, da vsak delavce glasuje tudi za socialistične občinske odbornike. Na glasovnici naj vsak dclavcc v krožek poleg besede socialist naredi križec. Pri Specie!nem vprašanju "shall this City become anti-saloon territory'* (naj to mesto postano protlkrčmarsko ozemlje) naj pa pri besedi 44 no " naredi križec. Delavci morajo v prvi vrt ti paziti, da pri prohibicioniškem gibanju ne profitirajo kapitalistične stranke. j Za to priporočamo še enkrat, da ne bo zmešnjave. Na jprvo glasujte za socialistične mestne odbornike, pri specielnem vprašanju pa z ne. Tako storite dvoje. Glasujte za svoja načela in proti kapitalistični družbi, poleg pa proti ameriškim tercijalcem — prohihicionistom. Ake^vam bo kdo-priporočal glasovati za republikansko, demokratično ali neodvisno (independent) stranko, tedaj odklonite, ker so vse tri stranke kapitalistične, kot je prohibicioniska. Volitve za mesto se bodo vršile dne petega aprila tega leta. Pozor delavci v Chieagi, da vas v kapitalistični agitatorji ne oslepa-rijo za vaše glasove. e e * — Najnovejše podjetje J. Pier-poiit Morgana, pot rust jan jen je av- -'tuiuobTti.šlre industrije nam zopet prikazeva kapitalistično nevarnost v popolni nagoti. Morgan je dandanes nadlirilil vse svoje nasprotnike. Njegov edin resen konkurent je bil Ilarrimnn. In ko je umrl, je Morganova sily zopet narastla za nekaj sto milijonov. Čez največja podjetja v republiki je Morgan skoraj neomejen gospodar. Pod njegovim kapitalističnim žezlom so dandanes že trust za jeklo mo-nopolizirane parobrodne družbe, brzojavne in telefonske družbe, J železnice in zavarovalne družbe. Izvedenci' računijo, da je Morgan danes gospodar preko 3700 milijonov dolarjev. Ta svota presega za 1600 milijonov dolarjev denar, ki je v gotovini danes v prometu v Zed. državah. Industrijski cesar Morgan ima večjo moč kot kterikoli cesar na svetu. Po njegovi volji mora plesati tudi vlada. Ako ameriško ljudstvo noče postati tlačan peščice tmstjanov, tedaj mora narediti konec kapitalističnemu gospodars-¥ tvu. Skrajni čas je že za to! e e * — Nekateri moralneži 7n t ere i- jalci vidijo največji greh in pogubo za človeško dušo, če človek izpije kozarec vina ali čašo piva. Svojih napak in grehov ne vidijo. I Ako bi se tem moralnežem in tercijalcem res šlo za kulturo, tedaj bi svoje bojno kopje obrnili proti današnjemu kapitalističnemu sistemu, ki provzroča. da imamo su-roveže, pretepače, pijance, hudodelce in bedake. Boja proti kapitalizmu .j«1 treba, vse dmgo je pa bedastoča ali pa navaden in direkten "švindel". —Prusija danes res Špancira na višku kulture in civilizacije. V naTodni politiki jo ne doseže nobena država na svetu, ker se trudi domače prostitutke obvarovati inozemske konkurence. Pruski minister za notranja dela je za ukazal odgonskim potom odgnati vse inozemske prostitutke. Ukaz ministra soglaša popolnoma s colnins-ko obrambo politiko Nemčije. Nemški 44greh" je dandanes že najbrž tako grd- in ostuden kot francoski. Zategadelj je lahko ti-meti, zakaj minister brani doma- če prostitutke pred tujo konku-lenco. Nemčija brani nemške junker-je z visoko coluino preti tujo konkurenco, pru&ki minister pa pruske prostitutke z odgonskim vozom. e e * — Pruska deželna zbornica je sprejela z 238 glasovi proti 188 zakonsko spako, kateri pravijo volilna preosnpra. Za volilno 44pre-oenovo", ki je navaden humbug, |o glasovali nazadnjaki vseh barv. Nazadnjaški bratci so bili še vselej in povsod složni, kedar je bilo treba ljudstvu ukrasti pravice. Socialistična stranka je izjavila, da bo nadaljevala boj za splošno enako in direktno volilno pravo, in da ne odneha od boja, dokler ljudstvo ne dobi svojih pravic. e ' e * — Med Kanado in Zdr. drž. pride najibrž do carinske vojne. Nemške tvrdke so že noslale svoje a-gente z vzorci preko oceana, da poplavijo-Kanado. Kapitalisti provzročajo zavoljo profita carinske vojne, stroške za vojno pa plača povsod ljudstvo. Kedaj se bodo narodi spametovali in rekli: Proč s carino, ki koristi le kapitalistom! e r * I — Naselniška giraposka je sisti- rala nabor Rusov v Mandžuru za delo na sladkornih nasadih v Ho-nolulu. Zadnje tedne so bili veliki kravati v Honolulu. Prišli je 332 Rusov, katerim so agnetje obljubili $48 plače na mesec in a ker sveta za osebo. Lastniki nasadov so pa hoteli plačati le $22 mesečno, o pro^ttmi zemljišču pa niso hoteli ^lisaii^esetbj. Tako varajo kapitalisti naseljence. Po svojih agentih jim obljubijo nebesa že na tem svetu. Ko pa pridejo naseljenci, jih pa pošljejo v pekel in snedo dano besedo. . • e * — W. C. Holden, izvedenec v finančnih zadevah pri brooklyn-skein listu 4kEagle" je izračunil, da je imel v minolem letu trust za jeklo in železo $131,500.000 čistega dobička. Holden je tudi dokazal, da je trust z maloštevilnimi neodvisnimi tvrdkami sklenil taj"-no pogodbo in tako vbil vsako konkurenco. , Naobratno je pa določil kongres, da trust za jeklo in železo sploh ne eksistira in je nepotrebno nastopiti proti njemu. In delavci, ki delajo v peklih trusta za jeklo in železo, pa ne vedo, da trustjani vsled carinske politike umirajo lakote pri penečem šampanjcu in najfinejših jn naj-okusnejših jedilih. Bratje, delavci le tako naprej! Organizirati «e nočete. Le skrbite še nadalje za trustjane in zanemarjajte svojo deco. Ne čitajte delavskih časnikov in socializma se /bojte, kot peklenšček križa. Posledice ne bodo izostale. Vaši gospodarji bodo sedeli pri polnih skledah; tisti, ki vam obetajo rajsko veselje po smrti, bodo imeli rdeče nosove, tolste obraze in debele trebuhe. Vi, bratje delavci bodete pa imeli suhe in medle obraze, vaši otroci bodo zopet sužnji, po smrti pojdete pa gorki v nebesa. In sicer pojdete v tista nebesa, v katera ne verjamejo kapitalisti, farizeji, pismarji in pismouki. Menda, razumete bratje delavci? e . s * — Camegie, kralj jekla in železa ustanovlja knjižnice. Vsi ljudje, ki ljubijo bolj svoje pse kot svojega bljižnika, pa pravijo, da je Camegie človekoljub, ameriški mecen, ker ustanovlja in gradi knjižnice, ki imajo služiti ljudstvu v izobrazbo. Camegie je človekoljub, ustanovlja in gradi knjižnice 1 Camegie pa tudi svojim delavcem ne 4k časa za izobipzbo. V njegovih jeklarnah in plavžih de- lajo delavci 10—12 ur. Delo je težko in trdo. Ali je Camegie res človekoljub, ker ustanovlja in gradi knjižnice, njegove delavce pa izkoristi pri trti« m in napornem delu tako, da sploh nimajo časa za čitanje in izobrazbo t Lepa hvala za take Človekoljube! e e ________ . » — Razsodba illinoiškega pri z i v- nega sodišča glede ulično železniških vslužbencerv ima velik in resen pomen za delavce vseh strok. Sodišče je izreklo, da je pravica delavcev do organizacije zločin. Prisiliti se hoče unije, da dovolijo delati v organiziranih delavnicah tudi garjevcem — po tržaško kru-mirjem, Ako bi unija silila neorganizirane delavce — garjevce vpisati se v unijo, je po nagovorih illinoiškega prizivnega sodišča tako početje zarota, torej zločin. Dvajset vslužbencerv Čikaške u-lično železniške družbe (Chicago Kail ways Co.) je z dnem 1. februarja 1906 istopilo iz unije. Unija je ría to izjavila, da proglasi štrajk, ako se teh vslužbencev ne odpusti. Izdajalci delavcev so zaprosili za sodnijsko prepoved, katero jim je pa sodnik Walker odklonit, da-44-ttnijt-zabranili stavko. Delavske poturice so na to apelirale na prizivno sodišče, katero jo ugodilo nasprotnikom unije. S to razsodbo je koalicijska svoboda delavcev ,4fuč". In uničenje delavskih strokovnih organizacij je le se vprašanje časa. Ako vsak garjevce iz pos luje lahko sodnijsko prepoved, ki mu dovoli, da lahko dela z organiziranimi delavci in v živa sadove, katere šomnijski delavci priborili y hudem in težkem boju, ne da bi kedaj z mezincem genil za unijo, potem je praktično unija iluzorična