PODAR
Izhaja vsako sredo. Gene: Letno D:n 32.—, polletno Din 16.—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. Po, štno-čekovni rac. 10.603.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5.
Telefon 2113.
Cene inseratom: cela strani Din 2000.—, pol strani Din 1000.—, četrt strani Din 500.—, */> strani Din 250.—, Vi» stran: Din 125.—* Mali oglasi vsaka beseda Din 1.—.
Odkod kriza miru?
Zunanji minister čehoslovaške republike, dr. Beneš, je v čehoslovaškem parlamentu, kakor smo objavili v prejšnji številki, opredelil 1. 1935 kot odločilno leto, ker bo človeštvo dovedlo do razpotja, ki se bo na njem moralo odločiti za vojno ali mir. Isto misel je g. dr. Beneš kmalu nato poudaril v razgovoru z dopisnikom velikega angleškega lista »Daily Mail« ter je hkrati dostavil: »Leto 1935 bo videlo začetek nove krize v Evropi. Bodočo spomlad bo Nemčija z lastnimi vojnimi sredstvi popolnoma oborožena in pripravljena za vojno. Razpolagala bo s 300.000 mož, popolnoma moderno oboroženih. Imela bo tudi težko artilerijo, tanke, strojne puške in plin. Število njenih letal se ceni na 4000. Ne rečem, da bo vojna izbruhnila, izjavljam pa, da bo prihodnjo spomlad nevarnost tako velika, da bo evropski mir ali vojna odvisna od slučaja. Samo nemško-francoski sporazum more katastrofo preprečiti.«
Dr. Beneš torej govori o krizi, ki je vzniknila sredi sedanje gospodarske krize, to je kriza miru. Povzročila pa je to krizo Nemčija, odnosno nemški nacionalizem, ki je Nemčijo oborožil ter jo tako pripravil za vojno, da jo more začeti, kadar hoče. Vojaško je Nemčija oborožena z vsemi modernimi sredstvi. S tem je prelomila določbo versajske mirovne pogodbe, ki jo je podpisala. Da bi se odtegnila očitkom pred najvišjo mednarodno ustanovo za obrambo miru, to je pred Zvezo nxro-dov, ji je obrnila hrbet. Tako se je sicer odtegnila mednarodni uradni kontroli, ni pa mogla svojega oboroževanja prikriti očem Evrope, ki pazno zasleduje vsako početje hitlerjevske Nemčije.
Narodni socializem je vzporedno z zunanjim gmotnim oboroževanjem vršil ter tudi izvršil drugo oboroženje, ki je še nevarnejše, to je oboroženje duhov. Temeljni nauk narodnega socializma je: Narodnost čez vse! Nemški narod je prvi na svetu. Nemško pleme je najplemenitejše, je gospodsiko pleme, določeno za vlado in nadvladstvo nad drugimi. Kakšnega duha mora ta nauk vzbuditi in gojiti osobito med mladino, ni treba opisovati. Jasno je, da to ni duh miru, marveč duh borbe za »teptane« nemške pravice. Nemški nacionalizem je bil od nekdaj ve-Ščak v tem, da je nemško-nacionalne osvajalne nakane predstavljal kot vračanje pravic, ki so se baje Nemcem jemale. Ta nauk je sedaj postal pogla-
vitna točka nemškega narodnega socializma in zato je za svetovni mir veliko nevarnejši kot poprej. Prej ga je izpovedovala ta ali druga nemško-na-cionalna pokrajinska stranka, sedaj pa je to geslo in vodilo tistih, ki imajo tretjo nemško državo — sedanjo Nemčijo — v svojih rokah.
Kakšna je vzgoja nemške mladine, ki je organizirana v narod no-socialiisti-čnih vrstah, zlasti v napadalnih in v brambnih oddelkih, dokazuje uradno glasilo avstrijskih »Sturmscharen«, ki je nedavno o tem objavilo naslednja odkritja: Napadalni in brambni oddelki nemškega narodnega socializma se vzgajajo, vežbajo in pripravljajo za ta-kozVano »varnostno službo«. V čem je ta služba in nje naloga? Na znotraj — torej v nemški državi — bodo ti odseki izvrševali stvari, ki se z njimi tajna državna policija, ne sme obteževati: to je odstranitev neprijetnih oseb. To nalogo napadalni, odnosno brambni oddelki v Nemčiji že izvršujejo. Vest jim pri tem ne sme nič očitati ter jim tudi nič ne očita, ker so se pri vstopu v to organizacijo iznebili vsake »ver-ke in cerkvene vezanosti« ter so pristaši nemške (poganske) vere. Na zunaj — napram inozemstvu — pa bode njihova naloga, da v tajni zvezi z nemškim zunanjim ministrstvom izvršijo stvari, ki se z njimi to ministrstvo ter vodstvo nemške države ne sme obteževati. V to področje spada odstranitev vodilnih sovražnih državnikov, odstra-'idojAg A	Tisouqoso AO)T.U
ki bi mogli nemškemu državnemu voditelju postati nevarni. Tako se bodo neprijetni sovražni državniki ukrotili in evropski	prestoli bodo po-
Novi francoski vojni minister general Mauiin.
stali poslušni ali pa bodo zrušeni. Ta služba se bo smatrala za posebno čast, ki jo posvečuje nordijski (severni) verski ideal. Kako nevarnost predstavljajo ti napadalni in brambni oddelki s svojo »varnostno službo« za mir v Evropi, ni treba podrobnejše tolmačiti, ker je vsakomur jasno.
Ko razčlenjujemo duha, ki je danes razširjen v Nemčiji ter usidran med nemško mladino, ne smemo zgubiti iz vidika, da osvajal ni program nemškega nacionalizma proti Slovanom ni pozabljen ali zapostavljen, marveč da še vedno obstoja ter raste v privlačni moči. Kot dokaz navedem članek v nemški znanstveni reviji (listu), ki je glasilo vsenemških struj ter izhaja pod naslovom »Geopolitik« v Miinchenu. V tem članku, ki je izšel v november-ski številki, se opisuje meja med našo državo in Avstrijo ter se poudarja, da sledi ta meja zelo samovoljnim črtam. Mežiška dolina in ozemlje okrog Dravograda tja do Labuda je odrezano od Koroške, med tem ko je izgubila (nemška) Štajerska sploh vse ozemlje, vse obrečje Save in vse neposredno štajersko obrečje Drave, tako da padejo nemška (!) mesta Maribor, Celje in Ptuj pod Jugoslavijo. Ravno tako se je tudi zgodilo s Kranjsko, ki je v srednjem veku pripadala nemški državi in je sedaj prišla, izvzemši to, kar je dobila Italija, pod Jugoslavijo.
Čudom smo se čudili, ko smo brali ta članek, ki je strasten izbruh vse-nemške osvajalnosti in pohlepnosti. Čudili smo "se zaradi tega, ker vlada v Nemčiji stroga časopisna cenzura, ki preprečuje objavo vsega, kar narodno-socialističnim mogotcem ni povolji. Iz navednega članka veje revizionističen duh, ki hoče Avstrijo priklopiti Nemčiji za to, da se izvede vsenemški osva-jalni program proti Slovanom, predvsem proti Slovencem in Čehom. Temu duhu daje narodni socializem novo pobudo. Radi tega nam je jasno, zakaj bi gotovi elementi v naši državi tako radi videli narodno-socialistični kljukasti Križ na Karavankah. Iz tega pa tudi vsakdo jasno vidi, odhod prihaja kriza miru v Evropi.
0000000000000000
„Slov. Gospodar" stane:
celoletno Din 32.— polletno Din 16.— četrtletno Din 9.—
0b00bbbbbbbbb0bb
Mnogoletne Izkušnje
HR.BXHOVEC
nam potrjujejo, da je PLANINKA zdravilni čaj zelo dobro ljudsko zdravilo, ker izhajajo njeg-ove sestavine iz znanstvene in deloma tudi i» ljudske medicine.
PLANINKA čaj Baliovec je dober regulator za čiščenje in obnavljanje krvi. Radi tega učinkuje t)—lietedensko zdravljenje s PLANINKA čajem izredno dobro: f$ri slabi želodčni prebavi in zaprtju,
pri slabem in nerednem delovanju črevesja in napetosti telesa pri omotici, glavobolu, nespečnosti in zgagi, pri obolenjih sečne kisline in hemoroidih (zlati žili), pri obolenju jeter, pri nervozi in živčnih boleznih. Zahtevajte v lekarnah izrecno PLANINKA čaj BAHOVEC za Din 20,— paket, ki vsebuje samo tedaj pravi PLANINKA čaj, kadar je paket zaprt in nosi naslov proizvajalca:	1129
Lekarna Mr. Bahovec, Ljubljana.
. S. br. 14212.
10. VIL 1934.
V NAŠI DBŽAVI.
Pritožba naše države pri Društvu narodov. Dne 17. novembra je poročal naš zunanji minister g. Jevtič ministrskemu svetu o dosedanji preiskavi o marsejskem atentatu, ki pa še ni zaključena. Ministrski svet je odobril Jevtičev predlog, da se bo naša država pritožila pri Zvezi narodov v Ženevi, ker nočejo: Italija, Avstrija in Madžarska izročiti glavnih in vodilnih krivcev marsejskega zločina. Sedanje zasedanje Društva narodov, ki bo proti koncu novembra, bo izredno kratko in ker še ni preiskava o umoru našega kralja zaključena, bo gotovo osvojilo Društvo narodov predlog, da se preloži razprava o marsejskem atentatu do prihodnjega zasedanja v januarju 1935 in bo i o vprašanje takrat prva točka dnevnega reda. Letos novembra bodo obravnavali v Ženevi vprašanja, ki se tičejo plebiscita v Posarju, ki bo meseca januarja 1935 in bode odločil pripadnost tega ozemlja k Franciji ali nazaj k Nemčiji, kamor je pripadalo pred prevratom.
V DRUGIH DRŽAVAH.
Otvoritev romunskega parlamenta.
Dne 12. novembra je bila otvoritev romunskega parlamenta k rednemu zasedanju. Ob tej" priliki je imel kralj Karol prestolni govor, v katerem se je spomnil v prisrčnih besedah svojega pokojnega svaka in našega kralja Aleksandra I. in pa častnega državljana Romunije, rajnega francoskega zunanjega ministra Rarthouja. Ob koncu govora je naglasil kralj, da bo vodila Romunija tudi za naprej politiko zve stobe in prijateljstva s svojimi zavezniki.
Razno iz Avstrije. Avstrijski kance-iar Schuschnigg se je pripeljal dne 15.
novembra v drugič k Mussoliniju. Pred kratkem se je mudil v Rimu madžarski ministrski predsednik Gombos. Ti obiski najvišjih osebnosti Madžarske in Avstrije bi naj dovedli do tesnega sodelovanja med Italijo, Avstrijo ter Madžarsko. — Avstrijska vlada je spustila v javnost načrt državnega proračuna za leto 1935. Izdatki proračuna so po tem načrtu 1.993,990.000 šilingov, dohodki 1.880,550.000 šilingov, Torej je primanjkljaja 111,340.000 šilingov. Povišani so izdatki za vojsko in znašajo 232,470.000 š. Od te svote odpade na vojaštvo 115,910.000 š, policijo 67,910.000, žandarmerijo 37,540.000 in na pomožne čete 12,056.000 šilingov.	% |
Krog vladne krize v Belgiji. V Belgiji je došlo do ostavke vlade, katero so tvorili katoličani in liberalci. Kralj je poveril mandat za sestavo nove vlade katoliškemu voditelju in dosedanjemu zunanjemu ministru Jasperju, ki bi naj sestavil koncentracijsko vlado z katolikov, liberalcev in socijalistov. Radi raznih ovir je Jaspar vrnil mandat, katerega je poveril kralj bivšemu ministrskemu predsedniku Theunisu.
Delna vladna kriza na Španskem. V španski vladi je izbruhnila delna kriza, ker je odstopil zunanji minister Sampar, kateremu očitajo krivdo na dogodkih zadnjih revolucionarnih poskusov v Španiji.
Komisar za zunanje zadeve sovjetske Rusije Litvinov bo zamenjan. Sedanji sovjetski komisar za zunanje zadeve Litvinov mora podati ostavko. Njegov odstop bo sprejet po njegovem povrat-ku iz Kovna in iz Ženeve. Na njegovo mesto je postavljena, tako se poroča, kandidatura Tamonjakova, ki je pristaš spremembe zunanje politike sovjetske Rusije v Evropi. Če pride zares do takšne spremembe, se bo sovjetska zunanja politika spremenila v tej smeri, da se poglobijo med Poljsko in Rusijo prijateljski odnosi in da se doseže čim tesnejše zbližanje med Rusijo ter Nemčijo.
v povse krščanskem duhu: 4 njegovi sinovi so že katoliški duhovniki, 3 pa še študirajo v semeniščih. Tudi hči Elizabeta je oilično katoliško vzgojena ter globoko pobožnega duha. Ko ji oče omeni Lurd, odgovori Elizabeta: »Trpim, povse vdana v božjo voljo! Naj se zgodi njegova volja!« Ker pa jo je oče ponovno opomnil, naj gre v Lurd, je izpolnila njegovo željo. Leta 1932 se je odpeljala v Lurd, kamor je dospela do smrti slaba in utrujena. Pri sv. maši, ki se je je udeležila, je v svoji veliki nesebični pobožnosti molila najprej za starše, brate in sestre, in naposled na izrecen opomin očeta — tudi za sebe. Ko je prejela sv. obhajilo, je začutila nepopisno ugodje ter zapazila, da je zdrava. Zdravniški urad v Lurdu je izjavil, da je v tem slučaju ozdravljenje z naravnimi sredstvi izključeno, da je torej pripisati nadnaravni božji moči.
Iz protestantizma v katoliško du-hovstvo. Dogaja se, da nekateri ljudje odpadejo od katoliške vere ter se pridružijo drugi cerkvi. Razlog za to je po navadi ali ženitev, odnosno možitev, ali pa politika. Niso torej merodaj-ni verski razlogi. Ako pa kdo od druge strani pride k nam, vstopi v katoliško cerkev, ga je nagnil k temu velevažne-mu koraku zgolj verski razlog, ne pa kak zemeljski ozir ali materielen dobiček, ker je s takim korakom navadno združena zguba službe in plače in drugi slabi nasledki. Število spreobrnjencev se veča od leta do leta zlasti v Angliji in Severni Ameriki. Znamenit je primer profesorja Ivana Stauntona, duhovnika protestantovske cerkve. Rojen je bil leta 1864 v Adrianu (v državi Michigan v Zedinjenih državah Severne Amerike), leta 1890 je postal rudniški inžener, potem profesor matematike in latinščine, 1892 postal duhovnik protestantovske cerkve, 1901 protestantovski misijonar na Filipinskih otokih v Tihem ali Velikem Oceanu, ki so kolonija Zedinjenih držav. Študirajoč razne vere, je spoznal, da je katoliška edino prava. Star 66 let, je leta 1930 vstopil v katoliško cerkev in star 70 let je letos v 71. letu svojega življenja bil posvečen za katoliškega duhovnika. Zanimiv primer, kako Bog vodi človeka iz zmote v resnico, iz katoliške vere v katoliško duhovstvo. Predpogoj pa je, da se človek milosti božji ne ustavlja, marveč da jo prejema ter z njo sodeluje.
