133. številka.
Trat, v torek 13. junija 1SD9.
Tečaj XXIV.
..Edinost"
izhiija dvrtkrut nu <1;iii. rumi nedelj in prurnikot, tjntraj in 7.vp<Vr oh 7. uri. O |>imeileljlrih in po praznikih ir.l«h ol> ^ uri ijntmj.
N u roditi n u y.an*a : i««Uiijt nu leto . , . gld. '21 • Za mhiiio y®č*rno i*il*nje . „ 12*—
/.a pol leta.fotrt letu in nu meneč rasnicrno.
Naročnino je plačevati naprej. Na naročite bre* priložene naročnine ae uprava ne or.irA.
Na drobno ae prodajajo v Tratu sjut-ranje Številke po 3 ti rc. večerne Številke po 4 nvč.: poneili-ljake /jutranje Številke po 2 nvć. Isveii Trata po 1 nvč. več.
EDINOST
[Vefterno Izdanje.)
GLASILO POLITIČNEM DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Telefon *tv. M7«.
4 nvč.
V edlnoatl Je moč !
Oprla.i
se računajo po vr*tali v petitu, /a večkratno naročilo « primernim pnpu»tom. Ponlana. osmrtnice in javne zalivale, domači i url h* ■ itd. <*e računajo po po/odlii.
Vsi dopisi naj poSiljajo nreilnlSIvil. Nefiankovani dopiai -»e ne »prejemajo. Rokopisi ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in ouln-e sprejema iipravniAtro. Naročnino in oirlase je plačevati locn Trat.
1'rednUlvo hi tiskarna se nahajata v ulici Carinim Stv. 12. 1'pravni*! v«. o<1-pruvnUtvo in * prejemanje |ii«erat»r
v ulici Molili piccolo Stv. ."I, II. midalr.
Isdajatalj in odgovorni urednik Fran G od ni k
Lastnik konsorcij lista „Edinosti".
Brzojavna in telefonična poročila.
(Novejše vesti.)
Dunaj 12. Ctsar je sprejel danes predpo-lud ne ininisterskega predsednika grofa Tinina. Opo-I ud ne M! je zbral pod preilnednintvotn cesarja mi-n i ste rak i svčt. Navzoči ho hili vsi ministri, l>i so se udeležili posvetovanj o nagodbi.
Dunaj 12. Kakor poroča »Hudapester Cor-respondenz«, odpotuje ministerskl predsednik pl. Szell danes v Budimpešto; drugi ministri ostanejo na Dunaju.
I) 11 lin J 11. Nasproti vesti « Vaterlanda*, po kateri sta oba ministerska predsednika v soboto zavoljo novih tež kod hotela razdreti pogajanja in po kateri je tudi današnje stanje nagodbe dvomljivo, javlja *Wiener Abendpost» v soglasju z dotičnimi poročili iz Budimpešte, da so tekom razprav glede besedila nagodbe zares nastale težave, ki so se pa odstranile na današnji in na konferencah zadnjih dveh dni. Kompromis se torej sme smatrati popolnoma gotovim.
Johaiiiieaburg 12. Keuterjeva pisarna javlja: Na v če ra nje m shodu inozemeev (uitliinder) so proglasili predloge predsednika Kriigerja nezadostnimi ter izrazili guvernerju v Kapu hvaležnost za njegovo skrb, da se /boljša položaj uitlandeijev.
Carigrad 12. Sultan je sprejel včeraj nemškega poslanika pl. Marschalla, kateri nastopi svoj dopust.
Pariz 12. Policijski ravnatelj je za u kazal preiskavo glede pritožb o včeranjem brutalnem postopanju nekaterih policijskih agentov.
Pariz 11. »Socijalist Vaillant jo v seji zbornice poslancev interpeliral o včerajšnjem brutalnem postopanju policije. Dupuv je zagovarjal redarstvo. Po daljši debati so sprejeli s 321 proti 173 glasom od vlade pobijani Rican-jev dnevni red, glasom katerega hoče zbornica podpirati le tako vlado, ki je pripravljena odločno braniti republikanske ustu-nove in zagotoviti javni red. Na to so ministri nemudoma zapustili dvorano ter se podali v elizej, kjer so izročili svojo demisijo.
Pariz 12. V hodnikih zbornice poslancev se zagotavlja, da bi bivši minister Poinoarrfe bil naj-pripravnejši, da sestavi novo ministerstvo, ki bi odgovarjalo sedanjim parlamentarnim razmeram. Drugi pravijo, da hoče Dupuv predsedniku republike predložiti kakor svojega naslednika senatorja \Valdeek-Rousseau-a.
V novem ministerstvu ostanejo menda minister za vnanje stvari, Deleassč, vojni minister Krantz, minister za trgovino, Delombro, in Guilluin, minister za kolonije. Kakor kandidata za minister-ske stolice imenujejo tudi poslanca Lanessan-a in Doumergue-a.
Zgodovinske črtice.
(Po Jon. Apih-ovi knjigi: Slovenci in 1848. leto.)
(Dalje.)
22. 17'Inkt raznarodovanja. ,
»Žalostna je slika, ki nam jo kaže naša zgodovina, in napisali bi debelo knjigo, ako bi hoteli slediti modrici povestnici samo par stoletij v prošlost nazaj. ITverili bi se, da je za naš narod na-
počila pfWA(lW svobode pozno prepozno, a tudi — prerano: za novo življenje, za glas svobode je bil narod še tako malo pripravljen, kakor znane svetopisemske device na prihod ženinov. Kazum-ništva je bilo bore malo, malo zagovornikov in voditeljev — saj se nam je ravno razumništvo najbolj potujčilo bilo. — M al žar i, Poljaki in do gotove ineje tudi Cehi so imeli rojene in zavedno — plemenitaše, ki so bili po bogastvu, omiki in socijalni veljavi močni stebri narodne samobitnosti, kulturne in politične. Nemci so imeli bogato in vedno bolj narodnosti svoje se zavedajoče meščanstvo, iz katerega je vzraslo živahno, javno in skrivaj delujoče število literatov; ti pa so se borili že davno za zjedinjeno Nemčijo in za ves politični in socijalni program revolucije našega veka ; nadejati se je bilo tudi, da se za uresničenje tega programa potegne kaka zakonita moč v dolgi vrsti nemških knezov. V nekem zmislu so se ujemale želje onih revolueijonarcev z težnjami bero-linske vlade po preosnovunju Nemčije pod nadvlado Prusije. Italijani so imeli tudi svojo močno in trdno meščanstvo, plemstvo in urad-ništvo in poleg tega mnogo samoupravne samostalnosti ; njim za hrbtom pa je stala dinastija sa-vojska, snujoča načrte in pripravljajoča narod svoj za boj proti »tujim nasilnikom«. — Celtf Hrvatom so se dvignili zaščitniki v županijskih zborih tu pa tam.«
Kaj pa Slovenci?