in mora propasti. Kaj temu logično sledi, pa zapopa-de lahko vsakdo, ki ima mesto slame v svoji glavi zdrave človeške možgane. Kapitalisti bodo določali plačo in delavni čas, delavci bodo pa navadni sužnji, ki ne bodo smeli črhniti besedice. S tem so delavci izven prava, ker se složen nastop delavcev smatra za zaroto, ki je po kazenskem zakoniku zločin, katerega se ostro kaznuje. Ali tako naziranje ne straši le pri prizivnem illinoiškem sodišču, marveč ga najdemo pri vseh sodiščih. kar dokazuje razsodba o-krajnega zveznega sodišča v Richmond, Va. In kdo je temu kriv? Delavci in nihče drugi! Tisočkrat so delavski listi priporočali: Volite v postavodajne zastope in sodnikom socialiste — svoje tovariše delavce. In delavci so pa ostali gluhi. v No, kdor neče poslušati, ga pa tepe nadloga. V e e — Zbornični komité je odločil odložiti vse zakonske predloge glede poostrenja naselniškega zakona do prihodnjega zasedanja. Š tem je minóla nevarnost, da zmagajo domišljavi nativisti. Nativisti so posebno priporočali dva predloga : izobraževalno skušnjo in pa povišanje osebnega naselniškega davka. Nativisti so povdarjali; da je med inozemci percentuelno največ hudodelcev. Nasprotno so pa statistično dokazali v letnem poročilu za okraj Allegheny, da jo le 34 odstotkov inozemcev v prisilni delavnici, drugi so pa rojeni Američani, ali Angleži ali Irci, katere Američani tudi prištevajo domačinom. Ta statistični dokaz le dokazuje, da so se nativisti s svojo trditvijo blamirali do cela in da zločini niso v nobeni zvezi s kakšno narodnostjo, mrrveč so krive družabne razmere, da imamo zločince. — Tudi v Avstraliji sc širi in raste socializem med ondofnimi delavci. Ilitro naraščajoč industri-elni razvoj je pomnožil brezposelno armado. In ostri zakoni proti strokovnim delavskim organizaci- jam to pripomogli, da so se delavci pričeli zavedati svojega razreda. Strokovne organizacije so pričele izdajati svoj dnevnik, kar pomeni velik napredek v boju delav-cev za osvobojen je delavcev iz ka-oltalistične sužnosti. Socializem maršira, raste in se širil Na tem ne morejo nič spre-meniti brutalna kapitalistična sila 'm lažnjiva poročila kapitalističnih časnikarjev. # a # — Stari, angleški Edvard, kateremu pravijo kralj, je šel po vzorcu neke posebne vrste dam na stara leta med pobožnjakt», V nekem odgovoru, katerega je naslovil na škofa y Canterburgu in Yorku, h v «M krščansko vero in trdi, da vsaki dan moli, da bi bog obvaroval deželo vojne. Zahvaljuje se bogu, da je med velevlasti soglasje. Ko je bil Edvard mlad, je malo govoril o molitvi, pač pa mnogo o ljubezni. Ali časi se spreminjajo in Edvard tudi.. Mi se ne nadjfljuo nič dobrega, ko zastopnik (ingl^-škega imperia liztna moli za mi/f Take molitve so sumljive! .....— ..... — Počasi dobivamo oskrbo^ za starost tudi v ameriški republiki. Američani so nekoliko počasni in slednjič ae vendar zavedajo svojih dolžnostih, ako ne do ljudij, pa do konj. V Bostonu so ustanovili družbo za podporo starih in obnemoglih konj. Ta družba pobija navado prodajati stare konje, da jih po^ tem kdo muči do smrti. Torej napredek! Kedar bodo Američani skazali zadosti usmiljenja in človekoljubnosti do konj in živali sploh, menda pridejo potem na vrsto delavci. Se ve, ako se do tistega časa ne 'bodo delavci pomagali že sami. e e m — Iz Rusije prihaja vest o novih policajskih lumparijah. Senator Garin, ki je vodil preiskavo glede petersburške policije, je dognal, da je policija prodala mnogo orožja za nizko ceno trgovcem. katerega je leta 1909 zaplenila pri revolucijonarjih. Nadalje je dokazal, da je policija izpustila mnogo aretiranih oseb, ki so bile tako premožne, da so lahko podkupile policijo. Iz tega poročila se da sklepati, da je policija nalašč aretirala bogate osebe, ker je pri aretaciji ra-čunila že visol^> podkupnino. Da se pa število aretiranih ofceb ni znižalo, je pa aretirala siromake, katerim je s pričanjem po krivem pomagala na vislice, proganstvo ali pa v ječo. Petersburški policaji so res lep vzor policajev, na katere je lahko ponosen okrvavljeni ruski car. e e a ŽRTEV SVOJEGA PREPRIČAN JA V bolnici dijakonic v Spokane, Wash, je umrl S. O. Chinn. Tridesetletni Chinn je po zapovedi poli-cajskcga paše Sullivana živel 35 dni ob votli in kruhu. Umrl je vsled lakote kot mučenec v boju za svobodo govora v Spokane, Wash.. Kot nekdanji krščanski mučenci je vstopil za svoje prepričanje. Vrgli so ga v ječo in stra-oali, dokler ni umrl lakote. Ko je prišel v ječo je bil čvnst? in krepak mož. In danes že počiva v gomili. (\asten mu spomini Za njim vstajajo drugi, novi bojevniki ca ljudsko svobodo in pro-sveto. In ostajali bodo, dokler bomo imeli na svetu sužnje in gospodarje l e e " Rockefeller jeva ustanova za dobrodelnost in (!) naobrazbo" je zdaj tista pesem, ktero godejo kapitalistični listi z velikim hrupom. 14 Slava Rockcfellerjul" Rockefeller je tisti mož! Oglasil se je celo papež in ga blagoslovil. Papež ga lahko proglasi tudi za svetnika, »če hoče, ko se sta^John za vedno poslovi od svoje miliar-de. Kaj je pa Rockefeller storil t Mislite si Človeka, ki vas ustavi na cesti z revolverjem v roki, vas prisili, da dvignete roke kvišku in vam izprazni vse žepe do Čistega. Ta človek pa pride drugi dan k vam in reče: 44Da vas oškodujem, zakar sem vas včeraj oropal, bom diil eno tretjino ropa vaši cerkvi.' Pravtako je naredil in še dela Rockefeller. Razume se, da on ne ropa z revolverjem na cesti, pač pa potom kolosalnega profita, ktere-ga izceja iz petroleja, kar je logično rop. Rockefeller je dal že čez 50 milionov dolarjev raznim cerkvam in drugim reakcionarnim zavodom, kar ne donaša delavstvu niti najmanjše koristi. Ej, pameten je John D.! Da ostanejo delavci večni sužnji, treba je pred vsem zasužnjiti njih mišljenje in čutf To pa kaj radij izvrši cerkev in ' 4 charity - business*' \ — Prev-knr pa beremo v časopisju, da je Rockefeller zadnji teden dobit ček za $4,500.000 kot četrtletno divideiido od Standard Oil Co. V prihodnjih treh mesecih mu bo dalo ljudstvo spet toliko, nakar bo lahko zopet vrgel milion za charity". — Rockefeller naš. kl si v Ameriki, pridi k nam tvoje kraljestvo ... e e • * Predsednik Taft se je predzadnji teden spet mudil v Chicagu. Govoril je osem govorov o tem in onem iti marsičem — a rekel ni niti jedne besedice o velikem delavskem bojn v Philadelphiji in Pennsylvania i sploh. In tamošnje delavstvo, kakor čujemo, je še posebej apeliralo na Tafta, da posreduje; toda Taft neče ničesar slišati. Zopet' nov dokaz, kakj* Sfe naš 41 skrbni" predsednik jako zanima in briga za delavce. e e * Veliki škandal grafta v Pitta-burgu, Pa., je oživel nav novo. Štirideset 44mestnih očetov" je ra-dovoljno odkrilo državnemu prav-dniku, da so prejemali podkupnino, samo da bi se jim olajšala kazen. Sedaj je dokazano, da je bil ves pittsburški koncil v rokah lokalnih kapitalistovin korporacij. Mestne ordinance so bile na prodaj. Kapitalisti so lahko kupili vsak zakon, kakršnega so želeli. Kakor sami priznajo, dobili so 44mestni očetje" sledeče svote za glas: Dr. II. Weber $10.000; Isac Mathias $720; J. H. Turner $260; Irwin Rot hpl et z' $500; Fr. W. Bonint $81; N. F. Savage $200; W Bader $150 itd. — Krasna ilustracija blaženihrazmer v sistemu sve-tega privatnega lastništva! e e Najnovejše: jetniški trust! Sedaj je prišlo na dan, da Reliance -Sterling Manufacturing Co. v ln-diani ni nič drugega, kakor veliki jetniški trust, ki kontrolira e-najst kaznilnic in reformatorijev, kjer kaznjenci šivajo srajce, žepne rute in spodnje perilo. Ta zloglasna kompanija namreč odjem-Ije srajce, izdelane od kaznjencev, po ničevnih cenah, da lažje konkurira na trgu z jednakim blagom, ki ga izdeluje svobodna in-« dustrija. Kako velikanski dobiček je pri tem 