Boljševiški božič. Ruski komunisti so odpravili vse nedelje in praznike. Nimajo pa nobenega nadomestila za krščanske praznike, zlasti ne za glavne praznike, ki so nekako zrastli z
Ozdravljenje v Lurdu. Iz poročil, ki jih prinaša lurški list »Journal de la Grotte«, danes nasleden slučaj: kletna gospodična Elizabeta Frateur je leta 1925 težko obolela. Nekaj mesecev jo morala ostati v nekem aparatu brez
vsakega gibanja. Potem je nekoliko ozdravela. Leta 1930 pa je njena bolezen izbruhnila še z večjo silo. Dobila je celuloidni oklep, ki je v njem morala negibno ležati v vodoravnem položaju. Tako so pretekla tri leta v težkem, včasih vprav strašnem trpljenju. Oče jo je opozoril na Lurd. Sam globoke vere (po svojem poklicu vseuči-liški profesor v Lovanju v Belgiji), je svoje otroke, ki jih je imel 14, vzgojil
HHHHSEHHBBHHHHBS
Kraljeve slike.
Slika Nj. Vel. kralja Petra II. v velikosti 23—31 cm, ki jo je naslikal Božidar Jakac, je že gotova in se jo dobi- za ceno 15 Din v
Tiskarni sv. Cirila v Mariboru,
aHBraHHBHHHHHBHHa
ljudskim čuvstvovanjem, da tvorijo del ljudske duše. To velja pred vsem o božičnem prazniku, ki je ožarjen s čudovito, nenadomestljivo poezijo. Boljševiški poglavarji so si izmišljali razne nadomestke, ki pa niso mogli prodreti do ljudske duše. Sedaj, ko se bliža advent = priprava na Božič, priporočajo boljševiški komandanti tako-zvani »proletarski božič«, ki naj bi nadomestil »meščanskega«. Proletarski božič bi naj bil praznik »rdeče domačnosti«. V Moskvi so otvorili poseben bazar (trgovine), kjer se prodajajo darila za otroke. Kako naj se obhaja ta praznik »rdeče domačnosti«, o tem so že izšli poluradni predpisi. Po teh navodilih se morajo vsi člani družine zbrati doma. Mati mora skuhati dobro jed, otroci pa naj se z balalajkami in kitarami zberejo okoli mize. Ko se do dobra najedo (kolikor je to v Rusiji mogoče), naj zasvirajo s svojimi instrumenti ter zapojejo revolucionarne pesmi. Ko je ta »družinski koncert« končan, pa se začne ples. Čim boljša so jedila, ki z njimi starši postrežejo otrokom, čim lepša so darila, tem lepši bo tudi »družinski koncert« in tem živahnejši »družinski ples«. S takšnim
»proletarskim božičem« boljševiiki kajpada ne bodo izpodrinili krščanskega Božiča iz duše ruskega ljudstva!
Tridnevni tečaj zaprtih duhovnih vaj pri sv. Jožefa nad Celjem se začne: v torek dne 11. decembra za fante; v sredo dne 26. decembra, na Štefanovo, za dekleta. Fantje in dekleta, lep čas in lepa priložnost za duliovno obnovitev in okrepitev se vam nudi! Torej pridite v prav obilnem številu! Agitirajte pri drugih! — Začetek vsakokrat ob 6. uri zvečer imenovanega dne. Prijavite se pravočasno! Priložite znamko za odgovor. Vzdrževalnina za tri dni znaša 75 Din. Pri tej priložnosti opravite tudi lahko molitve in obiske za sve-toletne odpustke!
Nesreče.
Vsled padca enega — dva poškodovanca. V Košakih pri Mariboru je obiral jabolka Ivan Stok. Pod jablano je stal poštni poduradnik Maks Krajnc. Stok je padel z lestve precej visoko naravnost na Krajnca. Oba omenjena sta dobila tako znatne poškodbe, da so ju morali oddati v bolnico.
Avtomobilska nesreča. Huda avtomobilska nesreča se je pripetila dne 15. novembra na cesti pri Lipnici. V Jugoslaviji bivajoči knez Edvard \Vindisch-gratz je peljal v avtomobilu iz sanato-rija v Gradcu svojo ženo Aleksandro in 10 dni starega -troka. V Lipnici je zadel v knezov avto motocikel. Avtomobil se je prevrnil v jarek in knez ter ikneginja sta se precej poškodovala — otročiček je pa padel pri močnem sunku v obcestni jarek in ostal nepoškodovan. Oba ranjenca so odpeljali nazaj v Gradec.
Viničarija pogorela. Ogenj je upepe-lil stanovanjsko in gospodarsko poslopje viničarije posestnika Franca Petka v okolid Ptuja. Ogenj je napravil 30 tisoč Din škode. Zavarovalnina je samo delna.
Smrtna nesreča prevžitkarja. V S topnem pri Makolah je padel pri nakladanju listja z voza 601etni prevžitkar Martin Dvoršak in se ubil.
Nevaren plaz. Iz Št. Jurija ob južni žel. poročajo: V Šibeniku pod Rifnikom ob novi banovinski cesti je zadnje močno deževje tolikanj razrahljalo zemljo, da se je utrgal v Šibeniku plaz, ki je odnesel in porušil hišo posestnika Lovrenca Kovača, po domače Špičeka. Ljudje so še zbežali pravočasno iz ogrožene hiše. Dne 13. novembra je porušil nov plaz pred dvema letoma zgrajeno
gospodarsko poslopje. Živino se še odgnali pravočasno. Resno ogrožena je tudi domačija posestnika Klajnšeka. Plaz je odnesel 30 m novozgrajene ba-novinske ceste. Celo staro cesto je zasulo in jo odneslo v potok. Uradna komisija, ki je pregledala kraj nesreče, je odredila, da morajo izprazniti svoje hiše in gospodarska poslopja še ostali posestniki ob potoku Fozarica, ker je nevarnost, da bi znali ponovni plazovi ta potok povsem zajeziti. Ubogi in vsega pomilovanja vredni ljudje so v največji stiski in bojazni, ker ogroža plazovje veliki del Rifnika.
Najdena smrtno ponesrečena turista.
Poročali smo že, da pogrešajo od 28.ok-tobra turista 241etnega bivšega mornariškega strojnika Jožefa Jezeršeka iz Šiške pri Ljubljani, in 221etno posestniško hčerko Emo Černičevo iz ljublj. Streliške ulice. Omenjeno nedeljo bi se naj bila podala v Kamniške planine večja družba, a konečno sta res nastopila pot samo Jezeršek in Ema. V nedeljo dne 28. oktobra je bilo lepo vreme, v pondeljek gosta megla in sneženi vi-

Sedaj v mrzlih dneh potrebuje človek znatnejše in krepkejše hrane, da ostane telo odporno proti prehladom in boleznim. Zato je priporočljivo, da zajutrkujete Mirim kakao, ki je zelo hranljiv in okrepčujoč. Zav tek Mirim kakaoa za štiri osebe velja samo 1 Din.

harji. Planinca sta hotela z Velike Planine na Konja, Planjavo, Okrešelj in Krvavec. Vrnila se nista več in starši obeh so se obrnili do kamniške podružnice Planinskega društva, ki je začela iskati po svojih članih pogrešana. Eks-pediciija je naletela na oba mlada človeka med Kamniškim sedlom in Okre-šljem, kjer je zapazila, kako gledajo izpod velikega kupa snega kosi obleke. Po legi trupel so dne 16. novembra dognali, da sta zašla mlada hribolazca na previs, kjer se jima je sneg udri, sta padla v globino in na nju se je usul snežni plaz. Planinca sta se pri padcu napol ubila in povrh ju je zadušil sneg. Družini smrtno ponesrečenih sta hudo prizadeti.
Ogenj upapelil dva kozolca. V Pečah pri Moravčah na Kranjskem je pogorel sredi noči kozolec posestniku Zupančiču v Goričanah. Zgorelo je s poslopjem 30.000 kg krme. — Zgodaj zjutraj se je pojavil požar s kozolca posestnika Pošeka iz Peč. Zgorel je kozolec s krmo in z vozovi. Gasilcem in deževnemu vremenu gre zasluga, da ni prišlo v zadnjem slučaju do večje požarne nesreče.
Podrta bukev mu je stisnila prsni koš.
Družinski oče Judež, ki stanuje v Pod-gradu pri Novem mestu, in ki se je vrnil pred kratkem iz Holandije, je podiral v gozdu bukve za drva. Nasekana bukev je nenadoma padla, je stisnila Judežu prsni koš tako, da je dve uri po nesreči izdahnil.
Razne novice.
Neznan utopljenec. V Orešju pri Ptuju je naplavila Drava dne 8. t. m. truplo neznanca, ki je bilo že kake 3 tedne v vodi. Osebnost utopljenca še ni ugotovljena, ker je bil brez vs-tke listine. Star bo kakih 45 let, ima v gornji čeljusti dva zlata zoba, kostanjeve lase in je bil črno oblečen.
Žrtev lovske nepazljivosti. Posestni-ca Roza Šajher z Orehovega vrha pri Gornji Radgoni je spravljala listje iz gozda. Dobila je iz lovske puške vsled neprevidnosti šibre na treh mestih v telo. Dne 13. t. m. je hotela poiskati zdravniško pomoč v Gornji Radgoni, a se je zgrudila mrtva pred zdravnikovo hišo. Zadeva je v sodni preiskavi.
V zadnjem trenutka preprečena nesreča. Franc SoVinek iz Gaberja pri Celju se je vračal s svojim tovornim avtomobilom v garažo, ki je ob savinjski železniški progi v Gaberju. Radi goste megle Sovinek ni opazil rdeče luči na spuščenih železniških zapornicah. Avto je zadel v zapornico, jo zlomil in obstal na progi. V tem trenutku je privo-zil iz Celja savinjski večerni vlak. Na
srečo je zapazil strojevodja avtomobil !na tiru, je ustavil vlak in je preprečil V zadnjem hipu veliko nesrečo.
Tatovi se klatijo po Savinjski dolini.
¡Zadnje dni se je pojavljala na več kraljih v Savinjski dolini tatinska tolpa in ¡so ljudje iz strahu sami zastražili svoje domove. Pri g. Godiclu, meščanskošol-Iskemu učitelju v Celju, ki stanuje v Petrovčah, so ukradli štiri zimske suk-hje. Takoj nato v neki trafiki precejšnjo množino tobaka in denarja. V Dre-feinji vasi so grozili skozi okno 801etne-mu vpokojenemu učitelju Jeretinu s Samokresom in zahtevali, naj jim izroči denar. V Žalcu so hoteli vlomiti pri Veleposestniku Robleku dvakrat in krasti, pa so jih pregnali.
Našel se je večji zaboj na poti iz Maribora k Sv. Lenartu. Lastnik naj se eglasd v upravništvu našega Ps*a.
Blaznikova »Velika praska« za leto 1935 je izšla letos že tlevetdesetič. Za ta jubilej je prav lepo in primerno opremljena. Znano je, da hočejo imeti Slovenci Samo to pratiko, ne samo pri nas doma, temveč tudi v inozemstvu, v Ameriki, Nemčiji, Avstriji, Italiji itd. Ta edino prava in res domača pratika ee> naroča pri tiskarni I. Blasn ka nasled. v Ljubljani.	1036
Fri slabosti je naravna »Franz Josefova« Ivoda prijetno učinkujoče domače zdravilo, ki znatno zmanjšuje telesne nadloge, ker se iz-
aže že v malih količinah koristno.
Obžalovanja vredni slučaji.
Obesil se je v Mariboru v magdalen-(skem parku 361etni skladiščnik Jakob Kretzenbacher.
Strašna družinska žaloigra. Dne 10.
novembra je našel pastir iz Smolincev pri Cerkvenjaku v župniji Sv. Anton v Slov. goricah v vodni mlaki truplo posestnika Janeza Bračeka z močno Irazbito glavo. Ubiti je bil pijanec, je feabodel na smrt že očeta svoje žene in
Vojaške parade v Parizu ob iGletnici premirja, s katerim je bila končana
svetovna vojna.
je bil obsojen radi prekoračenja silo-brana samo na tri mesece. Bil je tudi radi tatvine ter nasilsitev že predkaz-novan. Sum uboja je padel koj na ženo Nežo Braček in njeno hčerko Klaro. Prijeta žena je tudi priznala, kako je došlo do strašnega dejanja. Dne 9. nov. sta se podali žena in in hči Klara v klet, kjer sta mleli na žrmlje. Braček je prišel za ženskama, ju zmerjal ter psoval po stari navadi, ker je bil prepir v Bračekovi hiši vsakdanji gost. Raz-ljuteni mož je odšel iz kleti proti list-njaku. Žena Neža se je splazila za njim, pobrala kramp in udarila z njim moža po glavi. Po udarcu je šla nazaj v klet in povedala hčerki, kaj je storila. Obe sta vzeli luč iin šli k mizarski delavnici, kjer je mož navadno nočeval ter sta čuli iz nje hropenje in stokanje. Mati je dala hčerki luč, zopet vzela težki kramp, se podala v delavnico in
udarila še parkrat po glavi onesvešče-nega moža. Mrtvega sta zavlekli ženski v mlako, šli domov in zabrisali po možnosti krvave sledi. Orožniki so našli okrvavljen kramp, krvave sledi in sveže pomit pod v delavnici. Strahovito krvavo zadevo preiskuje sodišče pri Št. Lenartu, ki je hčerko Klaro že izpustilo. V preiskovalnem zaporu je bil poleg žene Neže še njen brat J. Brenn-holz, ki zanika vsako krivdo in je moral v preiskavo, ker ga je Klara obdolžila, da bi naj bil pomagal ženskama odnesti iz delavnice ubitega. Ob času zločina je bil Brennholz doma, je zvedel za krvavo dejanje od drugih in je sigurno povsem nedolžen. Ljudje obsojajo najostreje ogabno dejanje, kakorš-nega že dolgo ni bilo v Slovenskih goricah.
Nečloveški sin pred sodniki. Pri Smo-diševih v Domajncih v Prekmurju sol
j Angležinja Nita Rossly hoče prevoziti na kolesu: Evropo, Afriko, Avstralijo in Novo Zel*»"-'"-
Obletnica samostojne Poljske. Maršal Pilsudski prisostvuje paradi čet.
Rodovitnost plevela.