Na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem so imeli »stanove«, a ti niso bili udje narodnega života ; niso poznali narodne solidarnosti v narodopisnem, temveč samo v političnem zmislu. Narod sam ni imel zatorej nobenih organov. Zanašati se mu je bilo jedino na duhovščino in na pičlo število mlajših rodoljubov med posvetnim razumništvom, kajti ob letu 1H4H je prodrl duh revolucije tudi v naše kraje, tudi pri nas so razumniki slastno čitali zabranjene knjige, brošure in novine, katere so knjigotržei utihotapljali iz Nemčije. To se je zdela razumnikom ondnj jedina dobra hrana ; kar je pri nas zagledalo beli dan, bilo je pusto, dolgočasno, ali eek> neumno, branilo je staro kopito in pobijalo preobratite ideje. Da je cenzura dala dovoljenje za tisek, to je pripravilo knjigo ob vso vrednost. Gotovo je prineslo ono slovstvo mnogo zdravih načel, ki so se do danes že uresničila deloma; ker so pa vzrnstla na tuji zemlji, in so se ozirala pri svojih nasvetih najbolj na razmere in potrebe Nemcev, utegnila so biti nevarna nenemškim življem, in nastalo je zatorej vprašanje, bodo-li naši razumniki, bodoči načelniki narodu, umeli udomačiti, recimo posloveniti, priličiti našim razmeram in potrebam novi /.istem, aklimatizovati rastlino iz drugega podnebja na slovenskih tleh, uresničiti evangelije svobode, ne pa ukovati narod v spone nove odvisnosti ? Samo ob sebi se tega ni bilo lahko nadejati, kajti bilo je težavno iznebiti se vpliva nemških idej možem, bolj ali manj potuj-čenim v svojih mislih in čutih Ali bo pa tudi narod pokoren pozivu voditeljev? V kako pravno-veljavno obliko je položiti temelj novi zgradbi? Ali bo narod pametno rabil svobodo?
(Pride še.)
Natisnila tiskarna konsoicija lista „Edinost" v Trstu.
Nemški uradniki za — slovensko Koroško?
Iz. Celovca, 12. junija.
V famoznih svojih binkoštnih zahtevah so proglasili nemški nacijonalei z dolgim besedičenjem to, kar sta že pred leti proglasila bivši deželni predsednik nc-hlagcga spomina in tudi bivši o. k. dež. šolski nadzornik dr. Gobano : da Slovenci na Koroškem nimajo več pravice do obstanka! To hočejo pokazati zlasti s tem, da nam ne privoščajo narodnih slovenskih šol, da ljudstvu ne pošiljajo uradnikov, veščih njegovega jezika, s katerimi bi se ljudje v »lomači govorici mogli pomeniti.
Zdi se, kakor da je slavna vlada že davno vedela za zahteve, katere bo dr. A. Lemiš v imenu uetnških nacijonalcev stavil o binkoštih l. 18991 Resnica je, da jo c, kr. vlada, oziroma nje futik-cijonnrji, delala prav v duhu onih prenapetih, da, skrajno drznih zahtev ! Dostikrat se je to pokazalo v imenovanju uradnikov za slovenske kraje in kaže se tudi še sedaj, ko nemški listi očitajo vladi, da je preveč naklonjena Slovanom! Kdo se ne smeje ?!
Žalosten dokaz za to nam je c* kr. okrajno glavarstvo veli ko vš ko, kjer imajo okrajnega glavarja K re u ter-ja, moža odločno nemškega mišljenja, ki ne ume nobene slovenske besedice! S slovenskimi strankami mora občevati s tolmači in kako je naklonjen slovenskim občinskim zastopom in njihovim pravičnim zahtevam, je pokazal že dostikrat.
Sedaj se ima Kreuter umakniti, a na njegovo mesto nam hočejo, kakor se poroča, zopet poslati moža, ki ne zna slovenski! »Froie Stimmen« pišejo že dne 7. t. in., da je okrajnim glavarjem v Velikovcu imenovan titularni okrajni glavar g. Fr. pl. M a y r h o f e r-G r ii 11 d h ti bel v Celovcu ter dostavljajo v svoji novici: »\Venn sich dies bcstiitigt, werden die Klerikalen und Slovenen eine Freude liahen, olnvohl ihr Gfinstling nieht slovcnisch kanu.«
Ne, starikava tetka ! Slovenci so no veselijo tega, marveč oporekajo najodločneje, da bi imel na tako važno mesto, v čisto slovenski okraj, priti mož, ki ne zna slovenski! Cenimo dobre lastnosti g. Mavrhofra ; pravijo, da je vesten uradnik in gotovo jako sposoben za okr. glavarja, a nikakor ne v — Velikovcu.
Velikovško okrajno glavarstvo šteje 43.634 Slovencev in le 9535 Nemcev ! To dejstvo samo na sebi povč vse, povč, kaka krivica se Slovencem godi sedaj, ko je tam za okr. glavarja »liberalni« Kreuter in kaka bi se jim godila tudi potem, ako pride ta »konservativni« Nemec! Ljudstvo, ki nosi težko davke, ima pač pravico, da se more osebno pogovoriti z uradniki ! To je vendar zahteva, jasna vsakomur, samo našim nasprotnikom ne !
Ko je bil g. Kreuter imenovan za okrajnega glavarja, zatrjeval jo bivši m i niste raki predsednik Badcni slovenskim poslancem, da zna slovenski! V resnici ne zna nič! Sedaj pa menda niti ne povprašujejo več po znanju slovenščine o imenovanju uradnika za povsem slovenski okraj! Znamenje, da vsaj pri nas nit Koroškem res živimo v znamenju dr. Lemiševih »zahteve !
Deželnega sodišča predsednik dr. P e r k o je šel v pokoj. Naslednik njegov še ni znan! AH tii<li t« obveljajo zopet »viši oziri« ter bo mesto predsednika, kakor je glede podpredsednika, zavzemal zopet le Nemec?! No, bližnja bodočnost nam |s>kaže tudi to, pokaže nam, ali se tudi I u zgodi po željni« nemških obstrnkeijonistov ?!
Politični pregled.
