Nijvečji slovenski dnevnik
«c v Zedinjenih državah >
Velja za vse leto ... $3.50 Za pol leta......$2.00
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
rhe largest Slovenian Daily ^ in the United State* -- j||
Issued every day except Sonda?* and Legal Hoi iday* <-] m < 50,000 Readers > ^
TXLKTOH PIIAKKI: 4S87 COETLAHDT.
Bntered m Beeond-Claat Matter, September «1, 190S, at the Fort Oftee at Mew York, H. Y, nd«r Us Art of Oongnw of Marsh S, 1ST®.
YMLKFOM nSASMB: 4S8T OOETLAHDY,
NO. 123. — ŠTEV. 123.
NEW YORK, FRIDAY, MAY 25, 1917. — PBTEK, 25. MAJA, 1917.
VOLUME XXV. — LETNIK XXV.
Ameriški Rdeči križ.
AME&I&KI RDEČI KRIŽ POTREBUJE STO MILIJONOV DOLARJEV. — SKRBETI MORA ZA AMERIŠKE VOJAKE V FRANCIJI, ZA FRANCOZE IN ZA RUSE — RUSKI ARMADI SILNO PRIMANJKUJE AMBULANC. — IZJAVA NAČELNIKA AMERIŠKEGA RDEČEGA KRIŽA. D AVISO NA. — MED FRANCOSKIMI VOJAKI RAZSAJA TUBERKULOZA
Washington, II. C.. 24. maja. —
Danes »** j«* vršilo inwvetovanj« «m1 potila iter v iz več* kot 40 in**st. ki mo prrnJi v \Vm»hiiii*1«>ii na povabilo prv«U« inika WiU«M»a. tla napravijo načrte, kako nabaviti tw>trebiii denar xa financiranje a-»nerinketra FUleiVsra križa t**kom Mvlanjf vojne. Na tem snitanku j«-piMial II. P. Davison, katereea Ji pred kratkim imenoval predsednik načelnikom Vojnega Sveta Rdečega križa, izjavo, pojasnjujoče P3-trvbt- in prilike ameriškega Rtle-eega križa. I/javil je, da bi bilo treba s vote *to milijonov dolarjev, da se vsaj približno zadosti zahtevam in prilikam, katere bo imel Rdeči križ. Mr. Davison je izjavil :
— N»* Rdeči križ stoji pred največjim in najnujiiešim pozivom v zgodovini sveta, da namreč pomaga tn>ečemu človeštvu. Milijoni ljudi, ki so m* l>oriii za prostost leže mrtvi uli težko ranjeni: milijoni žensk in otrok pa je brez doma in pomoči. Na stotine mest in va*i jr razdejanih in iirijo se bolezni in beda.
Do najnovejšega časa naš na rod ae ni tr|x*l. Dočim je Evropa krvavela, je uživala Amerika pro-f*periteto kot je ni uživala ae nikdar prej.
Sedaj pa se nahajamo mi sami v tej velikanski borbi. S«tlaj vidimo, da je bil boj proti avtokraeiji in tiranatw. ki so ira vojevali naii zavezniki. ie iz pr>eira početka tudi nad boj. Val ©d tega pa mora mo biti tudi mi deležni trpljenj katerim so *e podvrjrli zavezniki Tudi mi moramo nositi bremena ter storiti avoj del na i>ravilen in resničen način.
Nai R*leči križ je živi jen jskepra pomena v tem boju. Da »e pospeši nj«*cra zmožnost in razširi delokrog je vat v uril pre*l>eilnik Wil-aon Vojni Svet Ameriškega tlečega križa Mi, ki se nahajamo v tem Svetu, vemo s**duj za najnujnejše potrefce. Vem«) pa že. da ne more Rdeči križ zadostiti vsem za htevam. Kaj vse nam je trvba sto-riti in kake žrtve moramo doprinesti, je razvklno iz naslednjega sumaričneitra poročila gleile polo žaja:
Na *toti»«* ameriških zdravili kov in strežnie tuthaja že na front L tMdelek 12.U0U ameriških inžinirjev iti strojnikov Ik» kmalu pri ve l popravljati železnie«' v rran t iji.
Več kot 2SJOOO Amerikaneev se nahaja zdaj na evnuhih bojiščih in kmalo se bo pridružilo tem 25 tiso«"' mož redne armad«'. V par me turih bomo imeli v službi miljon mož v armadi <n 1 <0.000 mož v mornarici. Ti ljudje bodo potreb<»
i naše !xmi<> i Vsbsl tega je treba pripraviti sdravnike, strež niee tu ambulauee. Pripraviti bo treba velike zaloge obvez itd. IV bi čakali, bi bilo monla prepozno
Kanada je ponlala doedaj v L* ropo že skoraj 4fiQ.OOO mož. In kanadski R Wi križ je nabral dozdaj svoto 16.000.000 dolarjev, da za <i'»sti vsem potrebam. Na ta način mu je bilo mogoče rešiti tisočere smrti ali bede.
Kakor hitro odidejo naši vojaki v talMpriše*. j« treba skrbeti za njih družine. Dežela, ki je tako ve
j <-iji doma, kjer sr bo mogel odpo "•iti. kjer bo naš«*l zabave in razve-! drila.
Ti možje ><e bodo nekoč vrnili v našo tleželo. Mi želimo, tla se bodo vrnili kolikormogoče močni in brez bolezni, katere lahko pre-prcl-imo. če se pobrigmo za to v pravem času. Rdeči križ mora postati vsled tega pravi drugi oče naših vojakov, ko se bodo liaha jaii v Evropi. Da se pa more vršiti to. je treba veliketra deuaHa. — Potrebe Franeije morajo pretrest: sree v.-*akega Amerikanea. Med vojaki je pričel strašno razsajati tuberkuloza. Naša naloga ni le pomagati nesrečnemu francoskemu narodu temveč «>bvarovati tudi na se lastne «;*u»ve in brate prej nevarnostjo okuženja.
V Franciji je bilo razdejanih nekako l.r»0 mest in vasi. \ opu stošenih krajih so možki. ženske in otroci brez strehe ter jim pri manjkuje najbolj »»otrebnih stvari. Pomoči je treba, da pričnejc znova živeti. Oni potrebujejo obleke. poljedelskih strojev, domačih živali, semen, gnojil in obleke. Da ^e vsaj nekoliko razume silo in >tisko, v kateri se nahajalo ti lju-lje. je treba preštudirati delo Mr IIooveTja, ki je s svojim odličnim organizatoričniim delom dosegel uspehe v Belgiji kot jih ne bi dosegel nobeden drug. Posrečilo se mu je nabrati svoto celih 350 mili-ionov dolarjev za pomoč Belgij cev. Čaka nas pa še druga naloga Nujne rn neposredne pomoči je potrebna tudi Rusija. Na ruski fronti. par tisoč milj dolgi, je le 600C ambulane. dočim jih je na francoski. dolgi 400 mili. 64,000, ki so vse popolnoma opremljene. Poleg tega pa se nahaja za bojnimi črtami v Rusiji več miljonov pribežnikov iz Poljske. Litvinske in zapadnt Rusije, katere so izgnali Nemci in Avstrijci. Ti milijoni se potikajo M mesta do mesta ter umirajc vsled bolezni in izi>ostavljanju vsem vremenskim nezgodam.