Boj proti plevelu, ki odvzema koristnim rastlinam luč in tla, je eden izmed osnovnih ¡pogojev razumnega obdelovanja zemlje. Ta ¡boj je potreben že za-(to, ker kaže plevel takšno rodovitnost, kakr-ISne koristne rastline niti od daleč ne morejo razvifti. Za primer vze-inimo zlatico, ki požene skoraj 3000 cvetnih glavic, v njih pa po 340 plodov, kar daje letno kakšnih 800 tisoč semen od same rastline. Regrat ima v vsakem semenskem meši-"\ku kakšnih 300 semen.
razviije vsaka rast-jjna letno najmanj 10 ¡semenskih mešičkov, ¡daje najmanj 3000 semen. Marjetica razvije kakšnih 12.000 semen,
Januš Goleč:
Lov na zaklade.
Ljudska povest po zapiskih rajnega prijatelja.
Dalje.
Zaročenki sem zaupal, da moram po pogodbi še enkrat na iskanje zakopanih ter skritih zakladov. Cilj tretje ekspedicije je primeroma blizu in brez vsakih predvidenih nevarnosti. Zaslužek pri tretji ter zadnji ekspediciji bode povzdignil moje dosedanje precejšnje premoženje toliko, da se bom lahko celo odmerjeno mi življenje posvetil družini brez izvrševanja inžener-skega poklica.
Prihodnje leto, koj po vrnitvi s tretjega potovanja, ki bo mogoče trajalo samo par tednov, bo poroka, ženitovanjsko potovanje in uživanje krščanske ljubezni v družini, kateri ne bo treba skrbeti, kaj bo jutri.
Moja ljuba je bila zadovoljna s predloženim načrtom, saj si ji je obetalo blagostanje, kakor malokateri v hudih povojnih časih.
III. del.
Marca leta 1927 bi nas naj popeljala družbena jahta »George Washington« proti skriva-
liščem ter najdiščem novih zlatih zakladov na Cocos-otočju. Par mesecev pred odhodom smo se morali poučiti, Jkaj da hočemo odkriti in kako ozadje ima zagonetno bogastvo. Družba je zbrala ter nam predložila vso znano gradivo, ki se je le količkaj nanašalo na zadevo z zlatim zakladom na Cocos otokih.
V naslednjem hočem tudi jaz podati kratek" pregled vsega, kar je potrebno za boljše razumevanje naše tretje ekspedicije, ki bi naj tvorila zaključek mojih raziskovalnih potovanj in bi naj kronala moj vstop v srečo družinskega življenja.
Blizu sto let je minulo, odkar je šel v zgubo zaklad južnoameriške države Peru. Mnogo eks-pedicij je bilo odposlanih, da bi izsledile to premoženje, a uspeh je izostal.
Leta 1831 je izbruhnila v Peru vstaja, ki je po južnoameriških republikah bolj vsakdanja prikazen.
Vojaški upravitelj peruanskega glavnega mesta Lima, katerega so stiskali revolucionarji, je pustil naložiti ogromni državni zaklad brez--mejne vrednosti v noči ter megli na ladjo »Mary Dier«. Kapitan ladje Thompson je prejel od upravitelja zapečaten ovoj, katerega je smel od<
bili na dnevnem redu družinski prepiri. Na domu oženjeni sin Franc Smodiš se je pogostokrat spri s svojo 721et-no materjo Ano. Dne 29. septembra letos je prišlo med materjo ter sinom do prepira v kleti. Jezi udani sin je stekel po puško, ustrelil mater in se je nato sam javil orožnikom. Dne 14. novembra se je zagovarjal obtoženi ubijalec pred mariborskimi sodniki, da je imel v kleti spravljeno puško, je hotel orožje odnesti drugam, a se mu je sprožila in je zadel naboj po nesreči mater. Franc Smodiš je bil obsojen na triletno ječo.
Žalostna bilanca fantovskega pretepa. V Prvencih pri Ptuju so se v noči sprli in stepli fantje iz raznih krajev. Po pretepu so obležali trije tako močno ranjeni, da so jih morali spraviti v bolnico v Ptuju, ker imajo od nožev in. sekir prizadjane rane in poškodbe.
Vlom. V noči od 15. na 16. novembra je bil izvršen vlom v trgovino Leopolda Brudermanna v Slovenskih Konjicah. Vlomilec je odnesel precej manufak-turnega blaga in tobaka.
Žalostna posledica družinskega prepira in pretepa. V Št. Janžu v občini Teharje imata posest 771etni Tomaž Viidec in njegova 711etna žena. Pri starših je živel tudi 221etni sin Matevž. Oče in sin sta se najprej sprla, nato sta se še zgrabila in padla oba na tla. Ko je videla mati ravs in kavs, je odbrzela v hlev po železne grablje in je lopnila z njimi svojega moža Tomaža dvakrat po glavi. Udarjeni se je onesvestil in podlegel pretresu možganov. Orožniki so zaprli mater in sina.
Vlomilci na delu. Neznanci so vlomili pri Sv. Križu pri Rogaški Slatini iv trgovino Jakoba Grilca. Odnesli so blaga za 10.000 Din. Isto noč in isti uz-moviči so poskušali vlom v usnjarno trgovca Strašeka pri Sv. Križu. Vsled ropota se je lastnik prebudil in je prepodil lopove s strelom. Strašeku so odnesli le nekaj kož.
Radi kokošjega prepira ubil soseda. Anton Primožič, 551etni posestnik v
Podslivnici pri Cerknici na Kranjskem, je udaril letos dne 6. avgusta med prepirom soseda Jožefa Primožiča z moti-ko po glavi, da mu je prebil lobanjo in je udarjeni podlegel poškodbi dne 16. avgusta v ljubljanski bolnici. Soseda se nista razumela zaradi kokoši, ki so prehajale z enega dvorišča na drugega. Omenjeni uboj je obravnavalo ljubljansko sodišče dne 14. novembra in je bil Anton Primožič obsojen radi uboja v razburjenosti na 1 leto in 6 mesecev strogega zapora.
Štiri strele iz različnih smeri je dobil posestnikov sin Miha Kostrevc iz Briške vasi pri Št. Jerneju na Dolenjskem. Težko ranjenega so spravili v bolnico usmiljenih bratov v Kandiji p. Novem mestu.
Slovciisha Krajina.
IZ VELIKE PRLEKIJE.
O Prlekiji se je že mnogo govorilo in pisalo. Knjige iz leta 1850 in okoli potegujejo njeno mejo do Sv. Urbana pri Ptuju, segala pa je deloma tudi do reke Drave pod Vurbergom. Njen vzhod in začetek je bil nekje v Medžimurju, Njena južna soseda je bila Lukova dežela. Ime Prlekije ne pride od vzhodno-slovenskega narečja vobče, ampak od besede »prle«. Prle, to Prleka da, ne pa: ša, šo, šou, išo itd. Kakor je Štoka-vec od što, Kajkavec od kaj, tako je Prlek od prle. Kdor govori prejt, ali se podpiše Perlek, ta je pravi Prlek nej! Mala Nedelja je gospodovalka Male Pr-leklije. Velika Prlekija pa je na severni strani Mure. Celo Prekmurje govori in
V belgijski prestolici v Briisslu so stavkali avtotakslerji. Stavkarji so enostavno preobrnili avtomobile onih šoferjev, ki se niso hoteli udeležiti stavke.
piše prle, ali pa le z majhnimi izpre-membami, nikdar pa: pred ali prej t. Sobota je vladarica Velike Prlekije. Kakor povzamemo po novejšem tisku, prebiva toder 100.000 ljudi: domačini, cigani, prišleki, apostoli in romarji, ki so menda najzadnji marš, ako še jih več ne natiskajo. Tem romarjem pa se je dalo tudi zahtevano ravnanje v Veliki Prlekiji: tukaj da je narod, ki s pesnico udrapi po lažeh tistih, ki bi radi lagali, da domačini zahtevajo več pravic za sebe, kakor za prišleke. Dopisnik pa pravim, da ni treba pesnice, ker teh laži ni. Dalje se piše, da neki tisti apostoli v Veliki Prlekiji v 15 letih vladanja niso mogli doseči, da bi jim narod veroval: Jugoslavija je naše odrešenje. Dopisnik pa sem mnenja, da take izmišljenosti zanikajo naše osvo-bojenje in naše ujedinjonje. Pri nas gotovo velika večina veruje, da je Jugoslavija naše odrešenje in zna, da drugi ne bi bili naše odrešenje. Rabski Slovenci, ki so ostali pod Ogri, nam pravijo, da smo blaženi, ki smo v Jugoslaviji.
»LJUDSKA PRAVICA.«
Pred kratkim je začel izhajati pri nas nov časopis »Ljudska pravica«. — List hoče biti namenjen v prvi vrsti našemu kmetu in delavcu, ki preživljata hude čase gospodarske stiske in nujno potrebujeta pomoči in nasveta. Čuti se, da je naš človek brez dobrega in njemu primernega lista. To vrzel je hotel izpolniti novoustanovljeni časnik »Ljudska pravica«, kar je skušal pred leti »Novi čas«, ki je pa bil kmalu — potem, ko je zašel v revolucionarno smer — od oblasti prepovedan.
Pomagati našemu kmetu in delavcu, to bi naj bil glavni cilj novega časnika. To je vse lepo in prav, nastane pa vprašanje, kako hoče novi list izpolnjevati svojo nalogo. Iz dosedanje vsebine in sodelavcev smemo upravičeno sklepati da sledi ta list v svetovno-nazornem
pogledu »Našemu času«. Tako med drugim hudo napada špansko vlado, ki je s silo zatrla upor španskih delavcev, ki so bili nahujskam od komunističnih vodij in podpirani iz Moskve. Tega novi list ne pove in ravno tako molči, da so ti uporni delavci v prvi vrsti morili duhovnike, skrunjali in podirali cerkve in samostane, da so meso ubitih duhovnikov postavljali v izložbe in ga prodajali za »svinjsko« meso itd. Kruto napada »Ljudska pravica« špansko vlado, ki je tako početje zatrla ter krivce primerno kaznovala. Dalje zdaj lahko sodite sami!
Kmetje in delavci! Bodite previdni! List, ki odobrava preganjanje kristjanov pod krinko delavskih pravic, ni vreden, da bi ga brali in razširjali! Berite in podpirajte rajši krščanske liste, ki tudi obsojajo vse, kar se vam slabega zgodi, ki vam pomagajo še bolj v vaših težavah in nadlogah, a vam ne trgajo iz vaših src vere in ne netijo sovraštva do Cerkve.
Berite in širite »Slovenskega gospodarja« med našim ljudstvom, v njem potožite svoje težave in on vam bo ra-devolje dajal nasvete in pouk v vseh vaših težavah!	J. Š.
Resnici na ljubo! Dr. Sonc, ki je zdravil bolnike v Odrancih, je poslal svojemu šefu v Ljubljano poročilo, v katerem med drugim pravi, da so hiše v Prekmurju iz blata in slame, da je v istem prostoru kuhinja, spalnica in hlev, da so povsod ilovnata tla, da kot prehrana velja le koruza, da je preveč komarjev, muh itd. (To poročilo je prineslo »Jutro«.) G. doktor, veliko krivico ste nam storili. Kdor je bil že kedaj v Slovenski Krajini, se čudi takšnemu poročilu. Pridite še enkrat v našo Krajino in bova šla od vasi do vasi, od hiše do hiše in se boste sami prepričali, da ste nam krivi.co storili. V naših vaseh s 100—150 hišnimi številkami res dobite kakšno hišo iz zemlje, ki je pa ne boste od daleč ločili od zidane, Vaše poročilo pa dela vtis, kakor da bi bile vse hiše iz blata in slame. Po Vašem poročilu izgleda, kakor da bi mi marsikod mir-
no spali ob kaki kravi ali svinji. Pravite, da je marsikod tako. Bil sem skoraj že v vseh naših vaseh, a kaj takega še nisem videl. Ne smelo bi se trditi, da je to marsikod, četud^ bi kaj takega kje videli, pa sem prepričan, da takih prilik v naši Krajini ni. Iz opisa v »Jutru« sem dobi! vtis, da poročate za celo Prek-murje. Za prehrano služi baje le koruza, Ker vse druge pridelke prodajo. Tudi. to ne odgovarja splošno dejanskemu stanju. Veliko koruze je res v krajih med Hotizo in Dakležov« jem, pa tudi v teh vaseh služi kot prehrana: pšenica, rž, fižol, ajda, proso, krompir in seveda tudi meso ter koruza. Na takozvanem Ravenskem (okrog Sobote) pa naši. kmetje pridelajo toliko pšenice, da je v mnogoterih krajih ni toliko videti. In tukaj res pšenico prodajajo, ker je vse ne morejo porabiti, koruza pa v teh krajih služi predvsem kot živinsko krmilo. Hodil sem kot dijak v mnogih krajih Dravske banovine in v več krajih videl kruh, katerega naš kmet ne bi postavi! na mizo. Tudi tla niso povsod ilovnata (zunaj na polju že), komarjev pa je tudi drugod dovolj. Kdor še ni bil pri nas in je čital Vaše poročilo, dobiva vtis, da stanujemo in živimo kakor na albanski meji. Naše razmere, pravite, da se niti ne dajo primerjati gorenjskim. Nismo bogataši, ni nas sram priznati, da nas revščina teži, čeprav plačujemo zelo veliko davka. Če ste na Gorenjskem na boljšem, blagor vam! Pri nas bode res treba še marsikaj storiti v zdravstvenem oziru, pa ravno tako tudi marsikod drugje v naši banovini.
Pozabljivost. Nekateri so pozabili čestitati' ob neki priliki, ali pa niso ho-teli. Vsi ti zamudniki so dobili v podpis čestitko, ki jo naj vrnejo na označeni naslov. Želimo le, da bi sa dosti teh podpisov nabralo.
Turnišče. Časopisi so prinesli novico, da bo prišla k nam učiteljica gdč. Zahnfuchs Julija od Sv. Ane v Slov. goricah. Toda gdč. Zahnfuchs k nam ne bo in, kakor čujemo, je nastopila že svoje službeno mesto na Hotizi. — Med našim učiteljstvom sploh ni bilo letos nobene spremembe.
Turnišče. Odkar se je izvršila regulacija rečice Ledave, čutijo naši travniki po leti precejšnjo sušo in na jesen, ko nastopa obilica dežja, se kaj kmalu preplavijo z vodo. Tako
preti šele daleč na odprtem morju. Zavitek je vseboval natančna navodila glede cilja ladje in varnostnih odredb, katere bi naj ukrenil kapitan V zaščito zaklada.