TKST, 12. junija Zu geiitreich aber — wahr! Dunajska »Reichsvver.r« prinaša kratek dopisih iz Tinta, v katerem omenja, da smo rekli mi, da i»i vsaki trenutek, kateri Iti naši zastopniki še ostali v sedanji večini, značil za nas trenotek sramote, in vsklika potem : zu geistreich ! Ta vsklik dobiva menda svoj pomen še le po pomišljaju, ki stoji pred besedo geistreich, in ki namiguje, da treba u meti : zn — dumm ! No, tudi mi si ne domišljajmo, da je omenjena opazka naša bila posebno duhovita, še manje duhovito pa je to, kar je storil tržaški dopisnik rečenega dunajskega lista, kajti iztrga vati posamične stavke iz konteksta in potem lo| u ta ti po pisen ali delati — slabe dovtipo, to znajo od davnih časov tudi taki ljudje, ki so morda cel<5 nekoliko bolj — dumm, nego je gospod dopisnik. Mi smo res napisali ono izjavo — katero vzdržujemo tudi še sedaj in v polni meri - , toda tržaški dopisnik dunajskega lista hi bil moral tudi povedati, kako smo povedali to: da smo rekli to za slupaj, ako se pokaže, da sedanja večina n e more n 1 i noče zaustaviti nesrečnega zistema na Primorskem. Da, celo tako daleč smo se bili — kmalu bi rekli tako — spozabili, da smo rekli, da bi potrpeli še nekoliko, ako hi videli, da vsaj ne gre slabše. Oh takem slabem stanju, ko nimamo ničesar, pa želja, naj bi vsaj ne šlo na slabše — to je menda že višek skromnosti, kakoršnje je zmožna le naša slovenska nrav! Ali za nas gre vladni /istem na slabše dan na dan, iti pojde še na slabše, kakor kaže pakt, ki se je sklenil povodom zasedanja deželnega zbora v Kopru med gospodom namestnikom in večino deželnega zbora! Ako si dobil pljusko na jedno liee in nastavljaš potem še drugo liee, priča to morda res o miroljubni nravi. Ali če si dobil potem de tretjo, četrto in peto pljusko in ti likratu še naznanjajo, da dobiš še šesto in sedmo, a ti vendar še vedno moliš tja svoje oteklo liee in morda še sam donašaš vode, da namočijo v njej šibo, da ho bolj sveža in da se bo bolje ovijala okolo tvojega telesa, potem je vsaki trenotek takega nespametnega početja za-te res trenotek — nečasti in sramote. Kar smo rekli torej, je morda res zu — geistrcich, preduhovito, ali tudi — \valir je, resnično!
K položaju. Kakor strela iz jasnega se je bila včeraj raznesla na Dunaju vest, da so v zadnji hip glede sklepa pogodbe na v s tale take nove diferenoe mej obema vladama, da sta se minister-ska predsednika že odločila pretrgati vsa nadaljna pogajanja. Od tega da jih je odvrnila le želja na najvišem mestu, naj se pogajanja nadaljujejo. No, danes se je že zjasnilo zopet, kajti brzojavke z Dunaja pravijo, da se je doseglo sporazumljenje o vseh točkah. Vladi sti baje sklenili, tla nova pogodba stopi v veljavo že * 1. avgustom t. 1. in ne še le s 1. januvarjem prihodnjega leta, kakor se je »umerjalo.
Ministerska kriza na Francoskem.
Francija je res dežela presenečenj. Dneva minole nedelje je pričakovala vlada z bojaznijo. Pripravljeno je bilo vse vojaštvo in izdale so se varnostne odredbe kakor takrat, ko je prišel ruski car v Pariz. Hali so se, da bi se na dirkališču v Long-chumps dogodile demonstracije proti predsedniku republike. Toda dan je minol nepričakovano mirno in listi, prijazni predsedniku republike, vladi in Drevfusu so peli slavo vladi na njeni energiji. To je bilo v nedeljo. A minol je dan, prišla je noč, in prišel je zopet dan in isto proslavljeno minister-stvo Dupuv je — padlo! Padlo, ker je bilo baje preenergično. Naskok v komori je došel od sociju-listov, ki so očitali vladi, da se nje organi nastopali uprav brutalno. Dupuv se je branil, a zbornica je vendar z veliko večino — s H21 glasovi proti 17.'» — vsprejela dnevni red, ki izreka vladi grajo. In ministri so odšli k predsedniku repit-biike, da mu predlože svojo demisijo. V nedeljo v
blesku slave, v ]»onedeljek prav čisto navadni ljudje. Francija je res dežela presenečenj.
Občinske volitve V Italiji. Minole nedelje so se vršile že večkrat odložene občinske volitve v Milanu, Turinu. Genovi in Parmi. Vspeh, ki so ga dosegli socijalisti zlasti v Milanu in Turinu, je naravnost velikanski, tolik, da je presenetil socijaliste same. V Milanu je došlo n. pr. na volišče »54 odstotkov volileev. 20.000 glasov so dobili združeni rad i k alci in socijalisti, 10.(MH) zmerni klerikalci, združeni s konservativci in le tri tisoč odločni klerikalci. Odslej bo imel občinski svet v Milanu radikalcev in 42 zmernih. Poslednji torej niti nimajo večine za važna vprašanja (kakor o proračunu), ker se odbor po zakonu ne uileležuje glasovanja. Pričakuje se torej, da bo občinski svet razpnščen in imenovan kraljevi komisar. Pa tudi v Turinu je znašala na volitvah soeijalistiška večina 14.000 glasov. Umevno je, da je ta vspeh bolestno zadel vladajoče kroge ; ta izid jo znak skrajne nezadovoljnosti z vladajočim zistemom. Resneji listi tudi svare že, da nevarnosti, preteče sedanjim ustanovam, ne bode možno preprečiti le z vojaško silo, ampak jedino le z zdravimi reformami.
Domače vesti.
Nekoliko o volitvah v 1'omjanii. Nočem črtati celotne slike o teh volitvah, ampak le par značilnih črtic sem vrgel na papir. Naši «dobri» Inhoni so toliko rovarili, da se jim je s pomočjo nam nenaklonjenega okrajnega glavarja koperskega presrečilo slednjič, da so dosegli razdelitev te nesrečne občine. Razdelitev se je izvršila tako, da sti iz prejšnje nastali dve občini, ki štejeti vsaka nad 3000 duš. Severni tlel prejšnje občine jo naroden, južni pa v rokah kope rakih in piranskih lahotiov. Prej, ko je bila občina še ukupna, smo imeli hudih bojev o vsaki volitvi in zmagovali smo le z neznatno večino glasov. Pomislite, kako je pa še-le sedaj ! Ruzun preČastite duhovščine — o učiteljih niti ne govorimo, ker jih skoraj ni v veliko čast in slavo «kulturne* laške uprave v deželi — ni v naši stranki uikakega raznmništva, v pravem pomenu te besede, med tem, ko imajo nasprotniki le enega in ta jo bodoči župan poinjanski — Bartolič. Ta človek je Slovan po rodu. Govori in piše slovensko in italijansko, ter je prijazna ali zvita oseba. On je velik prijatelj Koperčauov, toda ne iz prepričanja, ampak zato, ker mu — nese! Njegov itlejal je bil, da postane župan v Pomjanu, kar se mu sedaj gotovo posreči, toda prepriča se k malo, da je ta toliko željeni stol jako — trnjev ! Bartolič je bil tajnik v dosedanji občinski upravi ter jo znal porabiti vsako sredstvo v dosego svojih namenov. V dokaz, kako je delal, naj povemo le to, da je, če je kak občinski revež prosil podpore, vpraševal najprvo: «S kom bodete volili?* in potem še-le je delil kak goldinar milodarov!
