Tudi potrošnik mora soodločati
Povezovanje trgovine s proizvodnjo na temelju dol-goročnega sodelovanja združevanja dela in sredstev ter skupnega planiranja naj bi prispevalo k bolj ureje-nemu trgu. Z dogovori bi dosegli po eni strani boljšo založenost trga s proizvodi, po drugi strani pa bi se izognili nevarnosti ustvarjanja prevelikih zalog blaga v proizvodnji, ki ne bi našlo kupca. Predvidenoje, dabi to omogočilo racionalizacijo tako v proizvodnji kot v delu trgovine in s tem pocenilo končne proizvode.
Zakon o združenem delu obve-zuje trgovinske organizacije, da se povežejo s proizvodnjo in večina jih je že pristopila k podpisovanju samoupravnih sporazumov s ka-terimi se povezujejo s proizvod-njo. Največji trgovinski hiši, Emo-na in Mercator predvidevata, da bi vsak od njih podpisal samou-pravne sporazume s približno 200 do 300 delovnimi organizacijami, tako da bi bilo skoraj 70% blaga, ki ga prodajajo, zajeto v tem poslov-nem sodelovanju.
Predvideno je, vsaj v sporazu-mu, ki ga podpisuje Mercator s svojimi partnerji, da se celotni pri-hodek deli v sorazmerju z vlože-nim živim in minulim delom. Oblikovali so 2 ceni in sicer nor-mativno reprodukcijsko ceno, ki predstavlja dejansko ceno blaga brez razširjene reprodukcije in akumulacije in pa finalno ceno oz. ceno, ki jo doseže proizvod na trgu in v kateri sodelujeta pri delitvi oba partnerja. Trenutno pa je še vedno zelo nejasno po kakšnih normativnih bi merili družbeno potrebno delo, ki bi bila osnova za oblikovanje cene. Vse prevečkrat se dagaja, da se prav za ceno skri-va vrsta slabosti posameznih de-lovnih organizacij, neorganizira-nost in nizka produktivnost. De-jansko so sedanje kalkulacije proizvodnih delovnih organizacij edina osnova, na podlagi katere se
oblikujejo cene, prav taka kalku-lacija pa velikokrat ne predstavlja drugega kakor zidanje cen. Tudi trgovina še nima izdelanih norma-tivov za družbeno potrebno delo pri pretoku različnih vrst blaga. Ceprav je ta del cenovnega vpra-šanja morda celo lažje rešiti, saj je veliko manj različnih opravil, ki nastopajo v trgovini kot tistih, ki nastopajo v proizvodnji, pa se tudi tukaj y glavnem trgovina opira na svoje izkušnje iz preteklosti, kar pomeni, da ne prihaja do večje racionalizacije poslovanja temveč se ista cena enostavno prišteje osnovni ceni proizvoda in se pre-nese na kupca.
Ali predstavlja tako povezovanje tudi zapiranje trga?
Velikokrat se postavlja vpraša-nje, kako bodo poslovale tiste de-lovne organizacije, ki s trgovino ne bodo podpisale samoupravnih sporazumov o združevanju delain sredstev. Ker trgovinske organi-zacije, kljub temu da so samou-pravni sporazumi, ki jih podpisu-jejo s proizvjalci načeloma odprti, teh sporazumov ne bodo podpisa-le prav z vsemi proizvodnimi orga-nizacijami s katerimi so sodelova-le, čeprav le občasno in v manjšem dosegu, bo verjetno prišlo do do-ločenega zoženja izbire proizvo-dov, ki bodo na izbiro.
Nekateri samoupravni sporazu-mi celo predvidevajo, da bodo ti-ste proizvodne organizacije, ki ne bodo imele trajnega sodelovanja z določeno trgovinsko organizacijo, v delitvi celotnega prihodka oz. dohodka, morale večji delež sred-stev prepustiti trgovini, kot tiste, ki tak samoupravni sporazum imajo. To pa nedvomno predstav-lja določeno diskriminacijo na tr-žišču in nosi v sebi kal zapiranja tržišča. Verjetno je pomankljiv ar-gument trgovine, češ da ti proizva-jalci pač ne vlagajo v skupni ra-zvoj in ne nosijo skupnega rizika ter je po njihovim mnenju zato tudi razumljivo, da pogoji niso enaki kot za tiste OZD, ki so pod-pisnice samoupravnega sporazu-ma o sodelovanju.
Toda pojavi zapiranja tržišča, pa čeprav zelo težko dokazljivi, ob-stajajo tudi drugod, ne le pri trgo-vini. Posamezni monopolni proi-zvajalci v Jugoslaviji želijo trgovi-no tako trdno navezati na svoje proizvode, da posamezne določbe takih samoupravnih sporazumov že rahlo dišijo po monopolu. Ne-dvomno bi morala biti v tem tre-nutku akcija vseh naprednih sil usmerjena v preprečevanje takih pojavov, kajti kasneje bo proble-me težje reševati kot pa če bi jih zdaj zatrli v kali.
Kjejepotrošnik?
Nedvomno je celoten proces proizvodnje in prometa z dobrina-mi namenjen v končni fazi predv-sem občanu - potrošniku. Prav tukaj pa interesov končnega po-rabnika v tem krogu skoraj ni, pa čeprav je v marsikaterem sporazu-mu določilo, da bodo pri izbiri blaga sodelovali tudi predstavniki potrošnikov. Ker potrošniški sve-ti še niso zaživeli, pa je vprašanje, kdo bo ta predstavnik potrošni-kov in kakšna bo njegova poveza-va s širšim krogom občanov -potrošnikov.   Naloga   krajevnih
skupnosti pa tudi občine in mesta je, da kljub številnim takim ali drugačnim oviram, končno le oži-vijo delovanje potrošniških sve-tov, ki bi morali začeti kot enako-praven partner sooblikovati proi-zvodno politiko in politiko distri-bucije blaga.
Kdo bo kril izgube?
Številni proizvodi, predvsem osnovni prehrambeni proizvodi in pa večji del proizvodov agroživil-stva imajo limitirane, včasih tudi subvencionirane cene. Trgovina ima prav pri prometu s temi proi-zvodi največkrat izgubo, pa tudi proizvajalci le s težavo pokrijejo vse stroške. Kdo bo nosil to izgu-bo, trgovina ali proizvodnja? Ver-jetno bo nemogoče zahtevati od enega ali drugega, da to stori in zaradi tega obstajajo predlogi, da bi vsi podpisniki sporazumov o trajnem sodelovanju, združeva-njem dela in sredstev za te poseb-ne primere sporazumno izločali del sredstev, s katerimi bi krili izgubo. Seveda pa je vprašanje, če bodo vsi podpisniki na to pristali, posebno če se bodo znašli v tež-kem ekonomskem položaju. V ta-kem primeru pa zna priti do povi-šanja cen ali pa, kar se v praksi večkrat dogodi, do pomanjkanja posameznih prehrambenih in drugih proizvodov, ki bi postali ekonomsko nezanimivi. Prav za-radi tega bi verjetno veljalo trdne-je opredeliti obveznosti za nemo-teno preskrbo trga s temi proizvo-di in zagotoviti način za solidar-nostno pokrivanje ižgube, če bi nastala iz objektivnih in utemelje-nih razlogov.
Poleg številnih prednosti, ki jih bo prineslo povezovanje med tr-govino in proizvodnjo bi morali že vnaprej razmišljati tudi o tem, ka-ko bi rešili posamezna vprašanja še predno bi morda prerasla v pro-blem.
Bogdan Pogačnik