Kapitan Thompson je bil hraber morski medved in eden najbolj zanesljivih mož v službi peruanske republike. Svojo nesebičnost je že bil dokazal v najbolj nevarnih položajih. V tem slučaju je bila skušnjava prevelika. Kepe zlata so se nahajale v njegovi neomejeni oblasti. Vlada, ki mu je bila izročila v varstvo zaklad, se je nahajala v obupnem boju za obstoj. Vsaka ura bi jo bila lahko strmoglavila ter uvedla dolgovezne nemire, kojih' izid je bil negotov.:
Thompson se je odločil po dolgem oklevanju, da bo postopal v tem slučaju na svojo lastno pest. Dal je povelje, naj zajadra ladja v smeri proti Cocos-otočju (v Tihem Oceanu, ne daleč od Beverno-zapadne obale Južne Amerike). V majhnem zalivu omenjenih" otokov se je usidrala jadrnica. Državni zaklad so prenesli na kopno in &a zakopali med razvaline starodavnega svetišča.
Na nadaljni vožnji je obstreljevala Tliomp-sonovo ladjo »Mary Dier« francoska križarka »Espeigle« in jo je tudi potopila. Kapitan Thompson je ušel smrti v zadnjem trenutku. Francozi niso izročili ujetnika peruanskim oblastem, ho-
teli so izrabiti zase ugodno priliko in se polastiti zaklada.
Francoska bojna ladja s Thompsonom na krovu je pristala pri Cocos-otokih. Kapitan bi naj pokazal kraj, kjer je tičal zakopani zaklad.
Thompson je že bil v obupnem položaju. Na nepojasnjen način se mu je posrečilo, da je prekanil stražo. Ušel je s tremi mornarji od posadke francoske križanke v majhnem čolnu. Obljubil je, da bo delil zlato z begunci. Da bi pa lahko dvignili težke in z zlatom napolnjene zaboje, za ta posel je bila potrebna cela ekspedicija.
Kapitan Thompson in tovariši so se zatekli po dolgotrajnem tavanju na Angleško. Nekaj let so se morali skrivati, ker so bili ožigosani kot dezerterji od peruanske in francoske oblasti. Še le po preteku 23 let se je upal Thompson na Co-cos-otoke v spremstvu z nekim Kastingom, ki je bil v posesti trijambornika. Usoda je hotela, da se je potopila ladja v Atlantskem Oceanu z vsem, kar je bilo na njej.
Minula so desetletja. Vse osebe, ki so se bile udeležile vožnje kapitana Thompsona na »Mary Dier«, so že bile pomrle. Nobeden človek' ni več znal za kraj, na katerem je bil zakopan zaklad države Peru. Životarilo je o zadevi edino ustno izročilo. Mornarji vseh' narodnosti so si med se-
rutica 30.000, osat 190 tisoč itd. Gorje, če bi iz vsakega teh semeri1, nastala nova rastlina', ali če bi človek nepre-" stano ne pulil škodljivih zeli!
Trdnost jajčje lupine.
Pred zdrobljivostjoi jajc imajo ljudje običajno največji strah in ravnajo z njimi koli« kor se da obzirno in previdno. A ta bojazen je v bistvu krivična, kajti jajčna lupina je v primeri s svojo tan« kostjo pravi čudež trd« nosti. Jajce prenese dosti, če ga ne mečeš na« ravnost v steno. — V znanstveni delavnici so jajce izpihnili in prazno lupino, ki so jo po« stavili pokonci, so obtožili. Držala sa je kaj krepko, ker se je z dren
so tudi sedaj travniki v bereku ob banovinski cesti pod vodo. Poleti se je večkrat čulo, da se bodo napravile primerne namakalne priprave za travnike, kar bi se lahko izvedlo ob Stari in Novi Ledavi in sicer ne z velikim' stroški. Vsekakor bi bilo želeti', da bi se načrt za namakanje tudi izvedel, kar bi bilo ogromnega pomena za naše travni štvo.
Turnišče. Letošnji sejmi prihajajo h koncu in s tem tudi sezona za naše čevljarske mojstre. Čevljarska obrt je pri nas že od nekdaj razvita in se opravlja poleg kmečkega gospodarstva. Letošnja jesen je bila sicer našim čevljarjem nekoliko bolj naklonjena kakor lansko in predlansko leto, vendar pa dobiček
OD naši 21 Iclilci.
Fr. Tanjšek, št. Andraž pri Vel.
Četrt stoletja. To je doba, ki prinese mnogotere spremembe tako v življenju posameznika kakor skupnosti. Če se ozremo nazaj v dobo zadnjih 25 let, vidimo, koliko se je spremenilo v tem času. Bila je to doba, ki je dala svetu povsem drugo lice: izginile so stare meje in države, na mesto njih so stopile nove. Med človeštvom so se pojavili novi nazori in nove sile, ki so popolnoma preobrazile svet. Tudi v društvenem življenju se je mnogo spremenilo; pojavila so se nova načela, nov način delovanja na prosvetnem polju.
Ko je bila v predvojni dobi narodna stiska na višku, ko je grozila nevarnost, da val nemštva in nemškutar-stva preplavi celo našo deželo, se je naša mladina pod vodstvom svojih voditeljev začela združevati v obrambnih organizacijah, da zajezi pogubonosni val nemške osvajalnosti. Povsod po deželi so se začela snovati izobraževalna društva, ki so v teku let izvršila velikansko narodno-obrambno delo, čigar uspehi bodo segali v pozne rodove.
ni velik, ker je cena čevljem zelo nizka in potreben materijal razmeroma drag. Veliko škode dela zlasti čevljarjem tvrdka Bata. Precej obrtnikov je svoje obrte lansko leto odpovedalo, ker pri na? ni čevljarskih mojstrov, ki bi se bavili izključno le s čevljarstvom, temveč tudi s poljedelstvom, in ker so bili davki razmeroma previsoki.
Turnišče. V sredo dne 14. novembra zvečer smo opazovali zanimiv nebeški pojav. V precejšnji oddaljenosti od meseca se je «tvoril širok kolobar. Ljudje pravijo, da se taki kolobarji okrog meseca naredijo redno kot znak za vetrovje.
Tako je pred 25 leti želja, ustanoviti izobraževalno društvo, vzniknila tudi pu nas. Zadevo so vzeli v roke resni možje, ki so kmalu zbrali okrog sebe mladino, katera je bila vsa navdušena za to idejo. Pravila novega društva so bila predložena dne 13. oktobra 1909 v odobrenje takratnemu deželnemu na-mestništvu v Gradcu, ki jih je z odlokom z dne 28. oktobra istega leta potrdilo. Naša mladina se je z navdušenjem lotila dela; posamezniki so kar tekmovali v delu med seboj. Vršila so se predavanja gospodarskega, prosvetnega in narodnostnega značaja ter igre, prešinjene vse s ¡krščanskim in slovenskim duhom, pri katerih so se naši mladi posebno radi udejstvovali. Pri tem so se vnemali za slovenske svetinje: za vero očetov, za naš materni jezik, za slovensko narodnost, za naše narodne šege in običaje. Društvo si je ustanovilo lastno knjižnico, ki je bila ena prvih v okolici ter nudila članom mnogovrstnega čtiva ter tako izpodrinila šund, ki se je ljudem ponujal ter se ponuja od raznih strani.
Nastopila so leta strahote, ki tudi našemu društvu niso prizanesla. Vsi najboljši voditelji in člani so odšli na bojna polja. Poprej tako živahno društvo je sedaj samo še životarilo. Kar je še bilo ljudi doma, so imeli druge bri-ge in skrbi; zato ni čudno, da ni nihče
imel več veselja do društvenega dela. Pa tudi to je minilo. Končala se je svetovna vojna, znašli smo se v svobodni narodni državi. Vrnili so se domov možje in fantje, toda ne vsi. Mnogi so našli v tujini svoj grob. Kar pa jih je prišlo, so se z vnemo lotili dela, tako da se je društvo kmalu živahno razgibalo in je število članstva zopet narastlo dO predvojne višine.
Sredi leta 1926 se je na izrednem občnem zboru Sklenilo, da se društvena pravila nekoliko spremenijo. Nova pravila je bivše veliko županstvo v Mariboru z odlokom z dne 18. sept. 1926 potrdilo. Od takrat nosi društvo naziv: »Katoliško prosvetno društvo«. Delovanje prenovljenega društva se je razširilo, ojačilo in poglobilo. Zgradilo si je društveni dom, ki je bil odslej središče vsega delovanja.
Prišel je usodni 17. februar leta 1933, ko je med drugmi tudi naše društvo prejelo dekret, da se razpušča. Ali že dober mesec zatem dne 23. marca je bil ta odlok razveljavljen in društvo zopet upostavljeno. Veselje naše mladine je bilo nepopisno. Saj je dobila nazaj organizacijo, v kateri je popolnoma sama odločevala, v kateri je res z veseljem in srčnim čutom delovala.
V 25. obletnici smo. Ko gledamo nazaj v preteklost, vidimo, da more naše društvo biti ponosno na uspehe, ki jih je doseglo v dobi 251etnega delovanja. Vedno so imeli vodstvo v rokah ljudje, ki so bili prešinjeni s prosvetno vnemo, ki se niso ustrašili nobenih zaprek in težav, ¡ki so krepko hodili po poli, katera vodi do uresničenja naših idej. Mnogo od njih že v miru počiva, mnogim izmed njih že čas beli njih lase, toda še vedno jih zanima delo za izobrazbo naslednikov, še vedno pazno zasledujejo delo sedanje mladine. Čast tem našim pionirjem! Mladina je ponosna na vas! V vas vidi svoje vzornike! Zato vam ob 251etnici društva prisega, da ; hoče zvesto hoditi po poti, ki ste jo vi
bila šele pri obtežbi 36 do 38 funtov (1 funt je pol kg). Tudi proti pritisku od znotraj je jajčna lupina izredno odporna. Pri tem poskusu so uvedli v prazno lupino skozi majhno luknjo gumijast balon, napolnili so ga od zunaj z vodo in stopnjevali pritisk čedalje bolj. Lupina je vzdržala pritisk do 5 funtov na 1 kv. cm. Proti zunanjemu vodnemu pritisku je bila še odpornejša. Zdrobila se je šele pri pritisku 30 do 37 atmosfer.
Največji toplomer.
Največji svetilni toplomer sveta imajo v Parizu na Eifflovem stolpu med obema šte-.vilnicama ondotne ure y višini 16 m nad zem-
boj pripovedovali o ogromnem bogastvu, ki počiva pod zemljo na Cocos-otokih.
Leta 1894 so zašli slučajno nekateri dokumenti iz posesti kapitana Thompsona, nanašajoč se na bajni zaklad, v roke poveljnika Cur-sona Hove. Odpremil je ekspedicijo na omenjene otoke, a se je vrnila brez uspeha. Vse ostale eks-pedicije, ki so še sledile, so bile zastonj.
Že po vojni se je odpeljal na Cocos-otoke angleški športnik Campbell. Pogledal je v papirje ¡kapitana Thompsona na jahti »Aventress«. Kakor vsi njegovi predniki, tudi Campboll ni imel sreče.
Čuden je doživljaj, katerega beleži Campbell nekaj mesecev za tem, ko se je bil vrnil po brezuspešnem iskanju. S potovanja na Cocos-otoke je prinesel seboj kovinast prstan in eno lopato. Ta dva predmeta je našel na otoku, ko je iskal zaklad. Najbrž sta prstan ter na pol od rje raz-jedena lopata z ladje »Mary Dier«, ki je bila pripeljala svoj čas peruansko zlato na otočje. Ko je pokazal Malcolm Campbell najdnino čarovnici, mu je ta takoj povedala, da sta z otoka v Oceanu in sta bila v rabi pred 100 leti ob priliki zakopavanja zaklada. Čarodejka Pollok je popisala natanko otok, čeravno se ji niti sanjalo ni, za katero zadevo gre.
Malcolma Campbella, svetovno znanega av-tomobilnega dirkača, je spremljalo več let hrepenenje: odkriti zaklad na Cocos-otočju. Zagre-bel se je v zemljevide ter potopisne knjige, da bi zadel na kraj, na katerem so zakopali Thomp-sonovi uporniki plen njihove nezvestobe napram domovini.
Že pred 50 leti so zvedeli raziskovalci o popisu, kako ter približno kje bi se naj skrival zaklad.
Admiral Palliser je oskrbel posebno ekspedicijo, ki se je ukvarjala z odkritjem. Ob tej priliki so dognali, da so bili poprej omenjeni podatki glede zakopanega zaklada čisto napačni. Pozneje so celo dokazali, da so morski roparji, da bi se zavarovali napram morebitnemu izdajstvu lastnih tovarišev, spremenili tok potoku, ki je tekel le nekaj korakov proč od mesta, prikriva-jočega globoko shranjene dragocenosti.
Anglež Campbell je bil vedno prepričan, da zaklad na Cocos-otočju ni plod človeške domišljije. Cenil ga je na okroglih 12 milijonov funtov šterlingov. On sam se je že mudil na otoku s spremljevalci. Neumorno so razkopavali zemljo štiri tedne. Veliko preglavic mu je delalo skalovje, katerega je rušil ter odstranjeval s pomočjo dinamita. Po trudapolnem ter brezuspešnem delu ga je napadla mrzlica. Mora.1 se je vrniti
Začrtali, ter še z večjo vnemo delati za napredek ljudske prosvete in blaginje!
Vuiberg. Delovna skupina FKA vprizori v nedeljo dne 25. novembra, ob treh popoldne, v Župnijskem domu pretresljiv verski miste-rij »Theophilus«. Farftje zapojejo t u d i več lepih pesmi, morda še zaigrajo kak kuplet, torej pridite! Vstopnina je razmeroma nizka.
Št. Andraž pri Velenju. Ponovno vabimo vse domačine in sosede, da nas sigurno po-setijo v nedeljo dne 25. novembra v Društvenem domu, kjer priredi Katoliško prosvetio društvo ljudsko igro v štirih dejanjih »Vaški 1' pov«. Pred igro poje domači pevski zbor. Vstopnina znaša: sedeži 6, stojišča 4, za deco 2 Din. Ker je snov igre zajeta iz življenja našega kmečkega ljudstva, zato naj nikdo ne zamudi priti pogledat. Torej v nedeljo na veselo svidenje! Bog živi!
Maribor. Dne 14. novembra popoldne smo izročili materi zemlji na mestnem pokopališču na Pobrežju tiuplo blagopokojnega gosp. Boštjana Ferka, ki je delal nad 50 let kot črkostavec in je bil zaposlen v Cirilovi tiskarni nad 43 let. Zadnja leta je užival' zaslužen' pokoj in je podlegel dne 12. novembra dopoldne pljučnici na svojem stanovanju. Pogreba so se udeležili poleg stanovskih tovarišev iz vseh mariborskih tiskarn še g. ravnatelj Cirilove tiskarne Fr. Hrastelj, monsignor J. Vreže, g. profesor dr. Josip Hohnjec in še več drugih odličnih gospodov iz Maribora, ki so poznali dobrega ter delavnega g. Ferka. Žalostinki mu je odpelo pevsko društvo »Grafika« in ob odprtem gr^bu se je poslovil od rajnega v izbranih besedah stanovski tovariš. Blagemu g. Boštjanu ostani ohranjen časten spomin med vsemi, ki so ga poznali! Naj v miru počiva!