Da se ne poreče, da stvar ni resnična, naj navedemo sledeči slučaj : Grižonič Jakob, siromak i/, Gažona, je šel k Bartoliču, da bi dobil kako miloščino, a ta ga je vprašal, s kom da ho volil in ko mu je poslednji obljubil glas, dal mu jo goldinar!
Koperčani so poslali že mesec pred volitvijo svoj ckoinisijon», ki je hodil od hiše do hiše nagovarjat, obljuhovat in grozit, in skoro čudno je, da smo mi dobili toliko glasov, ko naša stranka ni bila nič kaj posebno dobro organizovana. Čast in hvala gre v prvi vrsti vsi poinjanski duhovščini. Ta je storila vse mogoče, toda upoštevati treba, da so sedanji tamošnji duhovniki (izvzemši prečast. gosp. deklina Ladovoa) vsi sami novinci v teh krajih. Posebno hvalo zasluži g- M. Sašelj, župnik v Šmarjah. Ta mož, da-si je še malo časa v občini, je delal noč in dan ter je tudi dosegel, da smo imeli v Srnarijah skoraj vse glasove, da smo na Gažonu, kjer smo imeli do sedaj le enega možaka v v vseh razredih, dobili nad 40 glasov, ter da je bila vas Grintovee naša tlo zadnjega moža, kur je pomenljivo tembolj, ako pomislimo, da so ti vaščani bili vselej in vsi proti nam !
Vzrok, da nismo dosegli zmage, sem povedal že gori, a na prvem mestu je kriva zvijačnost ali hinavstvo nekaterih agitatorjev, ki delajo le za — denar, in pa nezadostno poznanje istih od strani gg. duhovnikov. Gospod Sašelj je izjavil, da ne
ostane dalje mej tem, po kope rs k i gospodi toli korumpiranim ljudstvom, ker da ga boli videti, kako se to ljudstvo prodaja svojim najzagrizenejšim nasprotnikom. Mi mu pa svetujemo, naj trpi in naj ostane in nadaljuje svoje uprav misijonsko delovanje, za kar mu bo hvaležen ves slovenski narod. In Bog mu gotovo poplača njegovo, res požrtvovalno delovanje. Lahko bi torej rekli, da smo moralno zmagali mi, toda moralnih zmag naj bode zdaj zadosti, ker z moralnimi zmagami nam ni — pomagano! Ali za sedaj v resnici ni bilo možno doseči več, nego smo dosegli. Ljudstvo zahteva, naj se vloži u tok proti tem volitvam, ali mi mislimo, da bi o sedanjih odnošajih nič ne dosegli, tudi ko bi se razpisale volitve na novo. Oni se drže sv »jega «osar tutto», mi pa potrebujemo časa, ter prosimo tamošnje čast. duhovnike, naj nadaljujejo svoje delovanje, ter naj to ljudstvo polagoma rešijo iz grozne korupcije, ki vlada danes tam. O volitvah samih naj zapišem le nekoliko podatkov. V ID. razredu je do lOOvolileev v Kopru. Od teh je prišlo glasovat osebno le kakih 10, za druge vse se je volilo s pooblastili in oddanih je bilo do 70 pooblastil, ki so bila baje vsa v redu (?). Komisar je izjavil, da je vsako pooblastilo dobro, naj je prinese Peter ali Pavel, samo tla je pravilno podpisano (!!.) Po nazorih g. vladnega komisarja se more pooblastilo doposlati in «bianoo» in tudi po pošti, v kar pa jaz ne verjamem in bi prosil naše gospode juriste, naj nam v »Kdinosti* pojasnijo to vprašanje.
Vekoslav Gotardis pok. Leon a ril a iz Krkave, italijanski ptslanik, je volil s pooblastilom, datiranim od meseca marca! Komisar je vprašal volilca, kako je to, da je pooblastilo narejeno že marca meseca, a volilec je odgovoril, tla mu ga je poslal brat «in bianeo» !!
Anton Deluca pok. Ivana je volil namesto Deluca Antona pok. Mihe. Zraven tega bi bil moral voliti dne <>. junija, volil pa je 7., kar je bilo drugim z a b r a n j e n o.
Peter Parovel pok. Yritale iz Kopra je volil dvakrat v III. razredu in sicer pod štev.	in
pod 447, kar se je dokazalo na protest Glavine, : člena komisije, ki je bil edini naš.
Matijo Pribao iz Šmarij so ustavili mej potoma, ter mu na sleparski način zamenjali glasovnico! Revež je glasoval nevedč in nehotč za — i nasprotnike! Ko so mu na vratih povedali, za koga je glasoval, se jo nemudoma povrnil in prote-j sto val ter izjavil, da je on za narodno stranko — j toda njega glas je ostal za luhone !
Ljudje so nevešči Čitanju in pisanju, zato jih ; je lahko slepariti, za kar pa so sposolmi le oni, ki j zastopajo 2000-letno civilizacijo — mi pa ne!
Neki Grizonič iz Gažona je oddal glas za la-i bone ter se obrnil do komisijo in rekel: KedO pa | plača tukaj?!
Ta vzklik je najbolju ilustracija te volitve
Nadalje mi je znanih slučajev, ki so prav ' sposobni za sodno postopnnje.
Sedaj naj zadostuje. Pravo slike pomjanskili razmer ni tako lahko načrtati. Zato hočem pozneje napisati nekoliko sličič, iz katerih se lahko prepriča vsakdo, da je Pomjan in njega prebivalstvo i edino te vrste v — Avstriji!
Za danes dostavljam le še, da n. pr. v Krkav-; oih zasmehujejo celo dekana Latlovca, ono dobro start) dušo, ki ne stori nobenemu žalega in ki že 24 let skrbi za dušni in telesni blagor podivjane druhali. Ono dušo, ki se mora zgodaj zapirati v svoje st novanje, da ga ne zadenejo s kamenjem, | ki je lučajo prtiti njegovemu stanovanju!!! Naj j povemo, daje neka ženska—baraba rekla župniku i M. Sašelj u, ko je došel poučevat njenega moža o volitvah, «naj bi ga strela ubila prej, nego je stopil v njih hišo !» Takti potlivjanje je sad onih, ki se izdajejo za prijatelje ljudstva, ki pa delajo na ! to, tla to ljudstvo podivjujejo in je tako pripravljajo, za — blaženo Italijo! Ubogo, ubogo ljudstvo I kam si zašlo !!
Prepovedano orožje. Sinoči je redarstvo J znova preiskovalo gostilnicc ter našlo 77 oseb, ki ! so nosile prepovedano orožje. Deloma so jih za-i prli, deloma žnjimi sestavili zapisnike ter jih od-j pustili.