44businessu", dokazuje dejstvo, da dobi 44jetniški trust" iz kaznilnice v Trentonu tucat delavskih hlač po 50 centov, med tem ko je pri firmah za izdelovanje oblek najnižja cena za tucat hlač $1.75. Lansko leto so jetniki v Zed. državah izdelali 4,500.000 srajc ali 75% od vsega izdelka. Kako velikansko škodo trpi vsled tega industrija te vrste, si lahko mislimo; stotine poštenih delavcev in delavk je že izgubilo delo samo zato, ker se tvornice ne morejo kosati z jetniskiyi delom. — Seveda, brez običajnega grafta tudi tu ni. Nadzornik neke jetniš-nice v' New Yorku je pri prodaji od jetnikov izdelanega blaga zaslužil $10.000 l4komišna". V Ken-tuekyu, so spodili iz službe tudi jednega vodjo kaznilnice, kteri je jemal podkupnino od "jetniškega trusta". Tako se delai Male tatove stražijo v zaporu veliki tatovi; male roparje imajo pod ključem' veliki roparji — človeka zapro radi tatvine, in državna uprava v zvezi s sleparskimi kapitalisti potem okrade in oropa njega za produkt njegovega dela. Obenem je pa tudi drugi delavec zunaj ječe brez dela, ker ne more konkurirati z brezplačnim delom jetnika, in ker je dandanes tudi brezposelnost že 44zločin'^ zabrede tudi ta kmalu v kaznilnico. Tako se delajo 44zločini" — tako se polnijo ječe — tako vlada ta milionkrat prokleti sistem!! e ' e * Koliko svinca se danes porabi za vlivanje krogelj, ki so namen->ne za ubijanje ljudij. Ko bi ljudje ne bili taki barbari, ko bi bili v resnici civilizirani, zlivali bi iz svinca namesto krogelj črke, s kterimi bi tiskali knjige za splošno izobrazbo na-jširših ljudskih ma.v Skušnja je pokazala, da mnogega delavca ne zdrami ne prijazna beseda, ne sramotno majhna plača, ne brezposelnost, ne glad niti skrajna revščina — zdrami ga šele policajski kol, ko mu tres-nc na glnvu. Navadno je pa že takrat prepozno. i e -e * Delavec se trudi leta in leta, morda celo živi jen je,^da si prihrani par sto dolarjev, ktere ponese v banko. Ne tako kapitalist. Kapitalist da tiskati nekaj kosov papirja, kterega imenuje delnice ali 4 4 bond i", gre k bankirju, pri kteremuje delavec shranrl svoje krvave dolarje, dobi za tiste papirje večjo svoto denarja in začne ' ljusiTV'hs., Najma delavim, ktere oskubi pri plači, in tako v jednem letu naredi tisoče, morda milion dolarjev profita — poslužujoč se delavčevega denarja v banki. Ej, prebrisan je kapitalist, veliko bolj prebrisan kot pa delavec, ki misli, da je ves svet njegov Če ima par sto dolarjev v banki! Revež morda misli, da je njegov denar v banki; on ne ve, da kapitalist dela ž njim business. Blagoslovljen je sistem! e e a Krvavoroki španski idijot Al-fonzo, morilec človekoljubja Fe-rera, namerava to leto obiskati Belgijo. 44 Le Peuple", bruseljski socialistični list piše: 44Govori se, da pride španski kralj Alfonzo meseca julija v Bruselj. No, to je civilizirana zemlja ... ali se bo upal?" — K temu dodaje pariška "Humanite": 44Ako pojde po kopnem, moral bo vsekakor iti čez Francosko. No, mi mu hočemo v Parizu prirediti tak sprejem, da ga ne bo tako hitro pozabil." Tako je prav, kajti španski kralj - ralrelj ni vreden, da ga solnce greje. e e * Dokler ljudje umirajo na jedni strani vsled gladu, mraza in nagote, a na drugi vsled brezmejne' prenažrtosti, tako dolgo ni nobene civilizacije! Revščina je dokaz, da je človeštvo kljub vsemu svojemu napredku še vedno v dobi barbarizma. Država ne more odpraviti revščine, cerkev ne more odpraviti revščine, celi družabni sistem je ne more odpraviti. Prava civilizacija bo še le takrat, ko človeštvo zdrobi revščino in nje izvor: privatno lastništvo; ko bo vsak Človek dovolj preskrbljen materialno. Gmotno preskrbljen Človek ima pa tudi veselje in voljo do razvedrila in naobrazbe. To bo socializem. In ta čas pride. e e * 14The New York World" poroča, da je neka žena v New Yorku prodala svoje lase. da je za enkrat potolažila glad svojih otrok. Spet lepa slika blaženih razmer naše prevzvišene civilizacije! In proletacev ni ie prav nič sram, da z glasovnico podpirajo ta divji sistem! =¿- PROLETAREC * ®U»T ZA INTEKESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOREK. Lartaik ta iadajatelj. ¿•fMlovanika dtlarika t ¡»kovna drvite v Cfck«f o. III. Naročnina: Za Americo $1.90 u celo leto. 75c «a pol UU. Za Evropo U aa celo leto. $1 m pol lit». —- da n.ii f*»> i»rjm«ii>/il hitinlil/a J« pe/tp Mi^i »aw»i>ri»li do boljših časov in do prikrajšanja delavnega časa, 4da bi se nam ne bilo potreba mučiti po noči in da bi lahko vso stvar po dnevi uredili. Sedaj pa na delo. Vam pošiljam podporo za list Proletarec : Lovrenc Gorjup 15 ct. ker nisem oženjen, en cent, ker nisem za cerkve nič dal, ?4 ct. ker se zato tako zanimajo, 15 ct. ker so popi zgubili; 5ct. da ga ne bo; 10 ct. živela st. Joe, da ga sem ne hode. John Kovačič: 10 ct. ker pravijo, da so ine iz cerkvenega društva vrgli; 15 ct. ker sem sam odstopil in 10 ct., ker nisem preje oslov poznal. Josef Snoj: 25 ct. ker se je dobra družba skupaj se-šla in 25 ct. ker bolje napredujemo kot sem sam mislil. Simon Žerjav: iT)ct za bombardon bas: 15 ct., da bi G. N. mazača kmalu pamet srečala; 25 ct. ker pravijo, da smo brez vere. Edvard Skala: 25 ct. da bi naši kljubi dobro vspeva- li. — Živela "Proletarec". _ " Kristan Petri: 25 ct. da Prole-tarcu, da bode bolje napredoval; 10 ct. da bo G. N. preje papežev že gen dobil; 10 ct. ker se G. N? toliko zanima za Ciril in Metodovo družbo in 5 ct. da ga bomo v soboto že pili. S soc. pozdravom , Josef Snoj. Avgust Bebel. v (Nadaljevanje) Polovičarski prijatelji socializma so radi Bebla predstavljali kot "ortodoksnega" in "dogmatične-^a" socialista, kot človeka torej, ki je prisegel na gotove nauke pa potem slepo veruje vanje in oznanja kakor svete dogme. Tako pa more soditi le tista površnost, katere je v buržoaziji stokrat več nego temeljitosti. August Bebel je preživel najhuše čase nemške socialne demokracije, • vso dobo Bismarkovih protisociafistovskih zakonov z neusmiljenimi progoni in z divjo policijsko brutalnostjo. In v njem se je tedaj utrdila bo-jevitost, ki je potem neštetokrat uganjala sovražnikom strah v kosti. Nikdar ga pa njegova zna-čajna odločnost ni zaslepije\ala in nikoli ni napravila iz njega sta-rokopitneža. Bebel je bil vedno učitelj pa tudi učenec. Čvrsto u-prt je njegov pogled v sijajni cilj socializma in njegova vera v končno zmago je neomajena. Kdor ga je le enkrat slišal govoriti, se je moral prepričati, da je njegovo zaupanje v krasno, svobodno bodočnost delaskega razreda enako zavesti in znanju. Ali njegove oči so vedno odprte za današnji dan in za njegove potrebe. To se lah ko spozna iz njegovih spisov,4 is njegovega delovanja v nemškem parlamentu in tudi iz njegovih nastopov na mednarodnih socialističnih zborih. Svoje čisto mednarodno miš ljenje je Bebel pokazal tudi s svojim odločnim bojem zoper politiko, ki jo vodi pruska, odnosno nemška vlada proti Poljakom. S peresom in z govorom se je bojeval za enake pravice narodov in mnogo njegovih izrekov bi lahko naveli, katerih bi se vsak zatirani narod lahko poslužil zoper svoje zatiralce. Tudi pravice zatiranja nekulturnih afričanskih narodov ni nikdar priznal, brezobzirno je zaradi tega vedno pobijal nemško kolonialno politiko. Tako je sedemdesetletnica Beb-lova res radosten^ dan ne le za nemški Proletariat, temveč za zavedno delavstvo vsega sveta, ki želi sebi dobro, želeČe Augustu Beblu na današnji dan iz vsega srca še mnogo, mnogo let! • . • Avgust Bebel je bil rojen dne 22. februarja 1840 v Kelmorajnu (Köln). Izučil se je stnigarja in se je že v mladih leti zanimal za delavska vprašanja. Leta 1860 je prišel kot pomočnik v Lipsko. In tam se je seznanil z raznimi agitatorji, ni pa prišel v socialno - demokratični krog. Njegova največja želja je bila takrat, postati