Studenci pri Mariboru. Tam po leti se je začelo nekaj gibati pri cerkvi sv. Jožefa. In v nekaterih listih se je javilo, da se namerava popravili zvonik. Obenem se je prosilo cenj. občinstvo, naj kolikor more prispeva in pomaga za izvršitev, ker je cerkev revna. Radovedni boste vprašali, kaj je torej s popravilom in kako se je uporabil denar, ki so ga nekateri že darovali? Hvala Rogu in blagim dobrotnikom! Zvonik je dobro in temeljito popravljen od »pete do glave« zunaj, kar se tiče zidarskih in nekaj mizarskih popravil, ki so bila najpotrebnejša. In kar je še lepše: stro-
ški so vsi kriti! S tem pa še ni končano delo. Kdorkoli pozna notranjost cerkve sv. Jožefa, kako revna je, bo rad priznal nujnost, da se popravi, osnaži. Zato se prav lepo priporoča predstojništvo cerkve vsem Jožicam in Jožefom in sploh vsem častilcem Sv. Jožefa, naj nas podpirajo še nadalje v tem popravilu prihodnje leto. Gospodje duhovniki naj ne vržejo v koš, ko dobe prošnjo in položnico v korist naše cerkve. Bog plačaj! Za dobrotnike se opravi vsaki teden ena sv. maša v tukajšnji cerkvi. — Predstojništvo cerkve sv. Jožefa v Studencih pri Mariboru.
Dravograd. Dne 14. novembra je umrl nagle smrti najstarejši član tuk. gasilnega društva g. Jakob Taller v 64. letu svoje starosti. Pred par dnevi je zbolel na pljučnici. Rajni je bil od rajnega viteškega kralja Aleksandra odlikovan za zasluge pri gasilnem društvu z zlato in srebrno kolajno. Bil je dober, miren mož, da ga je vse rado imelo, kar je tudi pokazal veličasten pogreb. Moški pevski zbor mu je pod vodstvom domačega organista g. Štegerja zapel ganljivo žalostinko. Naj počiva v miru! — Nov razred šole smo dobili. Nekdaj pred 30 leti je bila šola v sedanj,i mežna-riji; zadnja leta se je razred uporabljal za zasebno stanovanje in sedaj so zopet naredili
6 .razred. Tako imamo sedaj celo hišo lepo očiščeno in napolnjeno. Še nekaj! Novi g. kaplan je organiziral šolsko petje v cerkvi, ki se prav lepo razvija. Gospod organist vneto poučuje šolarje in se obeta čez nekaj časa lep uspeh.
Sv. Pankracij-Remšnik. Poletna sezona je minila, skupni izleti so prenehali, pa lepa jesen nam da priliko, da obiščemo našo izletno točko večkrat tudi sedaj. Naš Maribor je pač
najbolj zvest Sv. Pankraciju. Šole, društva in posamezni so lepo obiskovali letos našo izletno točko, četudi je bilo letos mnogo zaprek. Naše ljudstvo pa je veselo v teh žalostnih časih, da vsaj vidi, da ni popolnoma osamljeno, kiikor bolnik, ki sameva, je vesel, da koga vidi in sliši. Sedaj pa poslušajte obmejno prošnjo! Da Pankracij pride do one veljave, katere je vreden v javnosti, se pripravlja zidanje razglednega stolpa. Nekaj apna je že tam, kamenje se vozi' in donaša. Prav lepo se je postavila naša šolska mladina. Kronika bode pričala stoletja potomcem, s kakim navdušenjem so dela za veljavo kraja in s tem države ob meji. Gospod šolski upravitelj je že dvakrat peljal večje šolarje tja in tudi sam pomagal nositi kamenje. Hvala in čast mu! Na-nošenega kamenja je več kubičnih metrov. Naši kmetje so že dva dni vozili za roboto; tako hočejo pripomagati, ko denarja nimajo. K zadnji službi božji, ki je bila ta mesec pri Pankraciju, so tudi domačini prinesli nekaj kamenja. Tako se naproša, da vsak, ki je blage volje in to telesno zmore, prinese kamen in tako spopolnjuje ono grmado kamenja, ki je potrebna za zidavo. Skupno delo bo uspeh imelo ter rodilo čast in ponos našega naroda in domovini!
Podova pri Račah. Nova motoma brizgalna, ki si jo je nabavila gasilna četa v Podovi s štedljivostjo in požrtvovalnostjo, bo v nedeljo dne 25. novembra slovesno blagoslovljena popoldne ob dveh. Prijatelji gasilstva vljudno vabljeni na pomoč!
Spodnja Polskava. V nedeljo dne 25. t m. priredi kmetijsko-gospodinjski tečaj v Spodnji Polskavi poučno razstavo v veliki dvorani občinske hiše. Ob tej priliki se vršijo strokovna predavanja in sicer ob 11. uri predpoldne in ob dveh popoldne. Vabijo se vse žene in dekleta, da obiščejo to razstavo. Ob treh se prične oficijelni zaključek tečaja, katerega se udeležijo starši gojenk in p6vabljeni predstavniki oblasti. — Ker se bo vršil od 1. decembra t. 1. dalje drugi tečaj v večjih prostorih, se bo sprejelo tudi večje število deklet. Zato naj se priglasijo še ona dekleta, ki; ga nameravajo obiskovati, ker je še nekaj prostih mest. Vse prijave sprejema Marica Rajšpova v Spodnji Polskavi, ki daje tudi vsa potrebna tozadevna pojasnila.
brez zlata in draguljev. Po preteku nekaj mesecev je sklenil, da bo stikal ponovno za zakladom ob morski obali, katero je doslej le površno pre-ril in pregledal.
Odposlana je bila na otok ponovna ekspe-"dicija, koje vodstvo je prevzel kanadski polkovnik Leckie. Campbell bi naj zamenjal častnika nekoliko pozneje. Baš tedaj, ko bi se naj izvršila zamena, se je vršila na Floridi ob morski obali avtomobilska dirka, v kateri je šlo za svetovno slavo ali takozvani rekord. Campbell se ni mogel odločiti, da bi se odrekel dirki na račun eks-pedicije. Bil je uverjen, da Kanadcu ne bo uspela najdba in bo itak potrebna še ena raziskovalna odprema.
Leckie in njegovi tovariši so se lotili dela z najnovejšimi tehničnimi pripomočki. Polkovnik se je pogajal več mesecev pred odhodom z vlado republike Costarica, koje last je Cocos-otočje. Slednjič se je vrhovna oblast omenjene ljudo-vlade vendarle odločila, da je odposlala s polkovnikom 9 vojakov, ki bi naj pazili na to, da dobi Costarica v s>»čaju najdbe zasiguran jej delež na dragocenostih in zlatu.
Vsa oberstova prekopavanja zemlje ter pre-obračanja skal so bila zastonj. Po večmesečnem raziskovanju je moral priznati, da je kopal ter
iskal zaman tam, kjer je vršil isto brezplodno delo leta 1897 admiral Palliser.
Tretje poročilo, nanašajoč se na južnoameriški zgodovinski zaklad, se glasi:
Advokat Julij Torres iz južnoameriške republike Ecvador bi naj bil našel v indijanski vasi v gorovju Andov pravljični zaklad starih Inkov, ki so prebivali v dobi odkritja Južne Amerike po Špancih v današnji državi Peru. (O zgodovinskem ozadju zlatega zaklada starih Inkov nekoliko pozneje.)
Da bi bila naša ekspedicija natančno poučena, kaj je vse znanega o posebnostih ter znamenitostih, ki obdajajo samotne Cocos-otoke, je dodala zgorajnim beležkam še popis pošastnih prikazni, katere so opazovali v tamkajšnji bližini.
Parnik »Castilian« je bil 12. decembra 1857 ob 6. uri zvečer sredi Atlantike ob zapadni afriški obali in blizu otoka Sv. Helene, zadnjega bivališča velikega Napoleona. Kapitan Harington v družbi častnikov Dawisa in Iluitlerja je gledal na poveljniškem mostu otok, ko se je prikazala samo 20 metrov daleč sredi morja čudna pošast. Njen vrat je bil dolg vsaj 20 m in 100 m naokrog je bila voda namah temnorjvaa. Z daljnogledom
ljo. Ob vznožju stolpa visi pod posebno strešico termometer z živim srebrom v podobi črke U. En trak toplomera je ozek, drugi širok. Ozka cev je v kontaktu s posebno električno pripravo, ki prižiga niz barvnih žarnic, tako da se opazovalcu zdi, kakor da srebro v cevi vstaja in pada. Ta toplomer sveti vsako noč do ene ure zjutraj.
Nekaj, kar ne vedo vsi:
da ima Avstralija vkljub svoji razsežnost1 prostora za največ 20 milijonov prebivalcev, ker je velik del avstralskega ozemlja neoblju-dljiv;
da so že stari Egipčani poznali in študirali sladkorno bolezen.
Št. Peter pri Maribora. Z združitvijo občin je bila tudi naša starodavna občina šentpeter-ska pridružena občini Košaki. Mnogo se pa zadnje čase razpravlja in piše o priključitvi okoliških občin k mestu Mariboru. Po enem predlogu bi pripadel tudi veliki del občine Košaki k Mariboru, in to brez Št. Petra; po drugem načrtu pa tudi Št. Peter. Ker se pri prvotni komasaciji občin ni oziralo na naše želje, naj bi se upoštevale vsaj sedaj. Ako se priključil večina občine Košaki Mariboru, se naj da hivši občini Št. Peter zopet samostojnost, ker ima vse predpogoje zato. Občini Št. Peter bi se naj le priključil del Meljskega hriba, ki že itak šolsko in cerkveno gravitira k Št. Petru. Priključila bi se naj šentpeterskii občini še eventuelno katastralna občina Grušova, ki spada šolsko in cerkveno k Št. Petru in ker se velika večina Grušovčanov s tem ujema. Če bi pa se v str aj al o na tem, da se priključi tudi Št. Peter Mariboru in bi predlog bil osvojen, se tudi ne protivimo, a le pod pogojem, če se to izvrši brez vsake kakoršne sii bodi večje ali nove obremenitve šentpeterskih občanov, to je da se inkorporacija izvrši brez povišanja dajatev, ker dobrine, ki> bi jih imeli Šentpeterča-ni od Maribora, bi bile za dolgo vrsto let za nas prav malenkostne. Seveda nam je veliko ljubše, če se uresniči naš prvotni predlog. Vsekakor pa odklanjamo vsako drugo rešitev ali morebitno združitev Št. Petra s katerokoli drugo občino.
Št. Peter pri Maribora. Opozarjamo na cesto od cerkve proti Hrenci in pa na sedanjo cestno zvezo od okrajne ceste proti Nebovi in Met-tavi, kjer je le vsled popustljivosti oskrbništ-va veleposestva grofice Eltz omogočena vožnja iz Nebove in Metave na okrajno cesto. Pristojne činitelje vljudno vabimo, da si te ceste pogledajo! — Nekje smo čitali o obveznem fotografiranju in da je županstvo v Kamniku pozvalo vse občinske ddbornike, naj se pridejo fotografirat itd. Tudi občinski očetje občine Košaki so se hodili fotografirat prejš-110 nedeljo. No ja, bo vsaj lep spomin na osem občinskih odbornikov iz Št. Petra. — Bratovščina jeruzalemskega osla je napravila precej preglavic in jeze tistim bogaboječnežem, ki iz - sami ponižnosti raje postajajo zunaj cerkve. Ni jim tudi jasno, odkod izvira ime te bratovščine. Naj jim bo pa to tem potom pojas-
njeno. Judje so imeli navado, da so ie oddaljenejših krajev prijahali na oslih v tempelj. Osle so kajpada pustili pripete ali kar prosto zunaj templja, sami a so šli v tempelj, da so opravili svoje bogoslužje. Zdaj bo torej zaan pomen te čudne bratovSčine. Torej se člani bratovščine jeruzalemskega osla nikakor ne morejo primerjati z judi, ki so bili vsekakor bolj verni, ker so šli v tempelj, doeim so njhovi osli ostali zunaj.
Št. Peter pri Maribora. Pretekli pondeljek sta slovesno obhajala v župni cerkvi svojo zlato poroko Šeneker Alojz in Ivana, viničarja iz Vodol. Zlatoporočenca sta še za svoja leta čila in zdrava, saj že ima zlati ženin 85 let, njegova družica pa je za 10 let mlajša. Poročena sta bila pred 50 leti in sticer dne 23. februarja 1884 pri Spodnji Sv. Kungoti. Ženin je rodom od Spodnje Sv. Kungote, nevesta pa iz Svečine. Daj Bog, da zlatoporočenca preživita jesen svojega življenja v sreči in zado-voljnosti in da bi jima ničesar ne manjkalo, kar rabita za dušo in telo.
Zlatoličjc na Dravskem polju. V nedeljo dne 11. novembra je zapregel posestniški sin konje, da gre na polje po neki pridelek. Ko je krenil konje iz dvorišča na državno cesto, se mu je voz prevrniti z njim vred in s pomagačem, ki je imel fantka s seboj. Fantek se je pobil, voznik in pomagač sta ostala nepoškodovana.
Sv. Tomaž pri Ormožu. V soboto dne 10. t. m. smo tomaževski farani sprejeli novega g. župnika Franca Magdiča. Muhasto jesensko vreme nam je naklonilo prav lep dan. Naše verno ljudstvo se je polnoštevilno udeležilo sprejema, da izkaže čast onemu, ki prihaja v Gospodovem imenu v Njegov vinograd delovat v dušno korist njemu izročenih faranov. 56 kolesark in kolesarjev mu je prihitelo naproti do železniške postaje. Pisanemu sprevodu se je na farni meji po pozdravu pridružilo 28 konjenikov. Kakor bi prihajala pomlad v deželo, se je zdelo, toliko cvetja, slavolokov, zastav in zastavic je bilo. Pri cerkvi, ki je bila, kakor tudi župnišče, vsa okrašena z zelenjem in jesenskim cvetjem, je pozdravil g župnika g. kaplan, šolski upravitelj, ključar, zastopniki: ženske, dekliške, fantovske Marijine družbe, občine itd. Po zahvali novega g. župnika je bila v cerkvi zahvala in priporočilo Onemu, ki vodi vsa naša dela in naša po-
Pri hemoroidalni bolezni, zagatenju, natr« ganih črevah, abscesih, sečnem pritisku, ode-? belelih jetrih, bolečinah v križu, tesnobi v pr-r sih, hudem srčnem utripanju, napadih omote« ce prinaša uporaba naravne »Franz Josefove* grenčice vedno prijetno olajšanje, cesto tudi popolno ozdravljenje. Strokovni zdraviiki za notranje bolezni svetujejo v mnogih primerih, da naj pijejo taki bolniki vsak dan zjutraj in zvečer pol čaše »Franz Joseiove« vode. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah.
ta, in ki naj blagoslovi delovanje novega pa-( stirja v teh težkih časih, da bodo vsa naša dejanja usmerjena edino le k Bogu, večni LeV poti in Resnici!