Ženski podru/nici družbe sv. Cirilu lil Metodu so darovali na veselici pri sv. Ivanu tlne 11. t. m. sledeči gg.: svetnik Golja 5 gltl., poslanec Vatovec 2.50 gltl., A. Pogorelee 2 gld.,
Ivan 1.7;") gld., Janko knavs 1.50 gld. — Po 1 gld. mu darovali: Anton Kalister, Jak. Man koč, I*ah, Koejančič, Srečko Bartelj, gč. Jenko i/ Pod-grada, Zupančič, Jože Požar, družina Clasperšič.
—	Po 75 nč. so darovali : Prelog, Jaklič, Cando-lini, g.a Zinka Rvhrff, dr. Rvbar, Konec, Stanko Trnovec, prof. Mandie, Brivec, dr. Abram, \. N., M. Bizjak, iz Perhavčeve pufiiee. — Po 50 nvč. ho darovali: Trobec, Stolar, dr. Dorčič, Iv. Ceh, Spetič, Prešel, Roza Stopar, Radosič, Počkaj. Ivan Zadnik, (Vrne, Pavlovič, Mnsič, Turk. — Po 45 nvč.: Kuščar. — Po 40 nvč.: N. N. — Po JK) nvč.: Furlan, Dav. Lukša, K. Bevk. — Po 25 nvč.: dr. Slavik, Toroš, Bartol, Rehar, Mi kota, Sevar, Kolar, N. N., dr. Rezek, N. N., I. Dolinar, B. Dolinar, Piano, dr. Gregorin, Godina, dr, Kle-rin, Batista, Zilih, Furlan, I. I., Vrtovec, Niko-lajevič, A. Vatovee, Kerševnni, I. I., Grdovič, N. N., dr. Čiš, Kolman, Godnik, Balmder, X. X.
—	Po 2<> nč. : Verč, dva Slavaša, Prunk, Hočevar, VT. Ljubič, Ogrizek. — Po 15 nč.: Cerne, Skrinjar, I. I., X". X., Šimenc. — Po 10 nč.: I. I., Švagelj, I. I., N. N., lT. U. — Po 5 novč.i Jerič, N. X., Gregorič, P., Xagode, X. X., Josip Vatovee, I. I., Smit.
Podobic sv. Cirila in Metoda se je razprodalo za 4 gld., od katerih polovica je namenjena bratovščini sv. Cirila in Metoda. — Gosp. Jakob F. je daroval različne znamke v korist podružnice.
Občni /bor kmetijake družbe. V nedeljo dne 11. t. m. zjutraj bil je v prostorih »Slovanske čitalnice« občni zbor za tržaško okolico prekoristne kmetijske družbe. Neumorni, za prospeh družbe požrtvovalni predsednik, g. Ivan Gori u p, je otvoril zborovanje, izrekši svoje obžalovanje, da se odboru ni posrečilo osnovati podružnic v zelo važnih krajih okolice, kakor n. pr. v Skednju, Magdaleni. Iz poročila tajnika, gosp. Fajdige, posnemamo sledeče :
Družba imn 28<> členov, dve trtnici, jedno blizo Opčin, katero je gosp. predsednik prepustil družbi brezplačno za deset let, in drugo blizo Lo-njerja. Podružnice ima družba v Sv. Križu, na Prošeku, v Trebčah, v Bazovici, v Lonjerju in v Rojanu. Posrečilo se je osnovati zavarovalnico za govejo živine v Bazovici, v Sv. Križu in v Trebčah. Družba je gledala na to, da bi osnovala po okolici mlekarske zadruge in »Slovenska hranilnica in posojilnica v Trstu« je priskočila družbi v ta namen na pomoč s 100 -gl., katere naj se izroči prvi mlekarski zadrugi v okolici tržaški.
Iz hlagajnikovega poročila posnemamo, da je vlada dovolila družbi 1700 gold. podpore. Čisti preostanek od upravnih stroškov znaša nekaj nad 500 gld.
Pregledovalec računov, g. J. H., je našel račune v najlepšem redu in poživlja navzoče, naj izreku g. blagajniku Andreju Crne-tu zasluženo najsrčnišo zahvalo na njegovem uzornem, požrtvovalnem delovanju v prospeh družbe, čemur so se zborovaloi tudi odzvali. Gosp. Turk pa je predlagal, naj izrečejo zborovalei staremu odboru, kakor tudi predsedniku, najsrčnejšo zahvalo na trudu za blagor okoličana-kmeta, kar so navzoči tudi storili z gi njen i m srcem.
Prešlo se je na to k volitvi novega odbora in bili so izvoljeni /, vsklikom: predsednikom gosp. I v a n Gori u p z Opčin, v odbor pa : Kornelij Gorup, dr. Matej Pretner, dr. Simon Pertot, Andrej Orne, Josip Vatovee in Josip Hvala; pregle-dovaleema računov pa g. Nicefor Stepančič in Anton Grmek.
K točki razni predlogi se je oglasil g. Pečar iz Lonjerja, predloživši, naj družba pošlje veščaka na Štajersko, ki naj se pouči o streljanju proti toči. Ta predlog je bil vsprejet jednoglasno.
Zborovaleo g. H rovati n je omen jal občinska zemljišča. Gosp. dr. Pretner in g. predsednik sta dala na/očim potrebnih pojasnil o tem vprašanju.
Gosp, tir. Pretner je vprašal o vspehih umetnih gnojil in navzoči so hvalili velik vspeh s temi gnojili.
Gosp. predsednik je v zaključnem govoru zahvalil vso dobrotnike družbi in zaključil zborovanje s trikratnim živio na cesarja.
Prva seja novega odbora bo v petek ob 7. uri zvečer v društveni pisarni.
K temu poročilu bi radi nekaj omenili. Iz blagajnikovoga poročila smo izvedeli, da je vlada dovolila naši družbi 1700 gld. podpore.
Kolikor je snano nam, daje vlada laški »So-eieta agraria« ."{(HM gl. redne podpore.
Naša družba si je morala svoto lTOtl gold. še le izprositi z različnimi prošnjami, a o redni letni pod|K>ri ni ni kakega govora.
Zraven nam je tudi znano, da daje tudi deželni zbor laški družbi podporo, ki znaša, kakor se govori, 4000 gld. in zraven tega še prostore brezplačno, a naši družbi ni dal niti beliča, dasi se stekajo v mestno blagajno tudi slovenski okoličan-ski groši.
Nadalje nam je znano, da naša družba dela v resnici za zboljšanje blagostanja okoličanskega kmeta, med tem ko poznamo laško le za časa volitev v okolici.
Dolžnost bi bila torej vladi, da podpira ono družbo, ki je v resnici namenjena le za kmetijske svrhe in ne za politične, društvo, katero so si kmetje sami ustanovili in ne laška gospoda, društvo, ki nima nikake podpore od deželnega zbora.