Riwija potrebuje naših izurjenih strežnie. ki naj bi poučile Ru lilije osnovnih pojmih pravilnega z«lravni«kega streženja. Rusi ia potrebuje velikansko količine osnovnih predmetov, da se vsaj nekoliko odi>omore neznosni bedi. — Mogoče je ni stvari, ki bi bolj pri-l>omot;la ixvojevati zmasro v tej vojni kot ravno nei>o«.r«*dna vk> moč. potom katere bi bila Rusi.i« ojaeena.
Naš Rdevi križ je eilina pošto jauka. ki more v tem strašnem položaju vršiti vsak v omejeni mer" svojo dolžnost.
Navedene potrebe so največje ir najbolj nujue. Treba pa je Be dru gega» enako obsežnega dela.
Rdeči križ mora vzdrževati dobavno službo, potom katere je mogoče uspešno razdeliti vse pri ■»pevke. katere se je dobilo od na šega naroda. Organizirati moramc tudi obsežne načrte, kako držat' vedno informirane družine naših vojakov in mornarjev, glede ranje nih in pogrešanih.
Dolžnosti in prilike, ki jih ima ameriški Rdeči križ sedaj, so brez primere v svetovni zgodovini tei jih v tem trenutku ni mogoče o ceniti.
Vojni Svet Rdečega križa pa
Kongres socjalistov.
LANSING NE DOVOLI, DA BI SE AMERIŠKI S0-CJALISTI VDELEŽILI KONGRESA V ST0CKH0L-MU. — POSTAVA PREPOVEDUJE. — KONGRES POD NEMŠKIM UPLIV0M.
CEKTKAt MiWt PHOTO lUVICI, Mk« V0«L
"NEKJE T AMERIKI".
Potop "Transylvanije".
Utonilo je 29 častnikov in skoraj 400 mož. — Tudi Nemci imajo velike izgube. — Japonsko brodovje.
lika kot naša, bi morala prevzeti mora določiti končne načrte ir
to skrb vlada nama. to pa posebno radrtega. ker bomo potrebovali prostovoljne prispevke na neitt> tih drurih poljih.
Ko bodo odšli naši možje v Fran eijo, ne bo treba skrbeti za nje le takrat, ko bodo bolni ali ranjeni Nastali bodo zelo*>e«n i problemi ki *e bodo tikali predvsem naše or raniaat-ije. Angleži in Francozi gredo domov, kadar dobe dopust Našim vojakom pa tega ne bo mo proče. Ali bodo v Pariz, in marši kateri njih se ne ho vrnil tafco u je M tjakaj. Radi t«*a v Fran
proračune edinole v meri, koiikoi ga pri tem podpira ladouarnosl ameriškega naroda. V tem trenutku ni tolike važnosti, koliko denarja potrebujemo, tem več bolj koliko ra moremo naenkrat plodo-noimo porabiti ter ga naspraviti u-H>ešnun v nepo*4r*^ni bodočnosti Vojni Svet je prišel po temeljitem razmišljanju zadeve do sklepa, da potrebuje Rdeči kri? za neposredne izdatke najmanj svoto sto miljonov dolar jev.
To je velikanski problem in treba ae ga je lotiti z velikodušnostjo in i največjo trgovsko spretnostjo
London, Anglija, 24. maja. — Angleška admiraliteta naznanja Ja je nek nemški jXHlmorski čoln potopil pred tremi tedni velik par-nik "Transylvania'', ki je bil lasi uAnchor črte". Parnik so uporabljali kot transportno ladjo. — Imel je nad 14.000 ton deplace menta. Torpediran je bil 4. maja v Sredozemskem morju in se je potopil par minut po torpedaciji L'tonilo je 29 častnikov in 373 mož Utontl je tudi poveljnik.
Potopljeni parnik ie stopil v službo leta 1914 ter je vozil med (Jlasgovvom in New Yorkom. To je ie peti parnik "Anchor'' črte. ka terega so potopili nemški podmoi ski čolni.
Pariz, Francija. 24. maja. — Francoska admiraliteta je nazna nila. da je bil potopljen na vožnji iz Marseja v Solun francoski trail športni parnik "Kontay*\ Izmed 344 vojakov jih je 45 utonilo.
Parnik je bil torpediran ie lb aprila, toda iz vojaških azirov ni admiraliteta prej pojasnila svoje izgube.
London, Anglija. 24. maja. Blokadni minister Lord Cecil je danes naznanil v angleški poslanski zbornici, da se nahaja v Sredozemskem moriu več japonskih tor-pednih rušileev in kanonskih čolnov. ki se bodo udeležili lova na nemške t>odmorske čolne.
Admiral Beresford je danes izjavil, da je nevarnost nemških podmorskih čolnov zelo velika ter pristavil, da Anglija kljub temu nc bo izstradana
Poljski kralj.
Kodanj, Dansko. 24. maja. — Nemška poročila pravijo, da zahteva poljski državni svet. da se postavi za novega poljskega kra !ja avstrijski nadvojvoda Karo! Štefan.
Državni svet je tudi prosil, da se podelijo vla lna mesta Poljakom potem ko bodo odšli nemški uradniki iz Varšave.
Boji z Lahi.
Francosko bojišče.
Italjani so baje prodrli avstrijsko Francozi poročajo, da so zavzeli fronto med Kostanjevico in mor- nekai važnih pozicij. — Vroči na jem. — 9000 jetnikov. I padi pri planoti Vauclerc.
Rim. Italija, 24. maja. — Po' Panz' iVanc,ja; 2f- ^a• ~ dve leti trajajočih bojih z Avstri- Francoski generalni stab .ie dane. io, so se Italijani zopet enkrat xe-'^oldne sporočil, da so napadi lo odlikovali. Vsa italijanska me- Francozi nekaj nemških pozicij h sta so v zastavah. Ljudstvo je pre- Jih z naskokom zavzeli. Po-sebm
pričano, da bo v kratkem času pa- vroiH boii so se VTSlli na planot del Trst, ki ie bil že od začetka Vauclerc. Nemci so se morali u vojne cilj itaijanske armade. makniti z onih pozicij, katere sc
Šef laškega generalnega štaba blh zasedli v torek. _ grof Cadoma poroča, da se je po-! Izza L ™a-la 80 V-Jeh Francoz srečilo italijanskim četam po vro- med S°issons m Aubene skora čem napadu prebiti av^triisko boj- -H)0° "™ških vojakov in zaplenil" uo črto med Kostanjevico in mor- ^reeeJ vojnega materija.
iem. Pri tej priliki so vjeli Lahi 9000 avstrijskih vojakov.
Italijanske čete se nahajajo ob južnem obronku kraške planote in so oddaljene samo devet angleških milj od Trsta.
* Oficielno poročilo grofa Cador-ne se glasi:
Na fronti meti Kostanjevico in morjem je obstreljevala naša arti-lerija devet ur neprenehoma močno utrjene avstrijske pozicije.