Štrigova pri Ljutomeru. V nedeljo dne 11. novembra se je poročil mladenič Janez Bogdan s Frančiško Kovačtč. Bil je dober mlade-; nič, zvest katoličan in predsednik »Križarskega bratstva«. Želimo obema obilno božjega blagoslova. — Jesensko delo smo že opravili, ra-! zen stelje, ki je vsled trajnega deževja ni men g oče spraviti. Tudi pri nas se kmetje pritožujejo čez denarno krizo, ki tudi nam ne priza-? naša. Tisto malo poljskih pridelkov, ki smo jih pridelali, ni mogoče v denar spraviti, ali^ pa zelo poceni; za vino, ki ga je zelo malo, pa je »zvrstna kapljica, nam ponujajo samo 4—5' Din. Kmet se vpraša, kje naj vzame denar za davke, obutev in obleko na zimo. — God sv. Martina smo tudi mi z manjšimi slavnostmf proslavili. Med rano sv. mašo je izvajal lepe pasma naš domači pevski zbor. Posebno pozornost vernikov vzbuja s svojim globokim basom gospod Martin Klovar, po domače Pu-: kač, prejšnji cerkveni ključar in cerkovnik, ki je zadnji čas pristopil k pevskemu zboru im ga često vidimo med našimi cerkvenimi pevci na koru.
Svetinje pri Ormožu. Z žalostnimi zvoki so zvonovi V nedeljo dne 11. novembra naznanili' smrt članice Marijine družbe Alojzije Lenarčič, ki je umrla v starosti 82 let. Leto dni< je bolehala, da ni mogla več opravljati dela pri svoji sestri, ki ga je bila vajena. Ljubila jrf1 njene otroke .in za vse lepo skrbela. V bolezni je bila previden a, a ko je nekoliko okrevala, je šla pogostokrat k sv. obhajilu. Marijina' družba jo je prav lepo spravila v spremstvu
Lepe tiskovine
za trgovce, obrtnike, urade, kakor tudi večbarvne razglednice, barvo-tiske in* druge v svojo stroko spadajoče tiskanice v latinici in cirilici
izvršuje
hitro, solidno in po najnižjih cenah
TIskarna s». Cirila
H Mariboru ^Jg^
T
Koroška c. S
l
(Cekov. račun štev. 10.602
Telefon inter urb.št.2n3
so ugotovili mornarji, da izpreminjajo barvo vode pod morsko gladino vidni udi živali. Tako je bila torej velika. Plula je počasi proti obali. Merila je vsaj 300 do 400 čevljev, imela je temno-rjav hrbet in vrat ter rumenkastobel hrbet. Pozneje je dodal kapitan Harington 16. febr. 1858 angleškemu listu »Times« v posebnem pismu tole: »Kljub dvomom znanstvenikov sem prepričan neomajno, da bivajo v oceanski globini nepoznana strašila. Kot izkušen mornar ne bi nikoli zamenjal onega nestvora s kako drugo živaljo. Saj smo ga opazovali prav blizu in pomota je izključena na daljavo 20 metrov. Mislim, da so te živali jako redke in se prikažejo le malokedaj na površju.«
Kapitan Drawer, poveljnik »Pauline«, je bil dne 8. julija 1875 blizu rtiča San Roc na brazilski obali, ko je zagledal tri velike kite. Najbolj čudno pa je bilo, da se je ovijalo krog enega kita velikansko strašilo v obliki kače z rjavim hrbtom, belim trebuhom, orjaško glavo, vrat in gornji život so merili vsaj 40 čevljev. Celih 15 minut je tiščala zver kita v velikanskih šapah in ga tresla kakor hruško, potem ga je potegnila pcKl vodo. Najbolj čudno pa je bilo ponovno srečanje teden pozneje, dne 13. julija. Tedaj je drvela pošast naravnost proti ladji z visoko dvignjenim, do 30 m dolgim gornjim životom. Zdelo se ie. da
1 .m-—.,	| || »^M^TB—
hoče napasti ladjo. Moštvo je že pripravilo orožje. Toda pošast je žginila pod vodo, predno se je približala naši ladji.
O morskih pošastih navedeno* se bo zdelo čitateljem bajka in plod bujne domišljije. L. 1933 so se pojavila po časopisju na celem svetu poročila o velikanski pošastni prikazni, ki se je prikazala nekaterim iz globin jezera Loch Ness na Angleškem. V očigled omenjenemu poročilu so vreli tisoči in tisoči iz Angleške in iz vseh delov sveta k lohneškemu jezeru, da bi čuli kaj več o strašnem zmaju, ali bi bili celo deležni njegovega srečanja. Očividci so trdili, da stopi včasih pošast na kopno in hodi okrog. Odkrili so odtise zmajevih šap in učenjak ter strokovnjak jih je premeril in fotografiral. En del učenega sveta je bil za to, da je mogoča taka prikazen; drugi je izključeval predpotopne živalske orjake v današnji dobi. Še ni prav potihnila zadeva z lohneškim strašilom, že se je zgodilo meseca februarja 1934 ob francoski obali nekaj, kar je pre-< pričalo celi svet, da hrani morsko dno živalske prikazni, ki so bile doslej znanstvenemu svetu uganke in povsem nepoznane.
i Pripomba pisatelja iz dejstev najnovejšega časa.
Dalje sledi.
/
Slovenski gospodar
_____ _
č, g. dušnega pastirja k večnemu počitku. Velika udeležba s krasnimi venci in šopki je dokaz, kako je bila priljubljena pri vseh. Naj v iniru počiva!
Luče. Pri plavi iz Solčave do Luč se je prejšnjo nedeljo pritpetila smrtna nesreča: utoni! Ije neki delavec iz Rečice. Ko se je smrtna (nesreča zgodila, se je pa delo kar nadaljevalo. . Tudi v Lučah smo tako zelo napredni, da imamo bratovščino jeruzalemskega osla. So nekateri, ki imajo stalne seje med pridigo in sv. mašo, ob vsaki nedelji ali prazniku zadaj za cerkvijo, tesno ob starem zidu. Ob slabem (vremenu pa se te seje vršijo na stopnicah zvonika in še celo v spodnjem delu zvonika. Organizirala pa se ta »brumna« bratovščina doslej še ni, zato ne moremo poročati imen ¡vodstva.
Celje. Tukaj smo k spremljali k zadnjemu počitku dne 13. nov. popoldne g. M. Ljubšo, upokojenega kaznilniškega kurata, ki je pomagal g. opatu v pisarni mestne župnije. Pogreba se je udeležilo 51 duhovnikov, zastopniki mesta, oblasti, raznih društev in organizacij. Koj za krsto so stopali pokojnikovi najboljši prijatelji iz Maribora. Rajni je bil znan kot zgodovinar in je poslalo mariborsko Zgo-jdovansko društvo h pogrebu kot svojega zastopnika g. .prelata dr. Kovačiča. Udeležila sta se pogreba v zastopstvu Cirilove tiskarne v Maribru, kjer je bil rajni uslužben več let po prevratu, g. ravnatelj France Hrastelj in mon-signor J. K. Vraže. Častno so bili zastopani pri zadnjem spremstvu člani visokošolskega katoliškega društva »Zarja«, kojega častni član je bil g. Ljubša iz dobe pred vojno, ko je še služboval v Gradcu na kaznilnici. Pogrebne obrede je opravil g. celjski opat Jurak. Ob odprtem grobu so govorili blagemu rajnemu v slovo: g. prelat dr. Kovačič, celjski odvetnik dr. Anton Ogrizek in predsednik »Zarje«, g. Marijan Ogrizek. Žalostinke je pelo pevsko društvo »Celjski zvon«. Rajni g. Matija nam ostani vsem vzgled zavednega, požrtvovalnega in vestnega kulturnega delavca!
Sv. Peter pod Sv. gorami. Martinova nedelja 'je bila dan radosti za šentpetersko župnijo. Ta dan je prispel na izpraznjeno župnijsko mesto novodmenovani župnik vlč. g. Ivan Ran-čigaj, doslej kaplan v Šmarju pri Jelšah. Sprejem je bil nadvse topel, prisrčen in slovesen, v kolikor je to vsled dolžne pietete do pokojnega vladarja bilo sploh možno. Pri sprejemu je sodelovala, cela župnija. Ves trg je bil v slavolokih in vencih. Po običajnih pozdra-(vih se je vršila v župni cerkvi lepa slovesnost ■oh navzočnosti šestih duhovnikov in mnogo-ibrojnih župljanov. Želja nas vseh je, da Vsemogočni ohrani novodošlega duhovega očeta, ■neutrudnega prosvetnega delavca na čelu naše župnije do sive starosti, da bi se pod njegovim neutrudnim vodstvom obličje slavno-znane božje poti na Svetih gorah v marsičem spremenilo in da bi> mu župljani v vseh težkih trenutkih stali zvesto ob strani. V to po-mozi Bog in svetogorska Mati!
Sv. Rupert nad Laškim. Kdor pravično ži-!vi, je vedno vesel; ko se pa človek v hudo-¡bijo poda, najde povsod le plevel. Ne ustraši se, spoštovani bralec, da se bo pridiga začela, pa vedi, da je bilo blizu pridige ali pa celo V njej sami. Namreč tista reč, ki se je pri mas zgodila v teh pustih časih, ko ne slišiš nikjer drugega kakor vzdihovanje in tarnanje. Pa se primeri včasih še kaka smešna reč, da se moraš nasmejati. Bilo pa je tako: ¡Na praznik Vseh svetnikov so ljudje, hiteči ¡zjutraj v cerkev, vzeli dežnike s seboj (kateri jih pač imajo;, ker se je nebo že zgodaj
držalo zelo čmerno. Med opravilom je dežilo in snežilo kar za stavo. Po službi božji vzame vsak srečen svoj dežnik, da se ubrani mokrote; neka ženska je imela čisto nov dežnik ;n ga med opravilom shranila pri stranskem oltarju v skriti kot. A kako se začudi in raz-žalosti, ko odhajaje az cerkve ne najde nikjer svojega novega dežnika! Ženska hiti k župniku in mu potoži svojo nesrečo: Gospod, pomagajte mi, da zopet dobim dežnik, komaj sem si ga bila kupila, sirota sem. Župnik pravi: bom poskusil. Prihodnjo nedeljo pa g. župnik po pridigi razloži ljudem nesrečo in prošnjo okradene ženske in pristavi: Kateri se je zmotil, da je vzel tuje blago, naj vrne dežnik siroti in ga naj prinese v žagred; lahko to čisto tiho in skrito stori'. Dotični grešnik ali grešnica gotovo ni imela zelo zakrknjenega srca: drugi dan se je že dežnik znašel pni, Oblaovem kozolcu blizu cerkve. Vesela je bila uboga ženska, da je spet dobila svoje blago; vesela je bila pa tudi grešna duša, da je lahko tako hitro in lahko popravila svoj pregrešek. Pa naj še kdo reče, da smo mi hribovci v Sv. Rupertu napačni ljudje!
Heerlerheide v Holandiji. Resnično, pravo spoštovanje ter ljubezen do domovine so naši jugoslovanski izseljenci v Holandiji ponovno že pokazali, zlasti še z vsakoletnimi izleti v Jugoslavijo ter s krasno uspelo razstavo iz-seljeniškega življenja na letošnjem jesenskem velesejmu v Ljubljani. Le nekaj tednov po letošnji vrnitvi izletnikov iz domovine je izseljence pretresla vest o tragični smrti jugoslovanskega kralja. Spominu velikega vladarja smo se hoteli oddolžiti. Že pri sestankih posameznih društev sv. Barbare so se vršile žalne komemoracije. Na dan pogreba je bila služba božja v Nieuvvenhagenu, ki se j3 je udeležilo veliko število naših rojakov iz on-dotne okolice. Dan 1. novembra pa je bil veličasten žalen spomin pokojnemu kralju, ki se ga je udeležili vsi naši izseljenci v Ilolan-diji. Ob 11. uri je napolnila veliko cerkev v Nieuw Einde velika množica Jugoslovanov. Vsa društva sv. Barbare so prišla s svojimi' z žalnimi trakovi ovitimi zastavami. Slovenski duhovnik g. Drago Oberžan je opravil sv. mašo s prisrčnim nagovorom, ki je privabil solze v oči. Po sv. maši so bile molitve za pokojnega kralja. Prvič v Holandiji se je odpel slovenski »Usmili se me Bog«, ki mu je sledil vedno lepi »Blagor mu, ki se spočije«. Vidna ginjenost je prevzela vse navzoče. Cerkvenemu opravilu je sledila kratka, jedrnata ko-memoracija v društveni dvorani. Pred sliko kralja Aleksandra je visel lep venec, lučka je brlela, ves oder je bil zavit v težko črnino, izpod katere se je vila državna trobojniica. Pevski zbor iz Heerlerheide, ki je že med sv. mašo lepo prepeval, je tudi tu odpel nekaj žalostink. Predsednik Zveze jugoslovanskih društev sv. Barbare g. Ivan Novak se je v krasnem nagovoru spominjal pokojnega kralja Aleksandra ter mu zakUcal trikratni »Slava«, nakar se je cela dvorana oddolžila spominu velikega pokojnika stoje z minutnim molkom. Spregovoril je še slovenski duhovnik, izrazili smo s posebnim povdarkom zvestobo novemu kralju Petru II., zadonela je državna himna in ginljiva slovesnost je bila končana.
Ali si ze obnovil
naročnino?
PiSlCilfC fCSii.
Politične novice.
Vložitev pritožbe naše države svetu Zveze narodov. Naš zunanji minister B. Jevtič, ki se mueli v Ženevi, je vložil dne 20. novembra svetu Zveze narodov pritožbo naše države glede marsejskega atentata. Pritožba je podpisana od zastopnikov držav Male in Balkanske zveze. Razprava o pritožbi se bo vršila enkrat po 20. januarju 1935.
Naš državni proračun. Državni proračun za 1935—1936 je že predložen narodni skupščini po ustavnem roku 1 mesec pred zasedanjem. Proračun je zmanjšan za 183,387.541 Din od vseh prejšnjih proračunov. Celotni novi proračun znaša 9.987,863.257 Din. Predlog proračuna izdatkov splošne državne uprave, ki se krije z neposrednimi in posrednimi' davki, z raznimi manjšimi dohodki in presežki dohodkov državnih gospodarskih podjetij, znaša 6.850,188.818 Din in je od sedanjega proračuna manjši za 64,165.522 Din. Predlog proračuna izdatkov državnih gospodarskih podjetij in ustanov, ki svoje izdatke krijejo z lastnimi dohodki, znaša 3.137,674.439 Din ter je tudi nižji za 119,222.019 Din.