Upajmo, da se v bodoče si. vlada uveri o vsem tem, da se uveri, koliko skrbi naša družba za kmeta in da jej določi redno letno podporo. Saj bosti imeli potom zraven posestnikov tudi dežela iti država največji dobiček, ako bo naš okoličan na oni višini, kakoršnjc zahtevajo sedanji čas in sedanje razmero!
Tržaška podružnica društva odvetniških in notarskih uradnikov se je komaj ustanovila, pa ima že jednega ustanovitelja (g. dr. Gregorina) in več podpornikov, katerim vsem izražamo v imenu dobre stvari srčno zahvalo.
Upamo, da nas ne pozahijo niti ostali gospodje, ki se zanimajo za nase gotovo blage namene. Cim bo obstanek podružnice potrjen uradno, počnemo agitirati zn-njo.	Odbor.
Stenografijo bo poučeval g. Josip Ahtik, blagajnik podružnice društva odv. in not. uradnikov. Poide bo na korist podružnice - brezplačen. Kdor imn veselje, bodi mlad ali star, možki ali ženska, slobodno se prijavi. Tečaj počne takoj po uradni odobritvi podružnice in ho tri mesece zastonj, potem pa instrukcije na željo. — Kdor se želi prijaviti, naj se priglasi odboru! Vendar se želi, da dotičniki pristopijo podružnici kakor podporniki. Oglasiti se jih mora najmanje deset.
Odbor.
Slovenski mladeniči na Trstenlkli so nas
naprosili, naj objavimo, da prirede prihodnjo nedeljo dne 18. junija svoj ples.
Uioiu na kolodvoru. V petek po noči so na Reki drzni tatje ulomili v sobo za izdajo potnih lističev za progi lleka-Karlovao in Reka-Sv. Peter. Predrli so neko okno ter se spravili nad veliko \Vertheimovo blagajnico, katere pa niso mogli odpreti. Odnesli so pete po brezuspešnem poskusu, ki je toliko drznejši, ker je tik omenjene sobe policijski urad ter je promet na kolodvoru živahen vso noč. Policija zasleduje krivce.
Kolo po ceni. Nekaj dni je tega, kar je prišel v trgovino Josipa Pizzarella v ulici del Fon-tanone mlad gospodič kakih 11) let, male rasti, plavili las in sinjih oči. Imenoval se je Ivan F. Prosil je, da se mu posodi kolo za ves dan. Plačal je pristojbino ter dobil kolo angležkega /istemu v vrednosti 70 gld. Nastal je mrak, nastala noč, a Ivančka s kolesom ni bilo. Večkrat je že od tega časa šlo solnce za gore, a gospod F. se noče spomniti svoje obljube. Vsled tega je trgovec ovadil stvar policiji. Ta pa ima težko stališče, ker mladič ni bil tako neumen, da bi bil izposojevtjou povedal svoje pravo ime.
Iz 1J u bosu m li ost i. V nedeljo popoludne sta se našla na trgu pri Sv. Justu on in -- ona. On eleganten, mlad gospod, ona krasna — natakarica. Govorila sta dolgo, dolgo o — vremenu. Pa, kakor bi padla iz oblakov, je stala med njima na enkrat mlada, lepa Fuiianka, oborožena z velikanskim, pisanim dežnikom, h pomočjo katerega je začelo «dežiti» batine na njo in na njega. Bila je mladega gospoda — mlada boljša polovica, preoblečena v kmetico, da laže nadzoruje izbirčnega moža . . . Natakarica je zbežala, ou je ostal, in redarji so napravili konec tej rodbinski šaljivi žuloigri.
Malo potem sta ko našli nasprotnici v ulici Piecolomini. Ko je natakarica zagledala rudeči dežnik, začela je teči kakor peklenšček pred križem, gospa Furlanka pa za njo. Natakarica je našla za-
vetišče v krčmi «Al giardin«'tto». Nabralo se je mnogo ljudi in nekaj redarjev, ki so sproveli ol»e ženski na bližnji komisarijat, kjer je g«»up. komisar Bacher oštel prvo in drugo in ja izpustil, toda ne obe hkratu, ampak jedno sedaj in jedno če« četrt ure, češ, da ne nastane nov šaljivo-žalosten prizor.
Prijeten tovariš. Fran Kaniperšak in Josip Arlič, oba i/ Celja, sta delala skupaj v livarnici v Skednju in skupaj stanovala. Včeraj pa je Arlič nenadoma zapustil delo In lepi Skedenj. Razuin-ljivo je, da je šel jemat slovo od svoje sobice, in kdo bi se čudil temu, da si je vzel za spomin na lepe tržaške dneve srebrno uro in verižico, ki sta last tovariša Kamperšaka. Šiloma je odprl kovčeg druga ter odnesel imenovane reči, vredne kakih lt> gld. — Kaniperšak je prijavil stvar policiji, ki sedaj išče dobrega prijatelja.
V	morje je padci včeraj ob dveh popoludne bivši trgovec z južnim sadjem Viljem A.Norsa, in sicer v bližini palače Cascrotti. Mornarji ladije «Speeulativo» so čuli pljunek in klicanje na pomoč ter rešili starca. Spravili so ga v vozu na stanovanje.
V	dobrih rokah. Ana Glač iz ulice Cavaz-zeni št. (i. jo morala v bolnišnico. Pred odhodom je izročila sosedi F ranici T. v shrambo velik kovčeg, natlačen z vso njeno imovino. Kako lepo je čuvalala dobra soseda poverjeni jej zaklad, vidite iz tega, da je bolnica včeraj poslala svojo prijateljico Virginijo C. na policijo, ker je iz kovčega izginilo, kakor kafra, raznih predmetov, največ perila, v vrednosti 70 gld. Stvar so je odstopila državnemu pravdu ištvu.
Iz-prcd naših sodišč. Pred kratkim sta se v neki slaščičarni ulice Sette fontane sprla Ivan Ka riš in Ivan Valcntič. Od besed sta prešla na «rokopipateljna» dejanja in kakor bi strenil, sta ležala oba na tleh. Tedaj je Kariš potegnil krivec, ga zasadil Valentiču v vrat ter ga težko ranil. Včeraj je bila razprava v tej stvari. Kariš se je, kakor že navadno, izgovarjal, da jo bil pijan do nezavesti, česar pa priče niso inogle potrditi. Sodišče mu je prisodilo ti mesecev ječe.
Junak žalolgre v žele/ničnem vozu, dr.
