močjo mešanih zakonov. Od sovražne propagande neokužen nemški živelj vzame, da ohrani svojo kmetijo — Slovcnca zeta — Slovenko nevesto. Taki zakoni prinašajo pomlad, taki »mešanr zakoni« regenerirajo, pomlajajo to, Ikar je smrtno bolno. In naraščaj iz takih »mešanih zakonov« mora biti naš. Za tak naraščai se borimo; tak »Malnerič« nam je brat, ker dela. tak »Vrtačič« je vreden naše podpore, ljubezni in če je treba tudi svarila, ker orje, seje. Ono gospodo iz »mešanih zakonov« in gospodične, kateri in katere mešajo pojm Koievje napada Uradno glasilo manjšine na Kočevskcm bi rado zmanjšalo vtis našega članka o zlorabah, Ikatere so običajne ob izvajanju § 45. šol. zakona — zlasti na Kočevskem. Članek ni podpisan in ker je objavljen na uvodnem mestu — smatramo, da izraža mišljenje organizirane narodne manjšine in samo vsled tega zasluži nekaj stvarnih pripomb. Glasilo manjšine narn v splošnem očita četvero grehov. Pravi. da smo z objavo članka — »§ 45. na Kočevskem« žalili nekatere člane JUU; trdi, — da samo »iz neba padli jezikoslovci« mislijo, da ne razume mali Kočevar svojega učitelja, ko mu ta govori v knjižni nemščini; — zavrača našo trditev, da bi se hoteli olkoriščati Kočevarji s prirastkom iz mešanih zakonov, češ ti ljudje itak niso dosti prida... Končno nam očita, da ne razumemo v čem je pravi vzrok trenja med Nemci in Slovenci na Kočevskem in pove, da ni borbe radi § 45. šol. zakona, nego zato, ker je nemški živelj premožen, bogat... Trditev. da je naš članek v »Učiteljskem tovarišu« žaljiv za nekatere člane JUU — nima nobene osnove. Dejstvo, da se § 45. šol. zakona zlorablja na Kočevslkem, ne more biti žaljivo za naše organizirane tovariše in tovarišice —• četudi Nemce po pokolenju, kajti nekam neverjetna bi bila misel, da bi se dobil na Kočevskem učitelj — jugoslovanski učitelj — četudi Nemec! —• ki bi sodeloval pri zlorabi gotovih dpločil šol. zakona. V primeru pa, da bi ,se res dobil tak učitelj, potem naj veruje vodstvo narodne manjšine na Kočevskem, da članska legitimacija nelkaterih ne bo ovira, da bi jugoslovansko učiteljstvo ne storilo svoje dolžnosti. Gostobeseden in dolgočasen je uvodnik glasila naših Kočevarjev, ko nam v pozi tičenega jezikoslovca razlaga, kaj mislijo o svoji materinščini voditelji Kočevarjev, odnosno nekateri učenjaki. Nas veliko nc zanima; če trdi velenemško orientiran Kočevar, da je njegova materinščina samo nemško narečje. Še man.i nas zanima, s ikakimi govorniškimi cvetkami strežejo drug drugemu jezikoslovci doma in v tujini. Nas zanimajo v prvi vrsti praktične posledice velezmote, da poučujemo na Kočevskem manjšino pod firmo materinščine v jeziku, kateri ima s to materinščino le toliko skupnega, kolikor je potrebno za vabo — zgodovinarjem-jezikoslovcem, iki se zanimajo za razvoj nemškega jezika. Ta, res velezmota, ima za naš narod in za našo državo neprijetne politične posledice: propaigandne pohode na Kočevsko od strani ljudi, ki samo zato govore razumno mladini na Kočevskem, ker jo je jugoslovanska šola naučila na knjižno nemščino. Našega — sicer gotovo lojalnega Kočevarja je — opisana pomota jugoslovanske prosvetne uprave sprcmenila v agresivnega — Nemca. Uvodnik »Kočevarce« pa prinaša tudi nekaj pozitivnega za našo iavnost, — sicer malce sramežljivo podano odpoved skupne strehe onim, ki so iz mešanih zakonov. Ta »plus« knjižimo z odkritim veseljem, toda prosimo, naj ne ostane vodstvo narodne manjšine samo pri — besedah. Mi sicer radi verjamemo lepim besedam, toda ljubša so nam skromna dejanja. Naj tudi dejansko odpovedo skupno streho naši bolje usode vredni Nemci — gospodi iz »mešanih zakonov«, pa bo sožitje Slovencev in res čistokrvnih Nemcev takoj naravnost — prijetno. Kajti slovenska javnost razume, če čistokrven Nemec Ijubi in brani svoj jezik, svojo narodnost; — organiziran nastop čistokrvnih Nemcev za ohranitev manjšinskih pravic — pa magari v »Kulturbundu«, ne bo ovira za složno sožitje manjšine in večine. Priznamo pa, da ne vidimo radi v višji hierarhiji organizirane manjšine gospode iz »mešanih zakonov«, še manj pa ljudi s pristnim slovenskim imenom, katerega pači — nemški pravopis, in ljudi s skromnim, da... bolj skromnim znanjem nemškega jeziika, katero skromno znanje ostane prikrito Kočevarju samo zato, ker — ne zna nemški. Na zadnje mesto smo pustili odgovor na neosnovano trditev, da je trenje med Nemci in Slovenci, ker je Nemec premožen, gospodar, Slovenec pa, da ... bolj skromen najemnik, delavec, oglar, hlapec, dekla... Gospoda tam okoli »Kočevarce«, ali ste mislili že na to: ikoliko posestnikov, Kočevarjev, imate danes in koliko ste jih imeli — recimo pred desetimi leti? Ali zbirate in vodite statistiko o zadolženih kmetijah? Ali ste že mislili na dan. ko bo eventualno dvignjena »kmetska zaščita« povzročila majhen potres, — kn bo izpod razvalin nekdanjega botjastv začudeno gledal čistokrvni Nemec na oni svet, ki bo poznal uboge bivše posestni'ke, Nemce, in še vedno bogato gospodo iz »me*šanih zakonov?« »Kočevarca« ne vidi, ali ne sme videti? — da težkega kmetskega dela manj vajeni Nemci na Kočevskem — brez podpore svojcev iz tujine ne morejo izhajati iz dohodkov poljedelstva in živinoreje. Ne vidi, da sta pokopana stara miselnost in stari način življenja. Nekateri sicer kličejo v imenu kljutastega križa oboje na beli dan, toda samo y pogubo svojcem. Bodočnost je na strani onih. doslej »čistokrvnih« družin, ki brez ozira na grešno blazen odpor nekaterih vidnih voditeljev rešujejo družinsko last in po ne naTavnih, zakonskih zvezah okuženo družinsko kri — s po- »delo« in »šovinizem«, kateri kosijo ob zvokih harmonike in plešejo popoldne ob šestih v času največjega poljskega dela, da, te goskode in teh gospodičen iz »mešanih zakonov« ne maramo. Toda, naj nam ne zameri — neolikano ošaben uvodničar »Kočevarce«, če povemo, da ti gospodje in take gospodične so tudi po mnenju poštenega nemškega življa na Kočevskem le malopridneži, brez ozira na šaržo v organizaciji. Morda je mislil uvodničar na te, ko si je dovolil dovtip o čevljarju, kateri naj sodi — kopita? Julij Kovač.