sa-mostalen. To mu je delalo velike težave, zakaj Saško je pač leta 1863 vpeljala obrtno svobodo, toda on je v Lipskem veljal za ino-zeinca in si je moral še le za 150 dolarjev, kar je bilo v tistem času zanj mnoge denarja, kupiti saksonsko državljanstvo. Leta 18 64 je postal mojster in je moral kmalu ¡skusiti vse gospodarske bsidkosti tega stanu, tembolj, ker so ga, drugi mojstri sovražili zaradi njegovih poizkusov, izboljšati svojim pomočnikom položaj. Dajal jim je nekoliko boljšo plačo in delali so pri njem pol ure manj, kakor pa pri drugih mojstrih. Brez kapitala je bilo tedaj že skoro nemogoče izhajati. Ko so pa podjetniki izpoznali njegovo delovanje med delavstvom, kjer je leta 1865postal predsednik lip-skega delavskega izobraževalnega društva in član stalnega odbora nemških delavskih društev, so dosegli, da se je njegova delavnica skoraj bojkotirala. Se hujše je postalo v letih 1870 in 1871, ko vsled vojne skoraj ni bilo dela. Po zimi sredi vojne je prišel v preiskovalni zapor, kjer je sedel 102 dni. V tem času je delo popolnoma usahnilo. "Že leta 1867je bil Bebel v okraju Glauchau Meerane izvoljen v tedanji severonemški parlament, leta 1871 pa v novi nemški državni zbor. Od leta 1869 je bil sotrud-nik lista "Der Volkstaat" v Lipskem. Po končani vojni so se gospodarske razmere izboljšale. Miliar-de. ko »o prišle iz Francije v Nemčijo, so dajale nekaj časa tudi malim obrtnikom zaslužka. Zato so se pa poostrili politični' boji. Bebel si je bil že priboril socialno - demokratično izpoznanje. In javno je že izražal svoje simpatije za pariško 44Komuno" in z vso svojo zgovornostjo je kritiziral Bismarkovo politiko, zlasti pa, da je Franciji vzel Alzacijo in Lo-reno. Zaradi t ga nastopa je bil obtožen vele izdaje in lipsko porotno sodišče ga je dne 26. marca 1862 sočasno z Liebknechtom obsodilo na 2. leti trdnjave; dne 6. julija je pa dobil še mesecev ječe radi razžalitve nemškega cesarja. Dvaindvajset mesecev je odsedel v trdnjavi Hubertsburg. Pozneje so oa nemška sodišča večkrat plagan jal a in vsega kili delavcev" itd. Njegovo zadnjo delo so spomini, ki jih je izdal v dveh knjigah pod naslovom 44 Iz mojega življenja". Njegova ''žeje doživela petdeseto izdajo. na ZMAGA. Coeur d'Alene, Idaho. 11. maroa. Delavci! Boj za svobodo govora je končal s popolno zmago delavcev. Dobili bodemo novo mestno odredbo. Vse naše tovariše bodo izpustili tako hitro iz ječe, kot jih je mogoče pomilostiti zakonitim potom. Dobili bomo tudi našo dvorano iu časnik in vse drugo, kar nam je zadnje mesece jemala tolpa trinogov. Jaz sem pod 2000 dolarjev varščine za mesto Spokane, da varujemo naše zaupanje do sprave. Prosim vas, da obvestite vse čitatelje vašega lista, da ni potreba pošiljati denarja, ker bi morali pošiljateljem vrniti denar, kar bi provzročilo mnogo dela. Nadalje prosimo vse delavske liste. da ponatisnejo to vest, ker sem z delom preobložen in nimam nalog vrniti denar, ki je bil poslan za obrambni sklad, ko so poravnani vsi računi. Z bratskim pozdravom Fred W. Ileslewood, 1600 Bost Spokane, Wash. * Že večkrat smo poročali o junaškem boju delavcev v Spokane, Wash, za svobodo govora na ulici. Pa tudi večkrat smo izjavili, da srno prepričani, da bodo v tem boju podlegli kapitalisti in njih hlapci -1 mestni župan in njegovi kozaki. Delavce so vklepali v železje, pretepali jih in stradali. , S silo so hoteli zveste oprode kapitalistov na zapadu spremenili Spokane v aziatsko satrapijo. Ali sila ima tudi svoje meje. VniČi lahko telesno moč, ne mol-e pa vničiti idej, ne more zajeziti pot napredku. Zmaga v Spokane pa dokazuje ponovno, da delavci lahko dosežejo vse, če so le složni, da brutalna kapitalistična sila poka in se krha na vseh krajih. Ta boj v Spokane, Wash, pa tudi dokazuje jasno kot beli dan, da je sodr. Friderik Engels zadel v črno, ko je dejal: Da delavci vničijo moč gospodujočih, ako spolnujejo zakone. C'lani industrialne svetovne zveze so provzročili, da so gospodujoči v Spokane, Wash, prišli v navskrižje z zakonom, ker so izrabili zakone. Gospodujpčim je bil ta nastop delavcev neprijeten in proglasili so pravo delavcev za hudodelstvo. Ali delavci se niso vstra-šili tega. Za vsakim po nedolžnem obsojenem delavcu je nastopilo deset drugih. Kmalu so bile ječe prcnapolnene; proletarei so se obnašali junaško v tem boju in zmagali so. Dokazali so delavcem v ameriški republiki kakšne krasne vspehe rodi delavska sloga. Da bi jo le delavci vsepovsod vzeli za zgled! To je naša želja! ARETACIJA NEVARNEGA PREKUCUHA. se skupaj j«- v urinskih ječah prr/i vel blizu pet let. Te čase je vedno rabil za pisateljskadela, odnosno za pisateljske priprave. LSta 1889 je pa popolnoma opustil kupčijs-ko življenje ter se je popolnoma posvetil pisateljevanju, radi česar se je tudi leta 1890 preselil v Berlin. Najbolj znana je njegova v neštetih jezikih pisana in razširjena knjiga "Žena in socializem". Izmed njegovih važnejših del je o-meniti sledeča: 44Nemška kmečka vojna z ozirom na najvažnejša socialna gibanja srednjega veka" 44Krščanstvo in socializem," Mo-hamedansko - arabska kulturna doba," Nedeljsko delo," "Charfcs Fourrier^ 14 O položaju pekovs- (Lueatelli: 44Cosi parlano due im-becilli.") * Zadnjo noč, četrt po polnoči je spal gospod Paolo Tirrastoppaci župnik v fari sv. Filomene v Pi-| gnolisu. globoko in mirno spanje, kot je bilo že pri njemu v navadi, ko ga je glasno trkanje prebudilo iz spanja. 44 Najbrž je lekarnar na voglu, ki se je vendar odločil, da sprejme zakramente," je govoril župnik. Stokajoč se je oblekel in šel po stopnjicah nizdol. Ali razočaranje! Vrata so se odprla sama in kar je videl, je bilo tako grozno, da je zaklical: "Revolucija!" Stara majhna ulica je bila dozdevno pretvorjena v čudo. Polnila jo je vmazana in razcapana .innožica. Tu so bili stoletni starčki, otroci z vodo v glavi in rmeno kožo, ženske z ulice najnižje vrste in družinske skupine siromakov, ki so se bojazljivo tiščali drup ob druzega, da bi se ne zgubil v gnje-či. Pred njimi je stal mož, zavit v plašč in kapuco potegneno preko oči. 44Prosim, odprite cerkev," je rekel neznanec s tujim povdar-kom, 44ta gospoda mora vstopiti." 440, mama moja," je Šepetal duhovnik. "Konec sveta je tu," In skušal je z lepa znebiti se čudežuega obiskovalca. 4 4 Prosim pridite zjutraj. Zdaj it ne gre " Rekel sem vam, da odprite. Tu se ne gre za mašo. Ti državljani nimajo prenočišča, ker so jih gospodari sveta spodili z doma. Vi ste tukaj kot oskrbnik posestva, katero ni vaš«. Če se ne motim, je lastnina Boga. Torej odprite; ti ljudje imajo pravico spati v bo-žjm hramu!" Duhovnik ni odgovoril. 4 4 Sploh pa zvršite lahko še boljše delo," je nadaljeval tujec. "V kuhinji imate dve pečeni kokoši. L po bi bilo, če bi ju dali tej stari ženi. Poleg tega imate buteljko maršale, s katero bi se lahko tale gospod okrepčal. Ne mislite, da s tem podpiram alkoholizem. Mož ima živeti le še tri dni. Bolj je lačen alkohola kot kruha. Dajte mu še dve lire, da vsled gladu ne postane morilec. Ako imate še kaj denarja, ga razdelite med ženske." Duhovnik je poskočil . . . "Ah — ne! To je preveč. Pomagajte! Držite, priiiHie tatu ! . . Naskočiti hočejo hišo božjo!" Množica se je bojazljivo razšla. Tujec je ostal sam. Na lice mesta prihiteli policaji so ga aretirali. 44Vaše imet" je vprašal straž-mojster in je vzel knjižico v roke za beležke. 44Jezus, sin Jožeta." "Rojen? kje!" "V Nazaretu." 4 4 Rokodelstvo?" 