Pach, je sedaj v opazovalnici tukajšnje bolnišnice. Prve dni je bil v zaporu miren, a od zadnje nedelje je postajal /.miruj bolj razburjen, ker ga niso pustili na sprehod. Rekel je, da je prišel v Trst, da si poišče ženo. Posebno okolo Barkovelj da je videl deklet, ki so kakor ustvarjena zanj. Naj ga torej puste, da si poišče nevesto. Vsled teh prikazni so ga po naredbi preiskovalnega sodnika včeraj ob 5. uri popoludne spravili z vozom v bolnišnico.
Velika zaloga
solidnega pohištva in tapecarij
od
Viljelma Dalla Torre v Trstu
Trg S. Giovanni hiš. štev, 5 (hiša Diana).
Absolutno konkurenčne cene.
Moje pohištvo donese srečo!
Zaloga in tovarna
pohištva vsake vrste
od
Alessanflro Levi Minzi v Mil
IMazza Kosari o žtev. 'i.
(Šolsko poslopje).
Bogat Izbor v tapetarijah, zrcalili in slikah. Ilustrirali cenik gratis in franko vsakemu u a zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti postavijo se na brod ali železnico, brez tla bi se za to kaj zaračunalo.
Različne vesti.
Delavsko gibanje. I/ Brnu poročajo dne \2. t. m.: Danes so imeli Strajkujoči tkalci ropet sho«l, katerega seje udeležilo okolo 10.IMH> oseh. (»ovor-niki so o|h.minjali delavce, da vstrajajo v štrajku. Z delavci, ki bivajo i/ven mesta, j«' prišlo osem skupin godcev, a redarstvo jim je zabranilo gosti po mestu. Ni se pripetil noben važnejši dogodek. Tudi danes so razdelili med Atrajkujoče delavce po 70 nvč. podpore.
Ogenj v livarni za topove. V veliki tovarni Armstrong \Vithford in comp. v Neweastlu je nastal dne 12. t. m. velik požar, ki je uničil mnogo topov, strojev in drugega gradiva. Skoda znaša okolo 200.000 šterlinov.
Kaj ljubezen st'ri«! Mlado dekle, hčerka imenitne dunajske rodbine, je zbežala te dni z znanim virtuozom na glasovirju Sievekingom, istim, katerega so lanskega leta zaprli v Ischlu, ker se ni hotel odkriti, ko je srečal duhovnika z Najsvetejšim. Sieveking je prosil za roko dekleta, a roditelji so mu to »roko« odločno odbili.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadaje vesti.)
Dunaj 13. Ogerski ministri Lukacs, Da-ranvi in Hegediis so odpotovali danes zjutraj v Budimpešto. Grof Thun je odpotoval danes na svoje posestvo.
Dunaj 13. Včeraj je prišlo do spopadov med redarji in socijalisti. Zdi se, da se bodo demonstracije soeijalistov proti občinskemu svetu množile.
ItlldilllpOHta 13. Ogerski ministri so se povrnili v Budimpešto. V jutršnji ifeji zbornice poslancev poda ministerski predsednik pojasnilo sklenjeni pogodbi.
Madrid 13. V senatu je Almenas danes nadaljeval svoje nnpade na generale in je kritikoval še posebno vedenje vojnega ministra. , Ministerski predsednik je izrazil nado, da se španjski ujetniki na Filipinih skoro izpuste na svobodo.
Pariz 13. Beaurepaire naznanja v »Echo de 1'aris«, da v kratkem poda dokaze o krivdi Drcv-fusa in da jih priobči v listu.
Sretlec 13. Poleg jednega polka konjice je odšel tudi jeden polk pehote v Dubnico na makedonski meji.
Pariz 13. Nova razprava proti Dreifusu se 1») vršila na podlagi razprave od leta 18U4. Na razpravo bodo pozvani vsi možje, ki so bili vojni ministri od leta 1894. sem.
Pari/. 13. Listi pišejo jako neugodno o od-stopivšem ministerstvu, kateremu očitajo, da je storilo vse, da je ozlovoljal svoje prijatelje in da je razburjal nasprotnike. Sedaj so proti njemu jedni in drugi.
c. kr. m astriisKeia Kreditnega zavoda
/m trgovino i n obrt v Trstu. Novol za vplačila.
V vrednostnih papirjih na
4-dnevni izkaz 2XI4°I0
ao. n	8%%
V napoleonih na
30-dnevnt odkaz 2°/0B/0 Jl-mesečni „ 21/*0 „ „ 2V,
n« pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stopijo nove obrestne takse v krepost z dnem 24. junija, 28. junija in odnosno 20. avgusta t. I. po dotičnih objavah. Okrožni o d d e 1. V vredn. papirjih 2" „ na vsako svoto. V napoleonih brez obreat
Nakaznice na Dunaj, Prago. IVSto, Brno, Lvov, Tropavo, Reko kako v Zagreli, Arad, Hielitz, Gablonz, Gradec, Sibinj, Inomostu Czovec, Ljubljano, Line, Olomuc, Keichenberg, Saaz in !Sol-nognul, brez troškov. Kupnja ln prodaja vrednostij, diviz, kakor tudi vnovčenje kuponov proti odbitku l°,uo provizije. Inkaso vseli vrst pod nujumestnejšinii pogoji. Predaj ml. Jamčevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu, Parizu, Herolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vloikl v pohrano. Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlati ali sre
brni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi. Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijansk v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu.
Pozor!
PoHfstvo |mmI pol. štev. $50 v Kojami (Piščanci)
se odda v zakup
Ponudniki naj se oglasijo dne 18. t. m. oh Kt uri zjutraj v pisarni podpisanega sodno imenovanega upravitelju zapuščine pok. lastnika Jakobu Piseunea.
Posestvo se odda v zakup najboljšemu ponudniku.
Ponudniki nsij si ogledajo posestvo. Dr. Gustav Gregorin
(Via Molino piccolo St. 3)
ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL
Rafaela Italia
TRST - Via Malcanton št. I - TRST
Zaloga pohištva /.» jedilnice, spalnice hi »pre-jemalce, žlmnle In peresule, ogledal In železnih blagaja, po ccnali, da se nI bati konkurence.
-•O«-
M. U. Dr. Ani Z&horsky
priporoča svojo pomoč na porodih, ahortili in vseli ženskih boleznih, kakor: nevednosti v perij odi, krvavenje, beli tok, neredna lega maternice itd., kakor sploh v vseh slučajih bolezni.
Ordinuje ulica Carintia Stv. 8, od 9. -11. in od 2. - 4. ■•oi •
Zanimiv oglas kolesarjem!
kolo iz	k tovarne
Johann Puch is Gradca
ustanovitelja industrije /a kolesa,
je najbolje kolo sveta
I«. Colobiff v Trstu,
Via del Torrente štev I O.
Jedini in glavni zastopnik /.a: Trst, Primorsko lu Dalmacijo.
Išče se voditelj
dobro obiskovano krčmo v mestu tržaškem.