Novice iz drugih držav.
Kardinal Gasparri f. Dne 19. novembra je umrl v Vatikanu v starosti 82 let kardinal Peter Gasparri. Rajni je bil -papežev tajnik od leta 1914 do 1930 in je podpisal leta 1929 lateranska pogodbo, po kateri se je Vatikan pobotal z italijansko državo.
Domače novice.
Most se je podrl pod avtomobilom. Iz Ce'ja je peljal tovorni avto g. Pestotnika iz Šoštanja. V Mali Pirešici, 8 km od Celja, se je zrušil pod avtomobilom lesen most, ki je spajal banovinsko cesto II. reda. Lastnik avtomobila ima 20.000 Din škode.
Neznanega moškega utopljenca je nesla Drava mimo Kamnice pri Mariboru.
Smrtna nesreča hlapca. V Rošpohu pri Mariboru je smrtno ponesrečil 351etni hlapec A. Urajnik. S Skednja je padel 5 m globoko ia je priletel na cementna tla.
Smrtno je povozil vlak dne 17. t. m. pri Zalogu pni> Ljubljani železničarja Janeza Rome. Smrtno ponesrečeni je opozarjal progov-ne delavce, naj se izognejo bližajočemu se vlaku, a je pozabil pri tem sam nase. Lokomotiva ga je podrla, strojevodja tovornega vlaka ni mogel več ustaviti in je peljal celi vlak preko nesrečneža. Nesreča se je zgodila blizu čuvajnice, v kateri je stanoval Rome s svojo družino. Žena je bila priča moževe smrtne nesreče.
Smrtno zaboden. V Žalni pri Višnji gori je bil kot zaključek fantovskega pretepa smrtno zaboden v vrat 291etni delavec Jožef Matja-. šič, po domače Plešetov iz Luč.
Za dan 1. decembra. Združenje trgovcev za mesto Maribor objavlja, da morajo biti trgovine na dan ujedinjenja dne 1. decembra ves dan zaprte, zato pa smejo biti vse trgovine V: nedeljo dne 2. decembra odprte ves dan, naj kar opozarja združenje svoje člane in kupu-' joče občinstvo.
Dopisi in prireditve.
Tezno pri Mariboru. Po dolgotrajni in mm čni bolezni, prevideno s sv. zakramenti, smo' dne 17. t. m. spremljali našo ljubljeno, spoštovano, v 66. letu stoječo ženo, mater in se-< etro Senoiič Alojzijo, rojeno Gornik, posestni-! co v. Jurškem dolu pri Sv. Jakobu v Slov. g.j
k večnemu počitku. Pri odprtem grobu je! brat od svoje sestre v imenu vseh navzočih s kratkimi besedami žalostno slovo vzel. Bla-gop<»kojna nam ostane v trajnem spominu! Vsem spremljevalcem na zadnji poti rajne iskreni: Bog plačaj!
Prevalje. V nedeljo dne 18. novembra se je vršil v Koprivni na Koroškem sestanek FKA. Sestanka so se udeležili vsa fantje iz vse fare. Za predsednika FKA za župnijo Ko-privno je bil izvoljen g. Jakob Keber. Otvoritveni sestanek je vodil predsednik dekanijske fantovske K A, poročevalec »Slovenca« g. Albin Dretnik iz Prevalj. Prav je in le tako naprej!
Jarenina. V Fluherjevi viničarijd v Vajgnu je nastal na nepojasnjen način dne 16. nov. proti večeru požar. Starša sta bila pri gospodarju zaposlena. Ogenj je uničil, dasnravno je bila pesniška požarna bramba takoj na licu mesta, revnima viničarjema vse itak borno imetje, hrano in obleko. V ognju sta našla žal smrt tudii poldrugo leto stara dvojčka Stanislav in Stanislava. Revni starši! Dobrosrčni Jareninčani se bodo gotovo revežev spomnili, a ljubih otročičkov jim mikdo ne more več povrniti.
Gornja Radgona-Negova. Zakonsko zvezo sta dne 12. t. m. sklenila Mirko Hajnžič, or-ganist v Negow, in Zefika Kaučič, šivilja v Stavenskem vrhu. Poročal je nevestin sorodnik g. Franc Lasbaher, kaplan v Kamnici. Bog daj obilo sreče in blagoslova! Zvečer so gostje darovali 150 Din za dijaško semenišče v Mariboru. Bog povrni!
Slatina-Radenci. Gasilska četa Slatina-Ra-denci priredi dne 25. novembra, popoldne ob petih, v restavraciji g. Maršeka zgodovinsko igro »Črni križ pri Hrastovcu«. Prijatelji poštene zabave vljudno vabljeni!
Iz zagrebške torbe. Zadnja nedelja dne 18. nov. je bila zopet eden naših lepih dni-. Zgodilo se je, kakor je napovedal in želel naš dosedanji dušni pastir g. Janez: v nedeljo se nas je pri sv. Roku zbralo več, kot jih je za-mogla sprejeti cerkvi-ca, ki je zdaj res lično in prikupno popravljena. Ob 8 je bila blago slovitev popravljene kapelice in sv. maša, ob 10 so pa naši ljudje pritisnili k sv. Roku. Bilo je lepo jesensko vreme, kot hi se še solnce z nami veselilo, da smo zopet dobili prostorček za slovensko službo božjo. G. Jožeta, ki bo odslej vodil slovensko službo božjo pri sv. Roku, so ljudje lepo sprejeti. Štrukljeva M. mu je v pozdrav izrekla lepo deklamacijo in mu podala šopek nageljnov, prav tako tudi zastopnica Marijine družbe, ki mu je dala šopek belih krizantem. Najvažnejši pa je bil pozdrav, ki ga je izrekel g. M. Težak, kateri je med drugim izrekel iskreno zahvalo žup-nemu vodstvu sv. Blaža ter zagrebškemu in ljubljanskemu škofu, ki je omogočil, da smo zagrebški Slovenci zopet po 4 mesecih dobili prostorček, kjer se bomo v svojem materinem jeziku pogovorili s svojim Bogom. Med sveto mašo je lepo prepeval pevski zbor, ki ga vodi g. Jagodic. Vsem ljudem se je bralo na obrazu veselje, da se bomo spet vsako nedeljo zbirali k sveti maši lin k litanijam pri sv. Roku. Če nas bo vedno toliko, kot jih je bilo v nedeljo, bo to najlepši dokaz verske zavesti ; toda upamo, da nas bo še vsako nedeljo več. — Letos so začeli v Zagrebu šteti in zapisovati, koliko otrok se rodi vsak mesec in so dognali, da je vsak mesec okoli 250 novih Zagrebčanov, to se pravi, da se jih je rodilo do konca meseca oktobra 2500. Kdor hi mislil, da je to dovolj «a Zagreb, mu povemo, da ni, ker leta 1925 »je bilo v Zagrebu 3385 novorojenčkov, 1. 1926
pa celo 3528, lani pa komaj še 2746, to je 782 manj kot leta 1926. To pa marsikaj pove: vsako leto 782 otrok manj! Pa to še ni vse: pomislimo, da jih od onih 250, ki se rodijo vsak mesec, v istem mesecu že okoli 38 umre! To so znamenja »modernih časov«, za katere najbrž ne bo delal pokore samo posameznik, ampak celi narodi nn države.
Iščem posojila 5000 do 6000 Din na pol leta. Pogoje dogovorimo. Naslov v upr. lista. 1158
Cenik malim oglasom.
Vsaka beseda v malem oglasu stane Din 1.— (Preklici, Poslano, Izjave pa Din 2.— za besedo.) Davek se zaračunava posebej do velikosti 20 cm2 Din 1.—, do velikosti 50 cm® Din 2.50. Kdor inserira tako, da ne pove svojega naslova, ampak mora zbirati uprava lista prijave, doplača še Din 5.—. Mali oglasi se morajo brezizjemno plačati naprej, sicer se ne objavijo. Kdor hoče odgovor ali naslov iz malih inseratov, mora priložiti znamk za Din 2.—, sicer se ne odgovarja.
Dekleta z dežele, ki se hočejo izpopolniti v ši vanju, se sprejmejo na stanovanje in dobro hrano. Cena zmerna. Damski modni salon A. Roth, Maribor, Ulica 10. oktobra 5. 1167
Vdova srednjih let želi vstopiti do 1. janu arja v službo kot gospodinja, Naslov se do-hi v upravi lista,	1169
Bekla išče službo v žu.pnišče, zna tudi vse kuhati itd. Naslov v upravi lista.	1163
Viničar z i—5 in majer z 3 delavskimi močmi se sprejmeta takoj. Gostilna Novačan na Košakih.	1165
Vinarska in sadjarska šola v Mariboru išče posla za oskrbo mlade živine. Sprejme se le trezna, vestna in popolnoma zanesljiva oseba,	1159
Iščem učenko za šivanje. Predpogoj: pošten starši. Štefka Špes, Maribor, Linhartova ulica 18.	1160
Viničar s tremi do štirimi delavnimi močmi se sprejme takoj. Vpraša se pri: Pernat Vin ko, Ptuj.	1153
Prodam enovprežni tovorni voz, malo rabljen, vzamem za protiračun: oves, sadjevec ali; vino. Nekrep Alojz, Maribor, Vetrinjska ulica 4.	1166
Zaradi smrti prodajam bakrene kotle za žga-njekuho že kg po 22 Din. Kotlarstvo Marko Čutič, Maribor, Slovenska ulica 16. 1161
Kovaško orodje prodam: 1 skoraj novi vrtalni stroj v teži 80 kg dn 1 poljsko kovačnico (Feldschmiede) po ugodni ceni. Topolovec Vinko, kovaški mojster, pošta Podlehnik pri Ptuju.	1162
Klobuki, čepice, nogavice po najnižji ceni pri A. Filipančič, Maribor, Vetrinjska 6. 903
Klobuke in copate (počne) lastnega izdei!" kupite najceneje pri Francu Bernik, M bor, Trg Svobode 8. Popravljam klobu' 20 do 35 Din
Cnnje, staro železje, mesing, kupfer, kro, i odrezke, stari papir in ovčjo volno kupu; Arbeiter, Maribor, Dravska ulica.	65::
Podpisani se zahvaljuj.© šentlovrenski požarni hrambi za njeno požrtvovalnost ob priliki požara.na svojem posestvu. Lampreht Maks.	1164
in druge kože od divjačine kupuje po najvišji ceni: I. Ratej Slovenska Bistrica.	1156
Za zimo priporočamo:
ženske spodnje majce:
surove in bele Din 22.—, 20.— ženske triko hlače od Din 18.— ženske telovnike
iz močnega bombaža od Din 3r iz čiste volne Din 85.—, 65.— moške triko hlače in majce:
bele in barvane od Din 23.— moške pulovarje za 98.—, 70.— nogavice, rokavice, volna.
Deklo, katera bi bila tudi pomoč v kuhinji, sprejme takoj Golob Ernst, gostilničar, Sv. Trojica v Slov. goricah.	1152
Posestvo dam v najem ali sprejmem maj%ja z dobrimi šestimi delavnimi močmi, ki lahko redi 15 do 20 glav živine. Ponudbe na upravo lista.	1151
Gepl rabljen se kupi. Ponudbe z op:som in ceno na: Alojz Kramberger, Dolič, pošta Sveti Urban pri Ptuju.	1157
Proda se več moških in ženskih malo rabljenih šivalnih strojev in ostalo krojaško orodje na hranilne knjižice Splošne gospodarske zadruge, R. z. z o z., ali reg. zadruge z neom. por. Informacije na upravo lista pod 18.—.	1154
Singe? šivalni stroj Rundschiff proda poceni in z garancijo mehanik Draksler v Mariboru Vetrinjska ulica 11. Istotam popravila vsakovrstnih strojev, koles in gramofonov.
Postelje, omare, mize, stolice, otročje oblekce, pernice, predpasnike, ostanke blaga: Mar-bor, Koroška cesta 3.	1171
Gosposka ulica 4.
Pozor!
Došla je ogromna zaloga zimskega Maga v novo manulakturno in modno trgovino
Anton Petek, Celfe
Prešernova ulica 21 — Dečkov trg
Ta trgovina, ki je popolnoma na novo založena, Vam nudi vse blago po izvanredno nizkih cenah!
Velika izbira otročjih, ženskih in moških ro-s kavic, nogavic ter zimskega perila.
Te dni se je pričela prva velika prodaja ostankov.
Ko pridete v Celje, se oglasite sigurno v to novo trgovino, kjer bodete poceni in dobro postreženi!	1168
Citaleljem v pouk in zabavo.
Igralsha strast
Hitrostni rehordi.
Že naši predniki so trdili, da brzina hi nikaka coprnija in vendar je pred 60 leti še prevladoval v prometu voz. Kaj naj reče glede naglice človek 20. stoletja, ko slišimo ter čitamo dnevno o vedno novih hitrostnih rekordih.
V gimnaziji smo se učili, da je starorimski diktator Julij Cezar rabil, da se je vrnil iz Egipta nazaj v Italijo, 3 mesece; danes prevozi brzoparnik isto razdaljo v treh dneh. Napoleon je bežal iz Rusije in se je posluževal iz Varšave do Pariza najhitrejših konj. Bil je na cilju v 10 dneh; ekspresni vlak rabi za to 36 ur.
Vožnja iz Evrope v Ameriko je trajala pred 100 leti 6—7 tednov; danes vozi parnik 6 dni, Zeppelin 3 dni.
Prvo avtomobilsko dirko so priredili v Parizu leta 1890. Največja brzina ob tej priliki, kateri se je čudil celotni kulturni svet, je znašala 12 km na uro.
Leta 1890 je vozila železnica z brzino 10 km; danes — 100 km.
Danes se ne čudi nikdo več brzinskim rekordom, ki rastejo od dneva v dan.
Leta 1913 je prejel francoski pilot Pre vost krasno diplomo, ker je dosegel svetovni brzinski rekord 73 km na uro. Ob pojavu omenjenega rekorda je začelo časopisje tedaj ugibati, koliko časa bi rabil letalec za oblet sveta, ki je danes že nekaj vsakdanjega pri 519 km hitrostnem rekordu v zraku.
Iz Berlina na Dunaj je potrebovalo pismo pred 100 leti 10 dni. V 10 minutah jrebrzi danes brzojavka celi svet.
Če pa pomislimo še na današnji ra-dijo-prenos, potem pa moramo priznati, da brzina sploh ne pozna mej. Novodobno življenje sili človeka F' hitrosti, ki je postala že en poseben del razvoja človeštva.