Ko so pognale naše čete na levem krilu sovražnika v beg, so zavzele z naskokom preeej ozemlja južno od Kostanjevice in Boseo-malo.
V	kratkem času bodo padle tudi Jamlje.
V	enem samem dnevu smo vjeli nad 9000 avstrijskih vojakov, med katerimi se je nahajalo tudi 30C častnikov.
Zaplenili smo veliko vojnega materi jala.
Berlin, Nemčija, 24. maja. — i Pri Foridmontu so pognali Neme ' Francoze v be<r. Vsi nadaljni fraa coski napadi so se izjalovili.
V	Champagne se vrše nepresta no vroči artilerijski napadi.
V	gozdu pri Apremenoti smr vjeli 28 Francozov in zaplenili tr metalce min.
Pariz, Francija. 24. maja. — Na Calufonie planoti so si pribo rili naši letalci veliko lepih uspe hov.
Iz Rusije.
Predpriprave za narodno skupščino. — Malorusi zahtevajo avtonomijo. — Ruska demokracija.
Petrograd, Rusija. 24. maja. — Koalicijsko ministrstvo namerava čimprej mogoče sklicati narodne skupščino. Vse predpriprave so že končane. Odbor ,ki bo skrbel za volitev, bo imel svojo prvo sejo dne 7. junija.
Petrograd. Rusija, 24. junija. — Rusko ljudstvo ne hrepeni ve« po Ce bo storil vsak posamezni Ame- miru- RlLsko ^'udstvo je odločne rikanec svojo dolžnost ter prispe- Pripravljeno na nov boi. Za to ima val svoj majhni delež, ne more bi- »^^je	socjaterticni mi-
ti nikakeea izjalovljenja. Prepri- ni*ter terenski, ki je navdušil na-eani pa smo, da bo Amerika zopet rod m ^ dokazal, da Je nadaije-dokazala svojo zmožnost, kako van^_ VOJne brezpogojno potreb-ravnati z velikimi nalogami n» no"
velik način.	j	situacija se je popolnoma iz-
Predsednik Wilson ie izjavil: _|p™ienila. Rusija se zaveda svoje
Le majhen del našaga naroda mo-1 Il<>1fnosti napramJ za1ve5™lkom m
re imeti priliko, da služi na boj- b,° kmal° zaT?et udarila- Veliko za- ________
nem polju.	'	islnffo za to izpremembo ima tudi raiiajtmmt.
. _. -. ,_ . J_ . , . ' ameriški poslanik Francis, ki ima ----—
A va, možje zene in oteo^n lah- gkoraj vsak dan navdušene govo-
«	re na zborovanju delegatov delav-
m ° ^ ^ vojaške stranke, mudoma osredotočili vso svojo, . ,. , , _
_.. .	.	Ministrski predsednik Kerenski
enomio in vie svojo napora ter s je VTedYimiiBŠem ^ na fron.
tem pripomoči k uspešnemu kon-]to m ^ posvetoval z vrhovnim po-
Iz Washington^
Za p o šil j at ve drugega razreda nc bo zvišana poštnina. — Velika debata. — Davek na dedščine.
Danes se je vršilo v senatu prve glasovanje o predlogi glede dohod ninskega davka, ki je bila včera; sprejeta v poslanski zbornici. Eno glasno je bil sprejet predlog, k določa, naj ,se črta določba glede zvišanja pristojbin za pošiljatvt dmgega razreda. (V ta razred spa dajo tudi časopisi.
Že veliko prej je bilo povedano da senat nikakor ne bo zadovo Ijen s to predlogo. V poslanski zbornici so se vršile veiike debate
Nadalje je bila črtana doloebs glede zvišanja davka na dedščine Zvišanje tega davka bi prinesle vsako leto pribfižno petnajst mi ljonov dolarjev.
Pershing pri Wilsonu.
Washington, D. C., 24. maja. — Danes se ie generalni major Per shing, ki bo peljal ameriško ekspe dicijo v Francijo, dolgo časa p<y svetoval s predsednikom Wilso-liom. Pershing je prišel ob petih popoldne v državni department Do danes popoldne ni še nikdar osebno občeval s predsednikom. — Predsednik mu ie natančno pojasnil svoje mnenje glede ekspedi cije.
Pershing bo najbrže postal gene
... .Washington, D. C., 23. maja. — Državni tajnik R. Lansing je formalno naznanil, da ameriški socialistični delegatje za kongres, ki se bo vršil v juniju v Stokliol-mu, ne bodo dobili potnih listin.
Ta odredba je bila izdana na podlagi Loganove postave iz leta 1799, po kateri je vsakdo kaznovan, ki se v-mešava kot posameznik, brez državnega pooblastila, v mednarodne zadeve. To velja tudi za one Amerikance, ki so izven države, pa se vdeleže socialističnega kongresa.
Ker parniki, ki#vozijo v skandinavske dežele, ne spre jemajo potnikov brez potnih listov, je nemogoče za ameriške socjaliste, da bi se vdeležili kongresa.
Tajnik Lansing pravi, da se je to sklenilo po skrbnem premišljevanju. O tej odredbi so bili obveščeni vsi mieriški diplomatični zastopniki pri evropskih dvorih.
Lansing pravi, da je bila ameriška politika skozi dobo enega stoletja taka, da se ni smel posameznik vmešavati v mednarodna vprašanja.
Vlada je nmenja, da je smoter tega kongresa nasproten interesom Združenih držav.
Za delegate na ta kongres so bili imenovani sledeči: Morris Hillquit iz New Yorka, Viktor Berger iz Milwaukee, Wis. in Algernon Lee iz New Yorka.
Hilquit je izjavil, da je deviza ameriških delegatov: Ne osvojanje ozemlja in ne kazenska vojna odškodnina. To je dovolj jasno, da je namen kongresa razpravljati nednarodne interese. Hillquit in njegova dva tovariša limajo niti sence pooblastila od vlade Združenih držav, tar se tiče mirovnih ciljev.
Charles Edward Russel, član ameriške komisije za Rusijo, in drugi pomembnejši soejalisti so izjavili, da je sklicanje sedanjega soejalisticnega kongresa nemško ma-do in kongres da ima namen strmoglaviti Rusijo.
Rekli so, da je to najnevarnejša intriga nemškega cesarja.
Ameriška vlada je mnenja, da sta Hillquit in Lee, ki ta oba pisatelja, naklonjena Nemčiji.
Viktor Berger pa je rodom avstrijski Nemec in vsled tega tudi podpira Nemčijo v njenih težnjah. Berber je tudi. v Milwaukee izdajal že več nemških lisčov in je bil 1911 voljen v kongres.
Iz vseh dosedanjih podatkov je razvidno, da so dali •jovod za stokliolmski kongres nemški diplomati, da bi orisilili Rusijo, da sklene s centralnimi državami separaten mir. Ameriških socjalistov sicer vlada ne dolži, da so »>od nemškim vplivom, toda vse zavezniške vlade so v zadnjih tednih sumljivo gledale na kongres.
Ameriški diplomati v Evropi so zasledovali vse priprave za kongres in so se prepričali in v tem smislu poročali, da je bil načrt za kongres izdelan v Nemčiji in da ^a je nemška vlada podpirala.