V tej kremi se potoei povpročuo 100 litrov vinu na dan. — Kje? pove uredništvo te<r;i listu;
Velika hiša
v Motovunu zraven slovečih škocijanskih jam, 3 ure od Truta in ure hoda od železnične postaje Divača, ob živahni prometni renti Reka-Trst, z dvema kuliinjema, z dvemi obširnimi podzemeljskimi kletimi, h 14 krasnimi sobami s posebnimi uhodi, kukor nalašč prirejenimi za mnogobrojne letovi&čnike, ki vsako leto prihajajo v tu divno-romantični kraj, z obširnim na visoko obzidanim in senčnatim dvoriščem, z velikim vodnjakom z izvrstno vodo, z velikimi hlevi za konje in govedo, z obširnimi spravami zu seno ter druge poljske pridelke, s prostranimi lopami, s krasnim se sadjem in trtami zasejenim vrtom in z lepim parkom je vsled na-Htulih družinskih razmer pod ugodnimi pogoji takoj
na prodaj "M
Proda se tudi na večletne obroke. — HiSa, kakor vsa ostala obširna poslopja, so kakor nalašč prikladna za go stilničarsko in štacunarsko obrt.
Vsled njene lege na tako živahnej prometni eesti, je posebno pripravnu zu kupčijo z domačimi pridelki in vsako-vrstnin blagom na drobno in debelo; krema bi pa imela razum navadnega posla z domačim ljudstvom in z vozniki, obilo posla z nebrojnimi obiskovalci škocjanskih jam.
Vse pohištvo z vrtom ln parkom vred, dalo bi •e tudi v najem po dogovoru.
Natanjčneja pojasnila pri lastniku 'Aleksandru Mahor-čiču v Matavuna, pošta Divača.
Tvrdka M. AITE
Via Nuova, ogel ulice S. Lazzaro št. 8.
lrsojani si naznaniti slavnemu oirfinstvu in svojim odjemalcem, tla sem prenkrltel nivoju |>ro<lajalnico r. mnugohrnjnem povsem novim Magum [><> brezkon-
knrenčnih r*enah : Kainovratni perkal, moderno risanje, barve
garantirane . . . . ........po 15 nvč..
Fini park al za srajce..........24 „
Oxford, barve garantirane........19 „
Francoski sateni........... yH
Plqu«t, burvan in bel za ohlekebu .... „ 5?<i
Perkalln za podloge vseh barvali.....„ 10 „
Blago močno za podloge vseh barvah .	15
■ihto S* ionako obleke dvojna Šiirina od 2A nvi. naprej
„ „ molk« obleke širina 150 cm. „ !M> „ Alpagasčr nI za. ženske obleke velik.
izbor........• . . . „ 50 „
Kotenlna...........„ 13 „
n bela.........„21 „
Navidezno platno........ 15 „
Platno čisto laneno.......n 22 „ „
n .. „ za rjuhe dvojna širina „ 45 „ „
Muiolln bol prve vrste......„ trt
Chlffbn z a srajce........„IS „ „
•rajo« za gospoile, velik izbor belili in
barvane........... „ !H)
Srajco za gospe.........„50 „
Modorol, zadnji kroj.........BO *
Velik isbor *
trakov, čipk, bordnr, vezenj, svilo ln različnih garnitur tor vseh drobnarij za iivllje ln modlstlnjo. — Vaprojomajo ao naročbe moftklh oblok po mori ln najnlljlh o«nah.
Velik izbor blaga za narodne zastave in narodnih trakov po najnižjih cenah.
„AGRICOL"
Patent T. 49/1008. Privilegovano mehko kalij tko milo m uničevanje mrfieaov
raztopljivo v mrzli vodi, v raznih krajih T t* e n t i n a, Istre, G o r i ft k e in pri t u k. p olj eil e 1 j s k i Hružhi izkušeno kot uspešno sredstvo z zatiranjem vseh parusi-karnih in kri|>to^ainičnih bolezni in žuželk v ol»6e ki oktižujejo trte, sadna drevesa in zelen jad. Navodilo, kak«) rabiti »A g r i e o l«, na željo poštnine prosto.
Milarnica
F. Fenderl i dr. v Trstu.
VU Llmitansa »tv. 1.
Zastop in zaloga na (loriškem pri gosp. Frideriku Primas-u v (Jorici, Veliki trg 16, na dvoriSću; pri Petru Debelich-u v Kopru in Izoli, v Trstu v drogerijah: Bolle, Via Farneto ; Cillla, Ponterosso; Cumar, Via Belve-dere; iellersitz, Barriera vecchia; Mlzzan, Han Oia-como; Ongaro, Via deli' Orologio; Petrone, Via Oiulia in Cumar, Općina.
Rinnione Adriatica fli Sicnrta t Trstu
zavaruje
proti požarom, prevozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na življenje v vsih kombinacijah.
Glavnica in reserva društva dne 31. decembra 1892.:
Glavnica društva......gld.	4,(HXMMH>-—
Premijna reserva zavarovanja na
življenje...........13,82G.84tiU8
Premijna reserva zavarovanja proti
ognju......................l,«!)2.248-22
Premijna reserva zavarovanja blaga
pri prevažanju.........49.4U5-07
Reserva na razpolaganje ... ,.	500.000*— Reserva zavarovanja proti preaii-
njanju kurzov, bilanca (A) . . ,« Reserva zavarovanja proti premi-
njanju kurzov, bilanca (B) . .	'J4;»..*lit 1 -H.'i Reserva specijalnih dobičkov zavarovanja na življenje . . „	ftOO.OOO'— Občna reserva dobičkov ... „	1,187.1 (54'8(>
Urad ravnateljstva: Via V&ldlrlv" it. 2, (v lastni hiii;
Na iiajvižje povelje Njeg. Mi c. iii t apost. Veličanstva.
XX, c. kr. državna loterija
za obče vojaške-dobrodelne namene.
Ta denarna loterija,
edina v Avsrijl zakonito dovoljena, obsegu 13.728 dobitkov v gotovini v vkupul nvotl <hI 4O3.10O kron.
Olavni dobitek /.naža:
kron 200.000 kl'()U
Zu izpluriln (lol)ltkov jaiuOi u. kr loti<rijHki /.nklud.
Žrebanje neprekllfino dne 15. junija 1890.
Jedna srečka stane 4 krone. 'M
SrcOki' »t* ilcilii- pri »<lil«lku /.n ilrfcivuo lntt'Hje mi iMimiju, 1., Itimuvrgaam 7, v liiterljnkih kolukturob, v toliukarimli, |irl iluvfinlh, poAtulh, bnuijariiih in it'lcxniAkili unulih, v mriijuliiicub ittl. j i^ruliii uuOrti K rutin /.u kujMc Hri'<"'k. Strerkc se (lo]toAljoj<i ]iiiAtiiiiiu prosto.
C. kr. loterljaka direkcija
■ uldclck y.u ilr^.uviio lutfrijc.