Zginile amcrtšiega lie-
V Franciji je na prodaj 100.000 ameriških galonov viskija (žganja), s katerim so napolnili velike tanke.
Tanki, kakor jih vidimo na železniških vagonih za prevažanje petroleja, ležijo v francoskem mestu Bordeaux.
Zgoraj omenjeni viski poseda zgodovino, ki pričenja z vstopom Amerike v svetovno vojno. Amerikanskim četam, katere so nastopile pot v vojno, je poslal ameriški Rdeči križ nekaj ladij, ki so bile natovorjene z žganjem. Žganje je bilo v steklenicah, od katerih je bila vsaka zaznamovana z rdečim križem. Viski je priromal prepozno. Iz francoske luke Havre, kjer so ga izložili, ga niso niti zahtevali nazaj, ko je bila svetovna vojna končana. Francoska vlada niti znala ni, kaj bi naj počela s pošiljko. Enostavno jo je zaplenila kot pozabljeno vojno blago.
Trgovec Viktor Gaillard je kupil celotno pošiljko, a se je moral bridko prepričati, da Francozi niso šnopsarji.
Ko je še bila v Ameriki prepoved alkoholnih pijač dokaj let po vojni, so stopili v stik z omenjenim francoskim trgovcem švercarji. Trgovec Gaillard je bil prepošten, da bi se bil spustil v kup-čijske posle s tihotapci.
Alkoholno blago je ostalo še naprej v skladišču. Ležanje je posebno dobro vplivalo na amerikanski viski, kakor so to potrdili strokovnjaki, ki so poskusili žganje pred kratkem.
Pod sedanjim predsednikom Združenih držav Severne Amerike Roosevel-tom je bila odpravljena alkoholna prepoved ali prohihicija.
Ob koncu prohibicije so se približali Gaillardu pošteni trgovci.
Francoz je bil med tem pretočil viski iz steklenic v tanke.
Če bi danes lahko dokazal, da gre za viski ameriškega Rdečega križa, bi ga lahko uvozil brez nadaljnega brez vsake carine v Ameriko. S pretokom iz steklenic, ki so bile zaznamovane z rdečim križem, je uničil vsak dokaz. Vtaknil bi bil v svoj žep najlepši dobiček, da ni pretočil in bi imel v rokah zaznamovane steklenke.
Francoz Gaillard zbira danes bivše zaprisežene pristaniške delavce in skladiščnike v luki Havre, ki bi lahko potrdili, da je bil viski res pošiljka Rdečega križa.
Vsekakor upa Francoz, da se bo viski med iskanjem dokazov še boljše obležal in da bo prišel na svoj račun.
Nikakor pa ne bo smel čakati s prodajo žganja tako dolgo, da bi mogoče severnoameriške Združene države spet prepovedale uživanje alkoholnih pijač!
Najstarejša knjiga na svetu, Papyrus Prisse, je shranjena v Narodni knjižnici v Parizu. Knjiga je bila spisana leta 3350 pr. Kr. Našel jo je učenjak, po katerem je tudi dobila ime, v nekem grobu pri Tebah v Egiptu.
Največja knjiga na svetu je neki anatomski atlant. Knjiga je 1 m 90 cm visoka in skoraj 1 m široka. Ta anatomski atlant so tiskali od leta 1823 do lete 1830.
Najmanjša knjižica na svetu je velika komaj 10X6 mm. Knjižica je bila natisnjena v Padovi in vsebuje na 200 osmih straneh med drugim tudi še neobjavljeno pismo slavnega učenjaka Galileja iz leta 1615.
Najtežja knjiga na svetu je sv. pismo, ki ga je napravil neki mizar v Los An-gelesu. Knjiga tehta 2200 kg. Debela je blizu 2 in četrt m.
Najbolj razširjena knjiga na svetu je še zmerom sveto pismo, ki je prevedeno na več kot 600 jezikov in narečij. Svetega pisma utegne biti dandanes kakih 6 sto milijonov izvodov.
Najstarejša mladinska knjiga,. »Ezo-pove basni«, je izšla leta 1540.
Angleški kralj Jurij IV. je pred svojim 21. letom, ko je še bil princ valeški, zaigral čez 800.000 funtov šterlingov in je prav zavoljo tega poročil kasneje tako nesrečno princeso Karolino, da je mogel plačati svoje velikanske dolgove. Prav tako strasten igralec je bil Viljem III., ki je pri eni partiji plačal 4000 funtov.
Henrik VIII. je bil tako strasten igralec, da je večkrat zastavil svoje carinar ne in je baje enkrat pri igri zaigral celo sloviti zvon cerkve sv. Pavla v Londonu.
Prav tak je bil tudi francoski kralj Henrik IV. Njegov kancler je moral vedno plačevati ogromne svote, ki jih je kralj zaigral.
O raznih bogatih plemičih bi lahko napisali debele knjige, kako so izgubljali svoje lahko pridobljeno očetovo in lastno premoženje.
Mazarin je igral na smrtni postelji. Ker je bil tako slab, da ni mogel držati kart, mu jih je moral držati nekdo drugi. — Neka starka je igrala s svojim nasprotnikom na bolniški postelji za svoje pogrebne stroške.
PleseClua ima IMm mm,
Mnogo ljudi je naziranja, da je trditev o posebnem vplivu mesečine na žive in mrtve stvari bajka. V zadnjem času pa znanost ugotavlja, da ta trditev ni brez podlage. Opozovanja so pokazala, da na primer ribe, ki jih obseva luna, prej razpadejo. Tudi na kamen vpliva luna. Nekemu dunajskemu listu poroča neka ugledna oseba:
»Za časa svojega bivanja v Argentini sem imel večkrat priložnost opaziti, da je zadobilo sveže meso, ki je bilo izpostavljeno mesečini, zoprno in zeleno barvo, tudi okus takšnega mesa je bil neprijeten; zoprnega duha ni bilo mogoče odstraniti z nikako začimbo. Prav tako sem lahko ugotovil, da vpliva luna tudi na ribje meso, kakor tudi na druge organizme. Opazil sem žuželke, ki so se na primer skrivale pred luno in gledale, da stalno ostanejo v senci za drevesom. Na vsak način je gotovo, da ima domneva o škodljivem vplivu mesečine svojo podlago.«
Klobase fin - kliaft asii krtt
Nemške oblasti so pred meseci prepovedale zlorabo kljukastega križa, s katerim okrašajo podjetni trgovci klobase, torte, cigarete in slično. Toda prepoved je malo učinkovala. Zdaj je zaplenila policija v 107 berlinskih trgovinah okrašene preproge, ovratnice in blazine, okrašene s kljukastim križem. Namesto navadnega napisa »Samo četrt ure«, so bile te zaznamovane z geslom: »Deutschland, erwache!« (Nemčija, prebudi se!) Ker so blazine namenjene za popoldansko spanje, so oblasti smatrale napis za izzivanje.
Separatorje (Milchentrahmungsmaschinen) za 300 do 500 litrov v uri, v dobrem stanju, proda od Din 1800 dalje radi delne likvidacije mlekarna Bernhard, Maribor,	1140
Za stare zapuščene rane
i323
na nogah ^ulcus eru-ris). Po naših zdravnikih in zdravstvenih institucijah je dokazano, da
„FiTONIN"
zanesljivo in sigurno zaceli tudi najstarejše, kronične rane.
Steklenica 20 Din v lekarnah. Po poštnem povzetju 2 steklenici
50 Din. Poučno knjižico št. 13 pošlje brezplačno »Fi-ton« dr. z o. z., Zagreb 1-78.
Res. pod Sp. br. 1281 od 28. VIL 1933.
Pozor!
Pozor!
Klobuke
dobite najcenejše pri tvrdki
Bogataj & Jane
Maribor, Gosposka ulica 3.
Izdelki samo iz lastne tovarne. Oglejte si naše izložbe in cene.	999
»
C**

hm
Ok
r
Moško perilo
Din 21. Din 24.
prsi Din 26.-Din 27.-Din 38.-
oksford srajca • platnena srajca s cefir
flanel srajca skaut flanel srajca pike srajca touring srajca spodnje hlače dolge spodnje hlače kratke spalne srajce zimska triko srajca Din 23.— zimske tri<ko spod. hlače.
Din 45, Din 17 Din Din Din
20.-
65.-26.-
PESitA>n>BBtac
Veliki ilustrirani cenik zastonj. Kar ne ugaja, se zamenja ali vrne
denar.
Vaš denar ni v nevarnosti, če kupujete sadna drevesa in vinsko trsje le v znani in dobri drevesnici J. Gradišnik, Šmarjeta pri Celju. Zahtevajte cenik!	1038
M hloHase
krvavice in riževe izdelujemo specijtlno diša-vno mešanico, katera daje klobasam dober okus in prijetno aromo. Ako hočete imeti res dobre klobase, poslužujte se »Aromatina«. :— Glavna zaloga »Aromatin« dišavne mešanice: Adria Coloniale, Filip Šibenik, Ljubljana. — Zahtevajte »Aromatin« pri Vašem trgovcu. Za poskusne vzorce vpošljite 3 D v znamkah. 1108
Družinska praflka!
Izredno lepo opremljena je že na predaj. Dobite jo v knjigarnah Tiskarne sv. Cirila v Mariboru in Ptuju.
Trgovci dobite izreden popust. — Predno kupite drugod, vprašajte pri Tiskarni sv. Cirila.

Iranllnîcâ Dravske banovine Maribor
i
Centrala: PlariHdf
v lastni novi palači m Mfti
tiosposhe-Slovensfte ulici.	588	__________
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti nafugodnejšemu obrestovanjo. Najbolj ¡j varna naložba denarja, ker famči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno.
Podružnica: Celfc
nasproti pošte, prej Južnošta-fersha hranilnica.
Naši javnosti I
Vse, kar dobimo gotovine iz starih posojil, izplačujemo vlagateljem s starimi vlogami v enakih zneskih. Upamo, da se bodo te razmere kedaj zboljšale.
Vse nove vloge imamo stalno razpoložljive. Vsak vlagatelj, ki na novo vlaga, lahko dobi od nove vloge vsaki dan vso voto nazaj. Teh vlog imamo preko 1,500.000 Din.
Ves denar, pri nas naložen, je popolnoma varen. Naše naložbe pri 15 denarnih zavodih ne bodo utrpele nikake škede vsa naša posojila so zavarovana s hipotekami. Poleg tega imamo lastne milijonske rezerve, če bi tudi kaka izguba kje nastala, in konečno jamči za varnost vlog v znesku 55,000.000 Din 4675 članov s premoženjem okrog 500,000.000 Din.
Z našimi hranilnimi knjižicami se ne trguje, vsak zahteva za nje celotno svoto.
Ne nasedajte ljudem, ki se zastonj trudijo, da bi z lažmi omajali zaupanje javnosti napram našemu
zavodu.
5e tudi ne moremo sami v celoti kljubovati svetovni gospodarski in domači denarni krizi, vendar pa smo v moči kljubovati ji tako, da bodo naši vlagatelji obvarovani vsake škod s.
Spodnieštatersha ljudska posojilnica ¥ Maribora.
vzajemna
zavarovalnica
v ljubljani
ZAVARUJE:
POŽAR VLOM STEKLO KASKO JAMSTVO NEZGODE TVONOVE ŽIVLJENJE
KARITAS ❖
Vsak slovenski gospodar zavaruje be, svojce in svoje imetje le pri naši varovalnici.
se-
za-
167
Koledar Slovenskega gospodarja
Iz tehnike
Dimnikarski predpisi
Pravica revnih
Zastaranje pravic
Kako se pozna starost govedi
Praktični nasveti za ohranitev Vašega zdravja
Nega zob
Sejmi za Štajersko, Koroško in Prekmurje Sejmi na Kranjskem
Tabela: Kako se določi vsebina debel in hlodov na podlagi dolž. in srednjega premera
Tabela: Kako se izračuna kubična mera okroglih debel ali klad
Vsebina koledarja Slovenskega gospodarja za leto 1935 te sledeča:
Kalendarij od oktobra 1934 do decembra 1935
Vremenski ključ
Cirilica in latinica
Poglavarstvo katoliške cerkve
Vladarska hiša Jugoslavije
Jugoslavija v številkah
Države vsega sveta
Poštne pristojbine
Plačevanje kmetskih dolgov
Denarsfvo
Denar in delo naj se izplača v sadjarstvu Nova doba v hmeljarstvu Zatiranje sadnih škodljivcev Zatiranje plevela — zvišanje pridelka Globoko oranje pomnoži rodovitno zemljo Koliko in v čem se izplača pokladanje tečnih
(močnih) krmil kravam molznicam Nekaj o naprednem čebelarstvu Kako se mešajo umetna gnojila Tabela kubičnih metrov okroglega lesa drevesa Tabela za preračunavanje oralov in kvadratnih sežnjev v hektare, are in kvadratne metre Tabela: Koledar brejosti
Tabela: Koliko časa traja pojatev pri domačih živalih
Tabela: Razmerje med živo težo in težo zaklane živine Tabela: Pri zaklani živini dobimo v odstotkih
k živi teži Tabela: Prejemki ) Tabela: Izdatki j Tabela: Zapisnik delavcev in njih plače, 6 strani Tabela: Zapisnik plače v blagu in delu, 2 strani Tabela: Zapisnik živalskega prirastka, 4 strani 64 strani praznega, črtanega papirja
za 12 mesecev
Vsebina sama že sili vsakega razumnega gospodarja, da si kupi ta koledar. Poleg fe vsebine je pa koledar tako urejen, da služi kot povsem zadostna knjiga za vse kmetijsko knjigovodstvo in vse beležke, ki si jih v kmetskem
gospodarstvu mora vsakdo zapisovati, da ima vse v redu. Zunanja oprema koledarja, ker je vezan v celo platno, ima priložen svinčnik, na robu odtisnjeno mero, znotraj pa močen denarni predal, je prvovrstna. Cena koledarju je Din 10'—. Po pošti ga pošiljamo za Din 11*—. Najbolje je, da pišete po koledar, dobite položnico in plačate Din 11*—, ali pa nam v pismu pošljete znamk za Din 11*—. — Organizirajte skupna naročilal Kdor bi bil pripravljen to prevzeti, naj se javi!
Ljudska
regislrovana zadruga z neomejeno zavezo
v novi lastni palači na oglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice
Sprejema hranilne vloge in jih .•.	obrestnje najbolje. .-. . .
Denar je pri njej naložen p o -.•■ . . polnoma varno. .•. ■•■
Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-posestnikov z vsem svojim pre-.•• v .\ m oženjem! .•. v •••
tTiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Ilrovatin v Mariboru. — Urednik: Januš Goleč, novinar v Mariboru. —
Izdajatelj: Tiskarna sv. Cirila, predstavnik: Franc Ilrastelj v Mariboru.