4 4 Človek propagande!" v * * Ali vam nisem rekel!" je dejal duhovnik in si mencal roki. "Ali vam nisem dejal, da je pre-kueuh!" ■ Listu v podporo. Leopold Straus Frontenac, Kas. $1. — Josef Makauz O'Fallon, 111. Hvala. Cleveland, O. 20. marca. Cenj. ured. in uprav. Proletarca! Priloženo pošljem listu v podporo Monv Order za $2. pod sledečim besedilom : Obrambni sklad za gosp. Poka von De Pofalba preostanek listu v podporo 85 ct. Pred obravnavo. , Gospa C. K., da bi ga za pete obesili 10 ct; gosp. Francel pri K., da bi ga za rauštafe obesili 10 ct; go$p. Debeli pri K., da bi ga za kurja očesa obesili 10 ct; gosp. France H., da bi čez jezero ušel 10ct; gosp. Pozarelli, ker je za 14 funtov shujšal 10ct; gosp. F. Č. ker je od straha tako s kladivom tolkel 1C ct 9 Po obravnavi. Ker me niso mogli obsoditi in sem se »ara 10 ct; za f!edečo zago-netko, katero ne more nobeden rešiti: 22. jan. posojeno 13. jan. vrnjeno in 2. febr. tirjano 15 ct; Č. Da bi gos. M. L. nikdar več na ta način zadoščenja in časti iskal 5 ct ker smo bussnis mani tako boječi, da-, si ne upamo resnico pritrditi, 2$ ct. — Skupaj $2. John Meden. Aodrug Frank Petrič, naš potovalni zastopnik, potuje ta teden po državi Kansas. Pooblaščen je pobirati staro in novo naročnino za "Proletarca", prejemati oglase, naročila za knjige in brošure itd. Sodrugom in prijateljem našega lista v Kansasu ga toplo priporočamo. PRAV KAR JE IZŠLA v založbi Slov. del. tiskovne družbe brošura 4SOCIALISTIČNI KATEKIZEM.' Predelal za slovenske delavce v Ameriki sodr. Ivan Molek. Ta brošura je izvrstno sredstvo za socialistično propagando in živa potreba za vsakega razsodnega agitatorja, kteri rekrutira nove so-druge. Priporočamo jo plasti so-cialističnom klubom, da si je naroče večje število iztisov. Cena posameznemu iztisu je 10 centov. Kdor pa naroČi naenkrat 20 ali več iztisov, jih dobi pa po 5 centov komad. Naroča se pri upravniitvu 'Proletarca" 2146. Bine Island Ave, Chieago City, 111, Socialist Party. Í8K1 DELAVCI, OLA-rJTE ZA DELAVSKE KANDIDATE! ..imlnji torek, 5. sprils, se vr-Chicsffu in po mnogih drugih republike mestne volitve ldermane in ponekod za urad-cele uprave in župane. V tieugu »o volitve samo za alder- Socialistična »ranks je postavila svoje kandidate povsod in na celi črti. Socialistični kandidatje itoje v prvi vrsti ja korist delavskega stana, in kot aldermani in člani mestne uprave gledali bodo predvsem, da se delavstvu pribore tiste pravice in gmotni pobolj-ftek, za kterega je danes na vseh ncih in krajih prikrajšano. Da [elavci ne moremo pričakovati ütve niti pomoči od zastopni-V starih strank, republikanake demokratične, to je že lahko revidel vsak, kdor ni po vsi sili ¡ep in gluh. Munieipalni graft vseh večjih mestih Amerike je dovolj dokaz, kako "gospo-Jo" kapitalistične sluge po estnih koncilih. Chicaaki graft pr. že doseza kolosalno svoto milionov dolarjev, odkar ima- 0 Bussejev režim. Trideset mili-V mestnega denarja ukradenega! Ako še to ljudem ne odpre oči, potem to ljudstvo res ne zasluži drugega kakor da ga še bolj loderejo in ogulijo. Vsakega slovenskega delavca, ■trgovca in obrtnika, kteri je popoln državljan z volilno pravico Bn kteri se je dne 15. marca pravilno registriral v svojem volilnem precinctu, je torej sveta dolžnost, da 5. aprila glasuje za soci al ist ič ni ticket. \ 10 wardi, kjer je največ slovenskih volilcev, kan l^idira češki sodrug Steve Skala, piterega naravno toplo priporočane. Sledeči sodrugi kandidirajo za dermane v Chieagu: "Warda — Ime kandidata — 1...... Axel Gustafson 1 2......Robert Kurth 3......Owen Brown 4......C. J. Wegener 5......Carl F. Gauger 6......Michael J. De Muth 7......Williams E. Bush 8......William H. Bernat 9......Jakob Lesser 10......Steve Skala 11. . . . . . William Neuman 1 2......Albert Cherney 1 3......Walter Huggins 1 4......John M. Collins 1 5......J. T. Hammersmark 1 6......Louis Alster 1 7......William De Boer 18. ..... John A. Drexler 1 9......John Horn 2 0......W. E. Rodriguez 2 1......John C. Chase 2 2......Adolph H. Schuler 2 3......Ernst Jordy 2 4......Charles A. Grant 2 5......C. B. Röbel 2 6......R. Magison 27. ..... Merle B. Haver 2 8......Thomas Winkelhofer 2 9......Harry Whitemiller 3 0......Michael Sullivan 3 1......William Hening 3 2......Charles Bender 3 3......Nels Anderson 3 4......Lester Henson 3 5......H. W. Harris [aterino Pismo. (Spisal Andrija Vrhovinec.) ^ "Mati! Fedja! Ivan! — Bri I sem! Glejte, glejte, koliko vojakov prihaja! Bo -li vojska T" "Brž naprej!" kričijo mlade ^deklice pri studencu; pustile so škafe in vdrle proti cesti. Nekoliko otrok je privrelo iz hiš in gledalo odprtih ust in oči, kaj se je dogodilo. Po vojaški cesti se^je vlekla baterija poljskih topov. Zemlja se | trese in bobni, težki topovi podrh tavajo, konji se vspenjajo, otepajo z gostimi, kratkimi repi in na-gibljejo glave na vse strani, kakor da pozdravljajo dosadne mu he, ktere jim v celih rojih obleta-vajo golice. Kako ponosno se giblje četa Človek bi rekel, da se vrača iz znrjagonosnega boja. Glej jin, kako ponosno zrejo častniki raz svojih konj; kako gibčno se gibljejo težki topničarji v sedlih! Na cesti se igra s peskom malo dete. Zelo se je vglobilo v svojo igro. Ne vidi niti ne sliši bližajoče S se čete. Glej, komaj par korakov ga že loči od prvih konj . . . Deček riše s šibo male jličice po pesku, smeje se in ploska z ročicama . . , Pravočasno je še to opazila mati, skočila k otroku in ga potegnila vstran . . . 4 4 Vaška sodrga!" zareži na oba-dva Hnitan in skokoma odjezdi mimo.. "Od-mor!" iznenada zagrmi povelje. Troblia zatrobi, par ostrih besed, tvenket sabelj . . . Kako bi mignil, zginila je prej-šna resnost z lic trudnih vojakov. Zapalili so si pipe, nekteri cigare, a mnogi cigarete "dramice" . . . Vaška cesta je namah oživela; vse-je vrvelo. Najbolj so se dren-jale dekleta, zaslanjale z dlanmi oči, da ne bi jih oviralo solnce pri pogledu na lepa, zdrava lica mladeničev in se sramežljivo smehljale ter metale skrivne poljube. Dospel je zadnji top. Pred njim na čelu jezdil je stražmojster Štefan Šerič v Nekako čudno žalosten e, domači nadtopničar Vencel apek napol glasno poje neko češko narodno pesem in meče zaljubljene poglede lepi deklici, ki je stala ob cesti. "In naši pričajo kanoni, kanoniri da smo mi . . ." grmi na cesti. Najbolj upijejo tri-letniki, kajti to so njihovi zadnji manevri, zadnji dnevi vojaškega življenja. Jutri odidejo na dopust . . . "Gospod stražmojster! Zakaj tako žalostni t " vpije Čapek Šeri-ču. "Samo še oseminštirideset ur, in potem . . . Juh . . . Hura-ah! . . . Šerič se prisiljeno nasmeje. Iz žepa potegne pismo in čita: "Mili moj sin! Dragi Štefan! Iz tvojega dragega zadnjega pisma vidim, da si zdrav in da ti gre dobro. Tudi jaz sem, hvala bogu% zdrava in zaposlena kakor vedno. Pošiljam ti pet forintov za potne stroške. Ah, sinko dragi, ko bi ti znal, kako težko štejem ure in minute do tvojega prihoda! . . . Ta petak, ki ti ga pošiljam, dobi la sem za tele naše kravice, kte r ase je nedavno otelila. Stare orešiče sem prodala, samo dva od dojenca sem pustila pri hiši. Stari Kebič, kteri je stanoval pri nas, je umrl. — Tvoja Anka te tisoč in tisočkrat pozdravlja. Ubogo de kle, kako težko te pričakuje! Ni dneva, da ne bi vprašala zate. "O, kako težko ga čakam!" pravi "tri leta so že prešla, odkar ga nisem videla" ... V noči od sobote na nedeljo imela sem grozne sanje. Sanjala sem: "Grem iz cer k v^ naproti, glej, mi pride Šte-"ian. kako tužen je bil, oh, moj bog, kako tužen! Hotel mi je podati roko, a roka mu je krvava ! Hotela sem krikniti, no — tedaj sem se pa iznenada izbudila. — "Mama", pravi ona, "ne pomeni li to kaj hudega!" "Kaj vendar misliš dete," rekla sem ji, "kdo naj danes se ve ruje v sanje!" Toda meni sami je bilo tako hudo, da se nisem mogla vzdržati solz. Tako mi je žal. za ta ubogo bitje. — Drugega ti nimam kaj pisati, temveč te pozdravljam iz srca. Vrni se nam zdrav! Tvoja mati Mara. Štefan zgane pismo, spravi ga nazaj v žep in se zatopi v žalostne misli ... "Po-zor! Baterija ka-sa-a som!" zaori iznenada povelje kapitana Mnogi, kteri