Nemški delegati imajo že v rokah svoje potne liste In se bodo na kongresu zavzemali za mir brez anektira-nja in brez vojne odškodnine, toda z namenom, da se v-stanovi močno evropsko centralno cesarstvo.
Tudi ruski soejalisti so že izbrali svoje delegate za kongres, toda znano je, da pud nemškim uplivom.
V Rusiji se je najprej pojavila ideja o miru brez a-nektiranja ozemlja in brez vojne odškodnine in nemški soejalisti so se je takoj oprijeli ter so zahtevali od vlade, da naj takoj izjavi, da se odpove zasedenemu ozemlju na vzhodu in zahodu.
Taka izjava pa je samo pretveza, da bi se končala vojna, toda vlada bi še nadalje poskušala razširjati svojo oblast čez Balkan proti Aziji.
Angleška socjalistična stranka ne bo poslala svojih zastopnikov. Izvrševalni odbor je izjavil, da ta kongres nima posebne stvarne važnosti in bi se socjalistična stranka samo osmešila.
Po Loganovi postavi zadene vdeležnike kongresa zaporna kazen od šestih mescev do treh let in denarna glo-ba do pet tisoč dolarjev.
Loganova postava je bila sprejeta 1799, ko je dr. G. Logan sam sestavil komisijo, ki je šla na Francosko, da odvrne vojilo, ki je pretila med Združenimi državami in Francijo. Tedaj so bile diplomatične zvpze že pretrgane, toda do vojne vendar ni prišlo.
Zastonj
dobit« knjiži co: Htfodflo kako m
no državljan Zdražonih držav. — Pišite po nje po dopisnici SLOVEHIC FUBUSHUrO 00*
T,
Pošiljateljem denarja.
Kakor že znano, ne sprejemamo nič več denar sa icplačila v ftriji, Ogrski in Nemčiji.
Lahko pa vedno še izposljujemo izplačila vojnim ujetnikom in drugim v Rusiji, Italiji in Franciji, kakor tudi onim ljudem na Primorskem, kateri bivajo v krajih, ki so osedeni po laški armadi
Kadar pofijete denar, priložite tndi dopisnico ali pismo Tojnef* ujetnika ker nam s tem pomagate sestaviti pravilni naaloi*
TVKDKA FRANK flAKHHB, tS Oortlandt Street, , _ Sew Xorfc N, %

*4
a L AS IN A ROD A"
(Slovenian Daily.)
Owned and published by the
8L0VENIC PUBLISHING COMPANY
(a iorporation.)
FRANK SAKSER, Prealdent._LOUIS BEXEDIK. Treasurer.
Place of Business of the corporation and addresses of above officers: HI' Cortiandt Street. Borough of Manhattan. N»w York City, N. Y.
Za celo leto velja list za Ameriko
In Cana to....................$3.50
Za pol leta ........................................2.00
Za četrt leta ....................................1.00
Za celo leto ta mesto New York $5.00 Za pol leta za mesto New York.. 3.00 Za četrt leta za mesto New York 1-50 Za inozemstvo za celo leto......6.00
"GLAS NARODA" izhaja vsak dan izvzemgl nedelj tn praznikov.
"GLAS NARODA**
("Voice of the People") owned every day except Sundays and Holiday«. Subscription yearly $3.50.
Advertisement on agreement.
Dopisi.
New York, N. Y.
V zadnji številki 4'Ave Maa-ije" se mi predbaeuje kot predsedniku društva sv. Frančiška, da se društvo ju skupno vdeležilo velikonočne spovedi in sv. obhajila, ka kor je biia njegova dolžnost. Ker
GLAS NARODA. 25, MAJA 1917
i "
K vseslovenskemu shodu v Pittsburgh,

V torek zvečer dne 22. t: m. se je vršila v Hotelu Henry zadnja seja celokupnega odbora glede prireditve vseslovanskega slioda v Pittsburghu, Pa. Na tej seji je
Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj «e blagovoli pošiljati po — Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivali&e _ na mani. da hitreje najdemo naslovnika._
82 Cortiandt St..
Dopisom in poSiljatvam naredite ta naslov: "GLAS NARODA"
New York City.
Telefon: Cortiandt.
smm
Glasovi o miru.
Iz Rinia prihaja }x>ročilo, da so vlade centralnih držav potom nevtralnih diplomatov v Švici stavile zaveznikom mirovno ponudbo. Sporočili pa so obenem, da sta A-£ tri j a in Xemrija pripravljeni, boriti se do popohiega o-maganja in da se bodeta poslužili vseh obupnih sredstev, zaradi teira bi bilo bolje, da se pride do kakih medsebojnih koncesij, kakor pa da bi se nadaljevalo z vojno.
Po rimskih poročilih, so zavezniki zavrnili tako ponudbo in s«, izjavili, da je mir nemogoč, dokler centralne države ne prosijo javno zanj in dokler ne sprejmejo pogojev, katere so začrtali zavezniki.
Tako poročila iz Rima.
Tekom sedanjo vojne so se poročila, ki so prišla iz Kima. skoro vedno skazala za neresnična in nek poročevalk- javlja iz Londona, da s<» o tej ponudbi še ni nič slikalo. Vendar pa je neka zelo uplivna oseba izjavila, da pričakujejo vsak dan mirovno ponudbo, kajti razmere v centralnih državah so take, da so vlade k temu koraku prisiljene.
Seveda ne moremo vedeti, na kaki podlagi slone vsa ta poročila.
Da si centralne države želijo miru, je skoraj gotova stvar. A ko pa je položaj tak, da so vlade prisiljene javno prositi za mir in sprejeti zavezniške pogoje, je zelo dvomljivo.
Zato smo skoraj prepričani, da se bo morija nadaljevala še dolgo. Do miru ne bo prišlo prej, dokler se narodi ne izpametujejo in sami povzdignejo svoj glas.
Sodeč po položaju na raznih bojiščih in po razmerah v notranjosti posameznih držav, je kmalošnji mir mogoč le, ako se države odpovedo težnjam po osvajanju in ako sklenejo mir brez vojne odškodnine.
To bi pomenilo, da se je vodila vojna brez kakega dobička, da so miljoni mož našli smrt za prazen nič in da jih .le neizmerno število postalo pohabljenih za vse svoje živ Ijenje tudi za nič. Prepuščeno pa more biti posameznim narodom, da obračunajo z vladarji, ki so povzročili to vojno.
Dobrobit cele Evrope in celega človeštva zabteva. da se boj konča. Toda do tega more priti le, ako se vsi za-vzamejo za eno zahtevo: ne anektiranja in ne vojne odškodnine.
„ Ruska vlada je prva postavila to zahtevo; po vseh državah se je oklenila velika večina ljudstva, kajti prepričani so, da je mir mogoč samo pod temi pogoji.
Soejalisti po vseh delili sveta se več ali manj strinjajo s to idejo m na socjalističnem zborovanju v Stokholniu bo stranka skoro gotovo sprejela v svoj program, da ie dolžnost vseh socialist.»v v vseh deželah, da z vso silo V-phvajo na vlado, da skuša skleniti mir na tej podlagi.