je na topnu napol zadremal, skočil je prestrašen pokonci. Topničarji brzo hité k svojim topom, skačejo na konje, mahajo z biči; zemlja se trese in za par trenutkov ostane samo oblak prahu začudenim kmetom. "alo - o - opp!" Konji, topovi, vojaki vse leti kot strela nekam in končno se u-stavijo na jednem hribu. Gori so; namestili so topove in odprli o-genj na "sovražnika". V daljavi se nekaj blišči, to je sovražno topništvo Začel se je boj na obeh straneh. Gromovito pokanje kanonov stresa zrak in maši ušesa. Kakor čebele okrog panjev, vršijo vojaki okrog topov. "Naprej! Naprej!" goni drug druzega. Šeričev top mora ustreliti. Strel je več notri, a Čapek drži vžigal-no vrvico, da zapali. Šerič nekaj popravlja pri cevi, odpre zavorko in po predpisu bi moral brž skočiti na stran. Topot, čudno, ne gre mu stvar od roke. Toda Čapek je že potegnil vži-galno nit . . . Strel zagnni, kratek blisk o-krog topovcga žrela ... a Šerič pado kot pani^ na zemljo. — Vsi navzoči skočijo k njemu. Ustavijo pokanj^ Kapitan hitro prklrvi in hkraTu razume vse. Šerič leži v jarku nezorane zemlje in vzdihuje, ječi . . . Lice iml je od saj črno, a iz obrv, trepalnic in brkov se je nalahko dvignil majhen dhn. Desna roka se mu je neprestano tresla. Ali to ni bila več človeška roka. Bil je samo krvavi kup mesa . . . Polkovniš-ki zdravnik naglo prileti, pregleda rano in tužno maje z glavo. "Življenju ne preti nevarnost" — tolaži okoli stoječe in preplašene tovariše Štefanove. "Tudi o-čem ni škode, toda roka se mora v rami odrezati". Zapove, da naj ranjencu slečejo suknjo in pre-iskuje rano. Iz srajce Štefanove padlo je pismo . . . pismo njegove'matere ... In pograbil ga je veter in odnesel daleč, tam nekam daleč . ___________________ Teika žalost in bolečina zavladata je v srcih .mladih in krepkih mladeničev . . . Šerič leži ... leži .. . leži . . drhti, a nato se iznenada dvigne in joka in težkim vzdihom pade v nesvest . . In bil je takrat kakor mali, mali zgaženi črviček, ki ga je pogazila neusmiljena človeška noga. in on zdaj trepeče v zadnjih trzajih svojega majhnega toda sladkega, ah toli sladkega življenja . . .! In oni lepi in krepki mladeniči, nehote so potegnili rute, a tisto, kar so otrli iz svojih očij, bilo je "podobno dijademu . . . Da, bil je dijadem . . . Dijadem iz samih briljantov: sočutja, človekoljubja, prijateljstva, srca in dušia . . . O,ljudje, ljudje, čemu to? . . . Cena! Poslov. — k. Pozor agitatorji! Našim zastopnikom in vsem tistim ki iščejo novih naročnikov za "Proletarca" naznanjamo, da dobi vsakdo, ki pošlje pet novih celoletnih naročnikov, roman po imenu DŽUNGEL zastonj. ..Požurite se! Džungel je velika povest, v lepo vezani knjigi. Če hočete imeti drugi teden to povest, ki je zajeta iz delavskega življenja in spisana po znanem soc. avtorju U. Sinclairju, tedaj pošljite novih naročnikov in knjiga se vam pošlje zastonj na vaj dom. Hočete knjigo Džungel zastonj? Sodrugi! "Priporočajte hrvatskim delavcem ¿'Radničko Stražo," edini hrvatski socijalistični list v Ameriki. Naročnina $2. na leto. Naslov: 1209 W. 18 Str. Chi-cago, 111. SLOVENSKI DELAVCI! Naročajte knjigo Upi. Sinclair* "DŽUNGEL" največji socialni roman 20. stoletja. Knjiga je pred kratkim izšla v slovenskem prevodu in se že razpošilja. Cena s poštino vred $1.25. Naroča se pri upr. "Proletarca", 2146 Blue Island ave., Chicago, Illinois. Velika bodočnost. Preteklosti ne moremo izpreme-niti, an^pak bodočnost je v naši moči, če skrbite. Sedaj ste na meji preteklosti in bodočnosti. Če vaša preteklost ni bila dobra, vam krepka volja zravna pot skozi bodočnost. če niste dovolj skrbeli za svoje zdravje, če ste bili nezmerni v jedi in pijači, malomarni v iz-polnovanju zdravstvenih postav, pra^ dobro veste, da so vaša prebavila najprej trpela, in Btremiti morate za tem, da jim povrnete popolno delavnost. Uživajte Tri-nerjevo ameriško zdravilno grenko vino. To vam izpere ustroj, o-čisti kri in okrepi vse organe telesne. Očvrsti vam voljo in vas usposobi, brez strahu gledati v lice bodočnosti. Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino je zanesljivo družinsko zdravilo pri boleznih želodca, drobja, krvi in živčevja. Jos. Triner, 1333—1339 So. Ashland Ave., Chicago, 111. NAfil ZASTOPNIKI. La Salle, BI.: John Puček. Conemaugh, Pa.: Frank Podboj. St. Louis, Mo.: Vincent Cain-kar. Johnstown, Pa.: Math. Gabre-nja. Colorado City, Colo.: Drag. Po-gorelec. Jakob Dolenc, Box 3, Willock, Pa. Tony Mrak za Hackett, Pa., in okolico. Joe Pajk za Pennsylvanije. John Mesojedec, Box 337 Davis, W. Va. Frank Črne, Cleveland, O. Rook Springs, Wyo.: Valentin Stalick. Za Chicago in okolieo sta naAa zastopnika Mike Kulovec in John Jereb. . Anton .Sterle. Box 368, Chis-holm, Minn. f Anton JalovČan, za Hudson, Wyo. Lorain, O. in okolieo: Frank Vevar. * Kenosha, Wis.: Ignac Radovan. Darragh, Pa. in okolico: Ivan Ring. Hibbing, Minn.: Frank Hitti. Za Minnesoto: Jernej Črnogoj, Box 477 Eveleth. Louis Glažar za Sygan in okolieo. Frank Verbajs, Vandliug, Pa., box 135. Frank Cirk, za Cleveland in okolico. Filip Godina, za Indianapolis, Zastopnik: Jožef Radelj, box 257, Frontenac, Kans. Za severon stran Chicaga: Joe Zavertnik ml. 440 N. Curtis St. Anton Mesec, Indianapolis, Ind. za okolieo (Severno stran.) John Gašperin, 22. Stagg St. Brooklyn, N. Y. Nick Vuksinič, Chishoim, Minn, za ta okraj in okolieo. Lozekar Gasper v Cumberlan-du, Wyo. Pongrac Jurse, za E. in W. Mineral. Kans. Frank Vegel, b. 134, Girard, Kans. in za Franklin. Kans. KDOR HOČE IMETI dobro obleko najnovešega kroja, okusno in trpežno delo, naj se o-glasi pri MIKE KASTRUN-U, krojač na 1842 So. Center ave.,* Chicago. 111. Izdeluje tudi ženske obleke po vseh krojih. — Pridite in po-glejte! FRANK UDOVIC, EKSPRESMAN 1343 W. 18th Street pri Bine Island Ave. CHICAGO, ILLINOIS Prevaža poiiKtro, premog, drva in drugo. Oglasite »c pri niem. Oddaljeni rojaki naj pišejo dopisnico. ČE RABITE EXPRESS . f kočijo, seno za živino In sploh . reči, ki spadalo v sta|no stroko ---— se oglasite pri- W. J. BRENNAN, 1132—1st St La Salle, IlL TELEPHONE 380 R. »SiiiliiiiiiiAiiiji Slovencem in Hrvatom priporočam tvoje moderno brivnico. FRANK ZORNJAK, 1837 So. Centre ave., Chicago, 111. »'f ********* * Importiran starokrajski tobak vsake vrste za cigarete, pipe in žvečenje. Im-portirane cigare in cigarete. Vse pristno in po zmernih cenah. VAC. KROUPA, 1243 W. X8th St. Chicago, IU. Halo, Johny! Kje ai pa bil včeraj T Saj vei kje, tam kjer je največ zabave. Ali ie ne vei da je največ zabave v G08TILNI. John Košiček, 1807 So. Oentr« Ave. Chicago, HI. Sodrugi! Priporočajte hrvatskim delavcem "Radničko Stražo"! L STRAUB URÂR 1010 W. 18th St. Chicago, DL Ima veèjo aaJofo ar, veritie, p—Ii nov in dragih drago tin. Izvrtajo tmài vsakovrstna popravila v tej stroki po salo nitki eeai. Obiilko ga t Drofttrono rog alle, kapo, prekoramnlce, itd. / I sa olovenoka društva najbolje preekrbi Emil Bac h m a ti 1719 So. Centre ave., Chicago, III. Slovencem in Hrvatom! da indeiajno nhlpkp 110 nÄiaav*j*®m kroja. Unijoko dola; Epiimu in Utas UUIpaC^ y Uïoti imamo tudi racns drago potrebééáne, k opa. da ji v delokrog opravo — oblek. Pridite in oglejte oi nato udotbo Z wem spoštovanjem ^ —v J. J. Dvorak l C03 Jlllinil t\flTUICDt-.»TAII ftCW ^ ÖT lUMON ( l OTH IE RS "TAILORS./ y DOBREGA FOTOGRAFA ===== --- Povsod cenijo. Zato pofdite k kteri Izvrstno fotografuje. Najboljše delo. Cene zmerne. 14381440 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO. NA VOGALU 14. PLAČE. TELEFON O AN AL 287. ' USTANOVLJENO 1183. Izdelujemo obleke po meri po #20. $22, $25. Prodajemo iTntnl §?5. Imamo zalogo modernih klo- lllldlllU bukov v najraznovrstnih bojah. V ZHlOfll 'mamo tuc*i veliko zalogo srajc, kra-f £ Za nevspoino zdravljenje nI treba plačati—le sa vopotao. Ozdravim pozitivno ielodečne bolezni, pljučna, na jetrik in ledvicah no glede kako stara jo bolezen. Tajno moftko bolezni zdravim hitro, za stalno in tajno, ftivčene onemoglosti, slaboot, zguba krepooti, napor, zastruplenje in zgaba vodo. Pljuča, naduho, Bronchitis, sr£ne bolezni in pljuftne zdravim s mojo najnorejio metodo. ... .tonsko bolezni v ozadju, beli tok in drugo zdravim za etalno. — Zastrupljene in voe druge kotne bolezni kakor priUe, ture, garje, otekline.—*Mo£ni tok Is druge -bolezni. ProiMe ln svetuje zastonj. * DR. ZINE, 41 SO. OLA&K ST., CHICAGO. (Mod. Randolph in Lake 8L) Uradu je: od 8 ure s ju t do 8. aro sveter. V nedeljo: od 9 uro z jat. do 4 uro poj. ALOIS VANA — izdelovatelj — sodovlce, mineralne vode in runih neopojniH pijač. 1837 So. risk 8t. Tel. Cansí 14061 Jako važno vpra$aa|e? "Ali sem 2e poslal zsostalo naročnino na " Proletarca "f Ä« nsî — Hrizantema in Cimbas. (Spisal Milan Pugelj.) (Nadaljevanje.) In zgodi *e po njihovih mislih: na starega leta jutro pride vaAki mutee Brunde, zavija nata, miga s prsti in kaže proti gocdu. Mater prime za krilo in mene za roko in naju vodi po hoati. V grapi leži oče, krvav in mrtev. ^ Kdo ga je ubil f Kdor je poznal očeta in Logarja, tisti je dobro vedel, kdo je ubijalec. In sama z materjo životariva dalje. Osemnajst let imam, v gori lomim kamenje, kar prislužim, vse dam iiwteri. Postala je starka, več ne more delati. Ne pijančujem, ne kvartopirim, tudi za dekleti ne lazim: me sploh ne brigajo. Tisto puško, ki visi na klinu poleg duri, snamem včasih pod večer in jo vržem preko rame. Ob lepih jesenskih večerih žedim v grmovju in čakam. Veselje imam do lova, hej, pravim ti, pravo strast imam. In nekdo ue udari. Če bi bila moja glava skala, bi ne bila takrat razdrobila, Ali ni bila. Niti javest mi ni omeglela. Okrenil "Pozdravljen logar 1" Junak sera danes in tudi takrat sem bil. Kakor »nop sem ga položil na tla, z «levico sem držal za roke in z desnico za vrat. "Pustite me!" — je govoril s pridušenim in komaj uinljivim glasom. — me ne izpust is, boš zaprt kakor pes!" "Dobro!" — sem pritrdil, pa ti moraš še prej biti tepen kakor slama!" Da ni več ugovarjal, sem oprijel njegov vrat krepkeje. " Kdo je ubil očeta!" — seh* ga vprašal. "Kdo je hotel ubiti mene zaradi igrače!" Dvignil sem ga od tal, vrgel ob korenine kakor lačen berač gnjilo jabolko in odšel sem, ne da bi se ozrl. Drugi dan so prišli pome žan* dar j i. "Zbogom, mati" — sem rekel starki, ki je ihtela in jokala in se mi r»*snično smilila. Skoro žal mi je bilo, da sem poškodoval Logarja. "Zdravi ostanite" — sem rekel, 4'in Bog daj, da bi se še kdaj zdrava videla!" Iludo mi je bilo; nikoli več se nisva videla. Žandarji so me gnali naravnost v mesto, tam v veliko hišo, me vodili po hodnikih in stopnjicah zdaj na levo, zdaj na desno, zflaj naprej, zdaj v stran, zdaj navzgor, zdaj navzdol in Nazadnje v ječo. Tako in tako! Štiri leta sem preživel v vlažni in mrzli luknji, vsakega drugega bi bilo v jednem letu konec. Ali mene ni bilo. Samo shujšal sem. Kostiso mi molele iz obraza kakor osti, roke so postale nekam dolge in podobne nekakšnim pločeatim palicam, stopali na nogah so bile kakor dva ozka lesena loparja. Obleko so mi prinesli, ko sera odhajal, tisto, v kateri so me pred šterimi leti prijeli, da, in pravim, tako je bilo, kakor bi oblačil slamnato in leseno strašilo sredi prosa. Po hlačnicah in rokavih sem pretikal svoje nerodne preklje, hlače, ki sem jih privezal z vrvico nAse, so bile nabrane okoli pasa, kakor stisnjena mošnjica, noge so plesale po čevljih kakor premajhna osa v prevelikem osovniku, klobuk je visel na glavi kakor bi ga bil na kol nataknil. In tak sem korakal naravnosf proti domu. In vesel sem bil. Fantiček. prostost, tista prostost, ki je štiri leta nisem okušal, hej — bila je moja. Kamor sem hotel in kadar sem hotel in kjer sem hotel. Zopet, sem imel prosto voljo kakor Človek. Doma je umrla taiati —« nebeška luč naj ji sije — še pred tremi leti je umrla; bajta je zapustila meni in tisto njivo za njo. In gosposka je vse skupaj prodala: tisti trud si je poplačala, ki ga je imela z menoj. Naj vzame vse skupaj, samo da mi je vrnila prostost. V nedeljo zjutraj je bilo, maja meseca, tfakor se natanko spominjam. Koder sem hodil, je vse na levo in na desno zelenelo in cvetelo-in pelo. ftkrjanci v zraku, ščinkavci v drevju, kosi v grmovju, da, še vrane, srake in kavke so se oglašale drugače kakor po navadi. Ne tako sirovo kakor po zimi, vse bolj mehko, nekako smešno prijazno. Kes! Mene je vse veselilo tisto dopoldne. Še metulja sem bil ve-j sel, ki je letel pisan in lahkokril preko ceste. C'e seni videl po poti gomaziti hrošča, sera ga pobral in vrgel v grmovje. Voz bi prišel mimo ali človek in bi ga pohodil. Vse rado živi. Tudi hrošč! No, vidiš! Ko sera prišel v domači vas, je prav zvonHo z vsemi zvonovi. Jako mala fara je pri nas, majhne zvonove imamo, in ljudje jih oponašajo r Cel dan plevem, kruha nimam, domov pridem, cvrtje je-em, je-em, je-em! Tako so peli, vidiš, in vesel sem jih bil kakor besed dobrega prijatelja. Kdaj jih že nisem slišal, kaj ne! Kričanje paznikov sem poslušal in tisti sirovi zvonec, ki je oznanjal slabo kosilo: bem-der, bem-a se je obesilo že troje ljudij nanj, je pripovedoval in da hodijo ob temnih in vetrovnih jesenskih nočeh nazaj, sedijo pod njim in k va rt ají». lV^jutra igrajo na kvar te» nič ne govorijo, a oči se jim svetijo kakor mačkami In res je tisti gaber kakor nalašč za obešanje. Ve« je vijugast, ves poniglav in spačen, kakor hudoben starec. In suhe in trhlje veje izteza naravnost proti cesti, kakor bi vabil. In če ga po noči pogledaš, se ti zdi da ima obraz. Zelen obraz z zategnjenimi očmi, spačeninii ustmi. grbastim nosom in tenmosivo brado do zemlje. Prišel sem do njega in sem sedel pod njegove veje. Nič me ni, bilo strah. Naj pridejo kvartopir-ci z mačjimi očmi, sera si mislil, naj pridejo, pa bomo kvartali skupaj. Skupaj metali kvarte in vse zaigrali. Četudi dušo in življenje! Naj gre vse skupaj do vraga! (Nadaljevanje prih.) Kaj so socialisti storili v Milwaukee. Dostikrat čujeino: .Kaj naj stori socialistična manjšina v mestnem ali postavodajnem zastopu? Kaj zainore narediti par socialistov, ako so izvoljeni, proti ogromni večini nasprotnikov v zbornici? Le počasi 1 V Milvaukee, \Vis., ima socialistična stranka deset aldermanov iz med petintrideset, šest super-vizorjev iz med šestnajstih, tri izmed petnajstih šolskih nadzornikov; dalje je jeden socialistični senator v senatu države Wisconsin iz med triintridesetih in tri zastopniki v posta voda ji izmed sto članov zbornice. Kaj naj stori ta neznatna manjšina proti tako ogromni večini? Naravno, nihče ne more pričakovati, da bi teh par sodrugov v mestnem ali postavodajnem zastopu sklepalo zakone in ordinance. Toda ravno v Wisconsinu so socialisti dokazali, da zamore tudi manjšina pravih in odločnih mož, ako nastopajo složno, narediti vs-peh kljub nasprotujoči večini. Socialisti v Milwaukee so na primer ravnokar izvojevali v mestnem svetu resolucijo, ki "določa, da morajo imeti linijski delavci prednost pri vsem mestnem delu in kontraktih. Kapitalistični politiki naravno niso brli za to resolucijo; toda volitve so pred vratmi in kapitalisti se ne bi radi zamerili delavcem, zato so se bridko pritožili, da jih socialisti "izigravajo" — in glasovali so za resota cijo. V drugem slučaju, za Časa štraj ka livarjev, so socialistični alder-mani v Milvaukee prisilili mestni koncil, da je sprejel resolucijo, ki je izražala odprte simpatije s štrsjkarji. Vspeli so s tem. da so pozvali delavce, da naj zasedejo galerijr, v mestni dvorani. Republikanski in demokratični aider-mani se niso upali vpričo delavcev nasprotovati