Kako bodo o tem prepričali vladarje, je odvisno od te^a, kako moč ima aocjalfortfna stranka v posamezni državi Stranka še ni nikjer tako močna, da bi mogla prisi-ti vlado, da stori, kar je v prid stranki.
Samo v Rusiji je izjema.
Toda vlade različnih držav se bodo morale ozirati na voljo ruskega naroda in skleniti bodo morale mir — brez aneksije m brez vojne odškodnine.
ti, da bi naše rojake odslavijali ,iz preniogwovov ali iz raznih tovarn, češ, da so Avstrijci, ampak s temi bomo pokazali, da smo Slovani in kot taki na strani Ameri ke. Ako pa hočemo merodajne kroge o tem prepričati, je nsaša dolžnost, da se polnoMtevilno vde-ležimo te velike manifestacije Na nedelj-skem shodu se bo ob enem tudi izvolil odbor, ki bo popisal imena vseh tistih rojakov, ki so se vdeležtli parade in shoda ter prisostvovali manifestaciji Ta imemik se portam shrani «a po-tznejšo rabo. Naj toraj vsak skrbi, da bo njegovo ime zabil jezen o v imeniku. Imena tistih rojakov kateri se iz opravičenega vzroka niso vdeležili parade, se ibo tudi Na "tej seji so so obenem rešile stavilo v ta imenik. Imena tistih i še druge važne točke; med daru- k* niso vdeležDi in se tudi iniso hrwni	j	- • Uimi tudi izvolitev odbora za pa- aPrav^ih. toraj ne simpatizirajo
VOdM 1- t>- °"n0K'7iJiV"fad'> ® l>a kolektiva^je za HdeS * na.mi se bodo obenem tudi sku-«d軫 ™ir*	jkri-ž. Vsak član parade prejme;*ala eatbilježiti.
LZ vl t P7^' kuvorto. na katero bo zapisal Vse ostale podrobnosti bomo v
note J OH n	% V ;in pa svoto. ki jo bodej^deljo remit Naj toraj vsak u-
note stori samo svojo dolžnost,Rdečemu1 ™diiik zasigurno pride, da se čim
1 bol je pripravimo
•11	,	V X
jaz nisem nikak car, ampak samo	. ^ .
glavni eksekutivni uradnik	£	Mo-
štva, ne morem članom ukalzovati, 1narodnosti - elani raz-
kdaj, kje in kako naj svojo veH-I^V ^r^ k.1 bJ?do ^r.be1.1' konoflno dolžnost spolnijo	& ho ™ifesta«,a cim sijajnej-
N« opombo, da se v naselbini'!!,	•	J<?
govori, da je nek glan-nd uradnik i f"* v	^
- ker razun mene ni drugega gl.'	areni: kl .J"1" na>
uradnika Jednote v NewTorku.; VeCJ0 dvora1nonaJbolJ tedaj jaz - tukajšnjemu ienskel P™"* Za shod mu društvu svetoval, naj se vde-: leži skupne spovedi ter da je du-vodja l..p, odločno izjavljam. da je to podla laž.
ako zahteva, da se pravila *>oi-1TTT ?a i nujego. V očig-Ied bližajoči se l™1" ^ ' *ri 1 konvencije se mi glede t. opombe1!1,0? aU ^J«*' ganejo ebini vsiljuje misel na jezuitski »rek	" to ddocujejo
'' Der Z week heiligt die Mitt el.", f™?,a
d	* j- j	!ko daruje, kolikor noee: toda <pn-
Kazocaran sem tudi, da zamore » . ,. , , . , ' v - .
-____- , .	, j poročal bi. da bi dar znašal vsaj
navidezno jagnje, katero moli , , ... v. . , ^
•Z' , ' . „ „ . joO^. bajti cim vee se nabere, tem pred oltarjem zai svoje sovraznu-l , .. .. . ^	, ,
ke, postati volk, ako ne pleše vse	^J^" N^u.^ejse podrob-
tako, kakor ono gode.	I 1 ^lede tJga gledajo prihodnji
.. . —	.	___ .. .. .I t.fMipTi kpr sivla i m nrnirram r»o-
1'redništvu ''Ave Marije" bi
na svetoval (oprostite mojo predrznost), da naj se ozira samo na "faeta" in ne na to, kar se v naselbini govori; s tem se bo ognilo mnogim neprilikani; saj slabih
teden, ker sedaj še ni program po-j polnrima sestavljen
Kar se tiče nas Slovencev, naj omenim, da mi še nismo popolnoma organizevani za shod. Mi iamo sicer zastopani v centralnem od-boru in pododbosrih. toda za !po-
skušenj v tem oziru ima itak do-i	..	v , ,
i-	i voljno izpeljaA-o našega dela na
K«!	'programu potrebujemo poseben
bedaj pridem na 'Slavca . Na ,, i - v i , , f^ Z;- . 1 - j ,	otlbor. ki bo si el za to. V ta na-
tega ptica se strelja od vseh stra-	- A 4 A .	..
, 1 1 t • —u -	• . men ie podtpreasednil^ Podvasmlc
ni z debelimi sibrami. Resnica ie , ,	^ -
£<	.	, ,,	, sklical na "posvetovanje vse uraa-
— me a maxima eulpa" —, da	, 1 , , S?	-r*-^,
,, ... ' . , * nike slovenskih društev v Pitts-je Slavec veLko soboto (po . u - , v - ,	^
• x	- rr ■ • 1 t burghu in okolici, da se sestanejo
Pta t o priliki Zrtnjsko-j	dnc 27 m&ja v d(>dJe.
Franbopanske slavnost. pnreje- ,j(.nem ;,.osto Kra„j''ko.slpvH1.
ne od Hrvatskega Sokola, zanel , *
^	selega Doma na 57. cesti po ma-
Antoai Zbašnik, poročevalec.
dve pesmi, plesal ni noben član
držav,
Komodor Barney.
Bil je sin nekeera farmerja > Mar\*land ter se je podal na morje, ko je bil Se otrok. Ko je dosegel starost šestnajstih let — leti/ 1775 — je bil že mojstrski navi srator.
V starosti osemnajstih let je bi* častnik na krovu revolucijske kr: žarke ''Hornet". Z ene ladije n< drugo in od enega čina do druge ga si je izvojeval farmerski de ček svojo pot.
Štirikrat je padel v jetništvo Dvakrat je pobegnil, dvakrat p? se era .ie zamenjalo.
Po uspešno končani revolucij v francosko mornarici ter se ca ie povišale v poveljnike eskadre. Niejrovo sr ce pa gra je vleklo nazaj v doma
81
pred izbruhom vojne 1. 1812. '
Bilo je leta 1814, ko je izvoje
al svoj največji boj ter si prido
bil nesmrtno slavo v zgodovin
svoje domače dežele. — Čudovit.*
, , . , P	,	stvar je. da ie izvojeval to bitko
gurnn vekneze konference dne li. i 1	-	,
, . .	, . na kopnem m ne na krovu svoje
maja. Mi potrebujemo v to svrno „ i- —i 1 t-
. t . t	.poveljniške ladije.
vee nego d^ ali tn oseb. Ako z„odilo se ie to v naitemneiž
Wind Gap Pa.	^	lia^juri naše druge vojne z Anglijo
do 3000 Slovencev, potem si lah-	__1 -1 - ji t 1	-
Ker ie m bUo dopisa ,z toga:ko	mis]i, U<)liko bo t„ dela.L"f"l	oddelek se J.
sem se jaz namena napi- yaj w nihdo -BO ^OYarja> da TliJ ^ ^eljstvom K«*« m Cock
-at 1 nekoliko vrst e	-	t	-t i - 1 -. burna izkrcal na obali Chesapeake
,	vrsue.	|ma 0iasa pa sa, ^do jtak dru-i, »• + - 1 , 1
Jukai sta samo dve	slovenski - -v,.	. , , ,J ,, ,	' zaliva ter pncel korakati
imvdj »ta	a\e	sio\ensKi|?1 pri^Jj	in bodo lahko brciz mrtio
druzani m nekaj samcev; največ, "zrilitali". Taki izgovori so praz- ^ a;ihmsrtonu-je pa ogrskih Slovencev. Z delom nL Ni treba nikomur misliti, d-se ne morem nič kaj pohvaliti, ker plača jo mala, draginja pa z vsakim dnem večja. Pa vseeno dobro napredujemo na društvenem polju; spadamo k raznim jed notam. Pozdrav!	L. Makuc.
o,, , /	,	«.1 zjutraj. I11 tem sestanku se . . ..
Slavca (posebno jaz ne, ker imam , A . 1M-	• 1 * * I 1C vstopil i
, . v . „ r _ .*	. oodo izvolili odbori, katere potre-', , .
kurja očesa). Vsi claiu Slavca so . . j	j ■» , • 1 kot kapitan
-r *	"	bujemo, da *esimo delo, ki pade,	.. ..
-Ji — ponižno meldaim — ob „	en	v poveljnik«
j . ... j	mr. ii. , na nas Slovence.
dvanajstih domov. Mladoleten od ^ •	ce pa ffa je
4. u • ■	j •	i Dnigi narodi so zc imeli take - A ~ i • * — 1 • i
eli jo samo eden 111 »a tega sem «. f ■ . ■ , - . co deželo m pnsel je domov j	.	0	j seistanke m imajo tudi ze za to .
odgovoren jaz.	.	„ . , . ; pr
• j - , . ,	. . , postavljene odbore. A sled tega:
O^emmdvajset let sem v tei de- ' i-	• 1 1 •
- i; „ j	, . apeliM'tm na Tse one rojake, ki sol
/,eli. a vedno sem.se ogibal prepi- _ i -i • • j -1 ti iVil ... /j 1 " ™ 1 uradniki pn podpornih ah dru-1,-
se
- ^ - -i. .i i - i uraoniKi pn podpornih
rov v časopisih, toda ako se me -u j ^ i u. -t . , . „„„.,1	,	lu<-;£rih društvih, katerih clam bi —
napnda. moram se bramjti. — i,,,	.	, ,
i -i	t	. ; lahko vdelecili shoda, da se zasi-
wodnika imam dosti v rezarvi m
Ta ne bom štedil.
Josip Rems.
i»rot
Naša narodna prestolica je bilr
nič k-ai	1 1 "• v"7.....T	J ' r"iv nevarnosti. Vsak posamezn
nic Kaj pohvaliti, kaj žrtvoval za to. pač pa bo 'oU_ katere„a se ifl moHo notdfl
nala, draeinja na z delaj v testno korist	i? ' T "f 56 le m<>er .
t	'	, . ti v akcijo, da se zavaruje glav
Kakor sem opazil, se nekaterim j no mest0 je poslalo y okolic<
Mim rojakom ne zdi sedanji po- Rldensburg, Md. Redne čete ii lozaj prav nic resen. Nekateri se milkso je ojaiil komodor Barne^ se celo posmehujejo; to sem na ki bil ^^ ?eto 400 mornar lastna usesa slišal. Tem ljudem bij jev in dru^h vojakov lz Lhesa zabili da naj molčijo, kajjti kot peake zaliva Syoje brodovje p{
JlniPriSKl /lT"/!H'navi r>a 11 n... nil'	.	. .
je porrnal s smodnikom v zrak, de
Drage volitve na Japonskem.
Japanski narod je zadovoljen z izidom volitev dne 20. aprila t. L a obnovilo se je agitacijo proti stroškom, katere povzročajo volitve v japonski parlament.
Čuti je »te argumente, katere •e j® navedlo po zadnjih splošnih volitvah.
"Chuurai Shogyo'' ceni strofte la 660 kandidatov na nic manj kot $2,640,000.
To je vri kot izdajo ljudski za stopniki v Združenih državah, da-sirarno ae js poenalo senatorje ki so Nsčali pol milijona dolar-^ » ««ie5 v senatu.
pni vi, d® Iz U vlada
$200.000 za nadzorovanje volitev in ta vsota se bo zdela Amerikan-cein — zmerna.
V to vsoto so všteti stroški za potovanja ministrov po deželi, ki agitirajo. za kandidate vladfn^ stranke.
Člani opozicije morajo sami plačati svoje stroške. V članku se pritožuje pisec, da zanemarja velike ljudi visoki privilegij volilne pra
vice.
Pogosti razpust poslanske zbornice pa ne "povzročajo le političnih nemirov, temveč, tudi težke finančne izgube.
Potopljen bvedski parnik. Kristjanija, Norveško, 24. maja Nek Švedski parnik, ki je bil v slu-žbi pomožne akcije za Belgijo, je bil 18. maja potopljen. Nemška vlada mu je prej dovolila, da smt
piuu,	____" ,
Wind Gap, Pa.
Z delom gre še precej dobro, le plače nočejo povišati. Življenske potrebščine pa vedno povišujejo. Krompir je že $5 bušelj; ne vem več kak more biti, ko je tako drag. Moka bo zdaj $10 sto funtov.
Naznanjam tudi, da je naša rojaka Franceta in Amalijo Bask ar zadel hud udarec, ker jima je -3nrt vzela lepega in tako prijavnega šestlestnega sinčka. Močno jima je žal za njim; pa Bog <ga je rajše imel in ga je vteel k sebi. Pogreb je hit dne 12. maj-a in vde-ležilo se ga je mnogo ljudi; prišli 50 celo iz South Bethlehama. Vsi se prav lepo zahvalimo tempotom g. A. Koprrvšeku za krasno pestem, ki jo je ranjkemu zapel ua koru: lepa hvala tudi Dominiku, ki je prišel 11a pogreb, ter vsem drugim, ki so prišli tolažit žalostne stariše.
S pozdravom	C. M.
Civilizacija ne izboljšuje človeštva.
Glede tega vprašanja pravi dr. Lyman Fisk nadslednje:
— Ne mislim da imamo kak dokaz, da se je človek kot organizem niti glede telesa, niti glede duševnih zmožnosti, ki jih ima sedaj povspel nad človeka starega veka V kolikor se tiče njegovega telesnega ustroja, je še več nasprotnih dokazov in gotovo je, da bi bili veliki duhovi starega veka v sedanji dobi prav tako uspešni, če bi bili v stanu porabiti svoje duševne zmožnosti.