resoluciji, in glasovali sa zanjo. Dalje so socialistični aldermani v Milwaukee izvojevali določbo za tnunicipalni ali javni kamnolom./ To določbo je potem seveda zavrnila državna post a voda ja, ktera ima po mil-wauikem chartarju (svobodnici) zadnjo besedo v takih stvareh. Socialistični zastopniki v posta-voda ji države Wisconsin, kteri so še v večji manjšini, so tudi prodrli z mnogimi dobrimi zakonskimi predlogi v korist delavcev. Izvojevali so boljšo protekeijo proti nesrečam in sredstva za boljše zdravstvene razmere v fabrikah. Pridobili so delavcem več pravice pri sodiščih, in posrečilo se jim je tudi, da je bil sprejet njih predlog za osemurni delavnik za vse telegrafiste v državi, dasi je bil pozneje ta predlog kot zakon proglašen "protiustaven." A Pa to še ni vse. Naši sodrugi v poetavodaji in v koncilu v Milwaukee so vložili nebroj drugih sskoDskih predlogov, kt»-re je pa zamorila nasprotna vc&na. Ti predlogi so bili velike važnosti za delavstvo kot n. pr. splošni osemurni delavnik; onemogočenje sod-nijskih prepovedi ali takozvanih "injunetionov"; prepoved otroškega dela; prost prigrizek za revno šolsko mladino v javnih šolah; odprava privatne lastnine po mu» nicipalah in celo po celi državi; državna pomoč ubogim ; penzija za pohabljene, onemogle in stare delavce; iniciativa, splošno glasovanje v zakonskih predlogih, preklic mandatov in mnogo drugega. Sodrugi so se borili moš^o, da bi bili sprejeti ti predlogi, a pobila jih je večina republikanskih in deraHfkratičnih zastopnikov. ^ Na drugi strani so pa ti socialisti v wiskou«ki postavodaji neusmiljeno pobijali protidelavske predloge, ki jih je stavila nasprotna večina; in vspeli so, da je bilo mnogo teh, delavstvu sovražnih predlogov, če že ne odklonjenih, pa vsaj "preloženih". Tukaj je torej dokaz, da zamore tudi socialistična manjšina v mestnem ali postavodajnem zastopu doseči lepe vspehe. Eno je pribito: En sam socialist v postavo-dajni zbornici zamore narediti več kakor pa. petdeset agitatorjev in organizatorjev, kteri hodijo od mesta do mesta in na uličnih voglih razkladajo socializem. Socialist v zbornici, če že drugega ne more storiti, gleda vsaj kapitalističnim zastopnikom na prste. Kapitalisti se milionkrat bolj boje socialista v zbornici kot pa v tvor-niei. Končno je pa socialist v zbornici izpostavljen javni tribuni ljudske sodbe, ki resno sodi o njegovem delu in ktera mu ob vsaki priliki njegovega odločnega nastopa za delavske pravice pridobi nove simpatije med nezavednim proletariatom. Dokaz je zopet Wisconsin, kjer naša stranka v splošnem uživa več naklonjenosti in rešpekta kot pa v kteri drugi državi ali teritoriju naše republike. Skrajni čas je torej, da bodočo jesen,ko se vrše volitve zastopnikov za zvezini kongres, pošlje socialistična stranka najmanj par sodrugov v Washingtonsko zbornico. ROJAKI v VVaukeganu! če kočete «piti dobre pijače in sc sabaviti po domaČe pojdite k B. Mahnich-u, 714 Market Street,-tVankegaa. Pri njemu je vse najbolje. Kdor ne vrjame, naj sc prepjča. Najboljša in najfinejše obleka so po niaki ceni na prodaj pri H. SCHWARTZ, lft—18 N. Halsted St., Chicago. Velika zaloga klobukov, Čepie, čevljev, perila in kovčekov. Kdor kupi za pet dolsrjev, dobi darilo. Kje je? Mike Maci, doma iz Lazov pri Ljubljani. Za njega bi rad poizvedel Frank Brgant, box 78, Yale, Kas. (3x) KAKO SO NASTALE VERE IN BOOOVI? Ta interesantna razprava iz pod peresa slavnega Ingersola se dobi v slovenskem prevodu sedaj za samo 15 centov! Pišite na izdajatelja IVAN KAKERJA, 1922 S Laflin St., CHICAGO, ILL. ! LOUIS RABSEL moderno urejen »alun RA 113 MILWAUKEE AVE.. KENOSHA. WIS. Telefon 1199. JOS. PREŽEL, Slovenska Grocerija 1932 West 22nd|Street, med Robey in Lincoln ul. VOZI IMA DOM. Prehlajenja . se lahko iznebite in bolečine v vratu ter v prsih minejo takoj, če se napravi par močnih drgnjenj s "Pain Expel-ler", kakor je popisano v knjižici, v kteri zavivta steklenica. Sredstvo se lahko kupi v Ameriki v sleherni lekarni ra 25 centov steklenica, trebs pa je paziti na to, da je varstvena znamka s sidrom na kartonu in na steklenici. Podpisana se priporočava Slovencem za mnogobrojen o-bisk, ker imava na razpolago dobro gostilno in dvorane. Šajnek & Hans 1802 S. Centre Ave. Chicago, 111. M. A, Weisskopf, M, D. Izkušen zdravnik. Uraduje od 8—11 predpoldne in od 6—9 zvečer. 1842 So. Ashland Ave. Tel. Canal 476 Chicago, 111. Valentin Potisek GOSTILNIČAR 1237-lst St.. La Salle, III Toil TM, goat il ni podrejen* pij»** priporoči roj*kom sa obte oblak- P Kadar m brijete stopit« vedno v brivnico L razreda, to je pri Louis Polka, 1215 W. 18th St., Thalia Hall CHICAGO, ILL. brez učitelja! Slovensko Angleška Slovnica, Tolmač in An$l. Slov. Slovar stane samo $1.00, m je dobiti pri Angleščina V. «J. KUBELKA, 538 W. 141 St.. New York. N. Y. Pilite po cenik knjig! r. Richter1 "P AI N-EXPELLER' A Kaj ti korutijo močne milic«, če trpii na revmatizmii. PAIN-EXPELLER dobro vdrpnton. ti t»kn) ol«)A» boletín* in oa«treni njih vsruk«. * Po ®o in AOo v re«b l»k»ro»h f. ki. RicMir k Cs., 215 Furl St., NKW YORK P««lt« it «»rit»iu« 'sumu k n • sidrom Joseph Kratky, 1645 W. 21st Pl.f Chicago, Hl. Izdelovalec najfinejéih cigar vaake vrate. Na debelo in drobno. Bveii kruh in fino peeivo dobite veda« v hrvatsko slovenski pekarni Curiš i Radakovič 1458 So. Centre Ava. Vosi tudi na dom CHICAOOl POZOR! SLOVENCI! POZOR! SALOON s modernim keglji&en Svete pivo v sodčkih in butaljkak in druge razno v rs t ue pijače ter linijske smodke. Potniki dob« čedno pr«ao čiiče sa nisko ceno. t Postresba točna in lsborna. Vsem Sloveneem in drugim- Slovanom se toplo priporoča MARTIN POfOKAR, 1625 So. Centre' Ave. Chicago Aka hočeS dobro naravno vino piti, oglasi se pri JOS. BERNARD-U 1903 Blue Itland Ave. Telefon Canal 842 CHICAGO Pri nj«nu dobiS najbolja kalifornijska in importirana vina. Podpisani naznanjam rojakom v Chicagi in okolici, da sem odprl novi saloon na 825 Blue Island Ave. Točim dobro pivo, vino in dobro wi-sko. Se priporoča John Mladič 2236 So. Wood St. Chicago Leopold Saltiel ODVETNIK v kasenskih in eivilnih naderak. Auto Phone 6065. Office Phone Main »065 Residence Phone Irwing 4179 usad: 27 metropolitan block Se ver o up. ogel Randolph in La Salle uliee 8tanovanJe: 1217 Bherldan KmI HALO! HALO! Kam pat — Na sveie pivo in ¿aie dobrega vina k Frank Mladiču 1832 S. Centre Ave. tam m bomo imeli po domače." ' To j« pogovor s ceste, ki priča e mojem saloon n. ' . Frank Mladič, 1832 S. Centre Ave., Chicago. Dr. W. C. Ohlendorf. M. D. Zdravnik sa notranje bolesnl in ranocelnik. Iadravnilka preiskava brezplačno—pta» čati je le zdavila, 1924-26 Blue Island Ave. Chicago. Za dne ure: Od 1 do I popol. Od 7 do 9 zvečer. Isvea Ohieage iiveči bolniki naj piielo slo v enaki SE LI BRIJETE SAMI? Mi Vam oferiramo britev sa $2.00 isdelaa« ta najboljšega materi jala, ki se prodaja sa $4.00. T« nam zagotovi in prinese 100 novih odj«male«v k tisočem drusih, sterim smo prodajali od leta 1876—-to je 33 let pod tvrdko Jos. Kralj. Vsi ti so iznaili, da so naie britve is najboljšega mat«-ribala in da jih najbolj sadovole. Vsaka nalU britev je garantirana in mi damo v slučaju, da nI komu britev po volji, damo popolno zsdoičaaj« dotičniku. Nihče ne more oceniti britve predn« je ni rabil. Ker vemo, da so naie britve dobr«. jih lahko tudi garantiramo. Oena tem britvam J« U $2.00. Brusimo tudi star« britve, za kar računam« 25c. za Chicago. Za isven mesta j« plačati 5c več za poétnino. JOS. KRAL, 1147 W. 18th Street, CHICAGO, ILL. Dr. Wm. A. Lurie, IZKUŠEN ZDRAVNIK. Ordinnje: Auda'a DrngStore, 631 •. Centre ave., od 11—12 po dnevi. I>rugi urad: 100 State St., Koom 210, od 4—5 ute popoldne izvz«mti * nedelj«. Stanovanje: 2757 W. 22nd Strut. Telephone, Caul 859.