ROJJJB,
ameriški državljan ne bom nik dar dopustil, da bi se kak zagrizen podanik habsburške gn j ile hiše predrznil posmehovati se principom dežele, kateri sem prisegel udanost in zvestobo! Vsak naj bo hvaležen, da. stoji danes pod protekcijo naše mogočne republike, katera ni Sla v ta boj iz izkoriščeralnih vzrokov, marveč, da varuje svoje lastne interese — interese svojih narodov in pa da izvojuje enakopravnost ter svobodo narodom, ki so bili skozi stoletja trpinčeni po germanskih av-tokratih.
K tej ubogi, zatirani raji spadamo tudi mi Slovenci, to upam da vemo vsi. Zakaj bi se toraj ne c brali enkrat vsi skupaj in z ostalimi našimi slovanskimi brati demonstrirali našo lojalnost Združenim državam? Pole^ tega pa bo tudi pittsburško prebivalstvo videlo nekaj, česar zgodovina našega (mesta ne pottna — zedinje-nije Slovanm-. Pomislite, kaka slika bo to, ko bodo vsi slovanski narodi korakali kot brat poleg 'brata: slika, ki bo vsakemu opazovalcu jasno predstavljala mogočnost o zed in j en ju slovanskega plemena.
Rojaki, bodimo ta dan samo narodnjaka! Naj se nikdo ne sramuje imena Siovan. kajti kdor je Slomn, je obenem prijatelj Združenih držav, -naše nove domovine, ki se danes bije za svobodo našo in svobodo ostalih Slovanov. Vsak naj agitana med srvojimi pri-jateiji in znanci, da se vdedežijo
bi ne padlo Angležem v roke.
Rdečesrajčniki Rossa so kora kali naprej, da se spopadejo z a meriško armado, zbrano, da zasta vi i>ot v narodno glavno mesto.
V jutru dne 24. avgusta 1814 st je pričela bitka., na katero ne mc> rejo Združene države biti niti naj raanje ponosne. Da ni bilo v te. bitki junaškega odpora komodor j a Barney, bi ne bilo v tem spo padu svetle točke za ameriško o rožje.
Kakorhftro je prišlo poročilo c približanju Angležev v "Washing ton, je vsakdo, ki je imel količka, pravice, dajal svoja povelja. Ti povelja pa so nasprotovala drut drugemu- Predsednik Madison j« imel svoj lastni načrt za obram bo. Vojni tajnik Armstrong j< imel drug načrt. James Monro« tretji in stari general Winter, št iz časov revolucije, je prišel ni dan s četrtim.
Stari general je poveljeval ob rambnim Četam in od vseh stran so mu prihajala navodila in proti navodila, dokler ni bil ubogi star general popolnoma zmešan. Šeh takrat, ko so bili Angleži pra^ blizu ter se pripravljali na napad se mu je reklo, naj gre naprej te. stori kar mu drago.
Naravno je. da ni imel časa se staviti uspešen načrt za obrambo čeprav je morda imel k temu po trebno spretnost.
Pri Bladensburg. v oddaljeno sti desetih milj od Washingtona rta se srečali sovražni armadi. -
petriotične manifestacije, tako da Angleži so se pomikali naprej te
bomo tudi md Slovenci lahko rek 11 da smo s celim sivem na strani nove domovine. Ako bomo to
komaj za trenutek obstali, ko streljala nanje ameriška artflen ja in mfaoterija. Z lahkoto so po
itoiili, potem m nam m treba b*- ti«*uli na stran prvo obraatfrao
črto Amerikancev ter prodrli tudi skozi drugo.
Nato so zadeli na komodorja Barney in njegovih štiristo mornarjev. Tam pa se iih je ustavilo.
Peščica mornariških vojakov, na čelu jim Barnev, je stala trdne vspričo navala premočnega nas protnika. 7opet in zopet so An crleži zaman skušali prodreti skozi tenko obrambno črto.
Barney pa je stem obvaroval celo ameriško armado pred porazom. Nikdo ne ve, kako doljro bi bil v stanu odbijati naskoke sovražnika in če bi se mogle ameriške čete zbrati in mu prihiteti na pomoč, kaiti konečno je padel nevarno ranjen.
Dočim pa so preživeli mornar-ii še vedno odbijali ljute naskoke Angležev, je ukazal stari general Winter splošno umikanje. Bame va se je pustilo na bojnem polju kjer so ga pograbili rdečesrajčni ki. proti katerim se .ie bil tako junaško boril.
Angleži so se na to polastili — glavnega mesta.
Angleži so Barneva izpustili, a ni nikdar popolnoma okreval in postal je nesposoben za nadaljno službovanje.
Umrl je štiri leta pozneje.
Slava junaku!
IZ
Vi imate le dvoje nog.
NEGUJTE JIH DOBEO.
United Masters Butcher Ass'n >e je izrekla za to. da naj se pro-laja občinstvu meso za ceno, ka *ero sami plačajo, prida naj se le toliko, da pokrijejo dejanstvene otroške, naprosi naj se vlada, da :onfiseira vse meso. tla se tako prepreči špekulacija; določi naj via la tudi maksimalne cene.
—	Robert Goldstein podal je >red vrhovnim sodiščem tožbo pro-'i županu Thompsonu, polieijske-nu načelniku Schuetterju. ker mu locejo dati dovoljenja, da bi pro zvajal igro ' The Spirit of 1776" >0 ldstein pravi, da je imel že > crro (z rzdelovniem filmov) več :ot 300 tisoč dolarjev stroškov h. la so prekoračili mestni uradnik <voje meje, ko so mu zabranili to aro. Zupan in policijski načel-lik pa zopet pravita, da ne mcr> a dati dovoljenja, ker bi slike -zbujale sovraštvo proti Angliji a je sedaj naša zaveznica.
—	Hoteli in veletrgovine so naj->olj občutile vojno prosperiteto 'e daj časa iim je rimanjkovalr rnsk za čiščenje poslopij, kajt! o delo so največ opraviiale prise iene Poljakinje, to pa le tako dol--o. dokler niso našle kakega bolj-ega dela. Pomanjkanje, potreb? e pa mati iznajdb in tako so tud: edaj iznašli stroj za čiščenje hi mivanje tal. ki izvrši dela za pet ensk.
Rock Island, 111. — V Moline in )avenport. Ia.. zastavkalo je G0C esarjev ker niso hoteli kontrak orji ugoditi njihovim zahtevam
URADNIKOM W VSEH SLOVENSKIH
DRUŠTEV v Pittsburghu, Pa., in sosednih
naselbinah. V nedeljo dne 24. junija se vrši r Pittsburgh u vsedovanski shod. 'red shodom bo parada. Shod bo ekaka patriotična manifestacija seli Slovanov v zapadni Pemi-•vivaniji in nabirali se bodo pri ej priliki tudi prispevki k ameriškemu Rdečemu križu.
Rojaki! Kot Slovenci, spadajoči k slovanskemu plemenu, je laša dolžnost, da se shoda polno-:t evil no vdeležimo. Xtagsibomo državljani ali nedržavljani, naša na-'zoČno&t pri manifestaciji je posebna. V novi — v boljši domo-'ini smo in izraziti ji hočemo na-'o lojalnost in udanost.
Vsled tega poživljam v i m emu •entralnega odbora vse uradnike *seh slovenskih društev v Pitts-uirghu in okolici, da pridejo v ledeljo dne 27. maja po 8. -maši v Xranjsko-Slovenski Dom na 57. n ButJef cesti v svrho izvolitve vdborov, katere potrebujemo za vpeljavo našega programa.. Pro-iim. da se \Tsak uradnik zasigur-io vdeleži sestauka, kajti rešiti mamo veliko važnih točk, ki se icejo slavnosti.
Nekaterim uradnikom, katerih 'aslovi so mi znani, sem poslal usnretna povabila. Vsem pa velja o povabilo m upam, da se bode ^sak brez obotavljanja odzval.
Prijatelji! Časi so resni in tre-^a je nekaj napraviti za protek-ijo našega naroda. Pridite toraj vsi ob določenem ""<u v Kranjsko-81 ovenski Dom. Za centralni odbor vseslavan-skega shoda:
Ignacij Podvasnik. predsednik.
Pameten mož ni, ako ne pazi na svoe noge. Mož brez nog. ni mož in mož z slabimi nogami je mož kot brez njih. Dandanes se zahteva le čvrste može. Le taki dobe dobra dela in le taki zaslužijo lep denar.
Poglejte še danes svoje noge. Ako se pote, imajo slab duh, pečejo. imajo mehurje, kurja očesa, od rastke. to pomeni hiranje živcev na nogah. Z takimi nogami ste na pol v grobu.
Zakaj ne rabite PEDISIN? PE-DISIN rabi nad miljon mož. ker ta re dovoli utrujenosti, potenja, pečenja. mehurjev in kurjih očes ter odrastkov.
PEDISIN ne potrebuje nobenih neprijetnih kopelj. Ne potrebujete ničesar kot PEDISIN. Rabite ga po navodilu, in PEDISIN bo storil svoje. Velik zavitek za družino zadostuje za več mescev. $1.00. Pošljite naročilo na sledeči naslov :
CROWN PHARMACY
2812 E. 79th St,. E., Cleveland, O-
POZOR ROJAKI!
Vsi med 21. in 31« letom se morajo registrirati!
Kdor se ne bo registriral, bo najmanj eno leto zaprt. — Bolniki se morajo registrirati potom pošte. — Izvzeti so samo tisti, ki so že v vojaški službi.
Predsednik "Wilson je zapove-dal, da se morajo dne 5. iunija med sedmo uro zjutraj in sedmo uro zvečer registrirati vsi možki. ki so dovršili 21. leto in še niso stari 31 let.
Kdor ne izpolni teira povelja, je lahko kaznovan z zaporom enega leta.
Noben izjjov - nič ne pomajra Vsak omenjene starosti, mora vedeti, kaj je njejrova dolžnost.
Kdor ni slučajno 5. junija v o-nem kraju, kjer se ponavadi nahaja. mora iti k mestnemu klerku po rcjjLstraei isko karto, katero mora izpolniti in jo poslati po pošti, tako do dospe v roke registracijske oblasti njegovega okraja.
Kdor je težko bolan, mora o svoji bolezni obvestiti mestnega klerka. Mestni klerk bo poslal k njemu posebnejra aerenta. ki <za bo registriral.
Registracije so oproščeni samo častniki in moštvo zvezne armade zvezne mornarice, milice m mornariške milice, seveda le s tem pojro-Ijem, da sta mornarica in milica isti čas v službi Združenih držav
Tukaj je nekaj vprašanj in odgovorov, katere naj blagovolijo rojaki posebno vpoštevati in se rav nati po njih.
Vprašanje: — Ali se mora registrirati možki. ki bo 6. junija star 21 let?
Odgovor: — Ne.
Vprašanje: — Ali se morajo registrirati možki. ki bodo stari dne 5. junija 21 let?
Odcrovor: — Da. oni se morajo registrirati.
Vprašanje: — Kako je z onim. ki bo star 4. junija 21 let?
Odprvor: — On se mora registrirati !
Vprašanje: — Ali se mora registrirati možki, ki je izpolnil dne 4 junija 31. leto.
Odgovor: — Ne.
Vprašanje: — Ali se mora registrirati možki, ki bo star 5. junija 31 let?
Odjrovor: — Ne.
Vprašanje: — Ali se mora registrirati možki, ki bo star 6. junija 31 letT
Odgovor: — Da, on se mora registrirati.
Kje je tovariš?

Hiša skrivnosti v Newtownu.
Kin
sto Newtown na Long Island lede zcrodovine eno najstarej nest. Stare hiše, starodavna ve. znamenja in drugo; vs«. vi »to ie kot resni znanilci. k; jo pot, katero irredo vse stva-i sveto.
ina melanholija starosti lež:
irostom in to kljub cestnim uieam. kljub priklopi jen ju k »čjetnu »n najiivahnejiemu u wh časov in celo kljub go m b rantačein z zemljišči, k1 . ^a prekrstiti to me«to v — iur»t.
;tra mefta, wtare hifie kažejo duha. Zame imajo bolj res-!> duM> kot bi ke«iaj hoteli ir t i doktrinarji. ('as in iz ivi'atiie v>ew lirprilikam tvo-dusa v ljudeh. Zakaj bi se jfi> ii!o isto pri hišah in pro
»a 1	v kateri so vstale
r; . i je n zopet padle, v ko je e stopila mladost ir -t. *reča in žalost, ljubezen »viaitvo. življenje in smrt in razočaranja, ali nima ta .sa duševnega učinka na vsa ki s-' nahaja v nje bližini! prostor je Newtown in v tem u -< n -tal nekega popoldnf neko tako hišo. V tej hiši sc vnokar izvršila čudna dogod inrt. ki je šla že večkrat pre Crohuelega praga, je obiskal« ie enkrat na zelo dramatičen
Pa to tvori že del povesti! m
Pred nekaka petnajstimi leti je videl Newtown ali če hočete Elm liur-t prihod družine tujcev v n" ♦o. Inse d nižine se je glasih Kiely.
i	-o ',/ Mnnhttan in glavai
drvi/i ne je b 1 lastnik cvetoče eks pr x:ie truovine. Mr. Kielev je ku p l - ar.> h so št. 'V2 Maurice Ave nekoliko vstran od glavne cestnin v skupini patriarhaličnih do niovij. Nastanil se je tam s svojo n '.a"u.» ž« no, odnnliai sinom in h. rko. To je b.lo skoro vse, kai s»* je vedelo o tej družini.
Novi prišleei niso bili usiljivi in stnro mecto Newtown je izva jalo svojo *«taro rezervo. Družina j<> /.ivela mirno, redno življenje \ redni mirni občini. Sempatam so prihajali prijatelji iz Manhat ta na na obisk in te so videli so-s< Družina pa je kazala ono mi do nedotakljivost, ki omogo ču ie /ivij< nje v veliki newyorški hiši.
Pred dvanajstimi leti le stan Mihael Kit-ley timrl ter zapustil svojo cvetočo trgovino, svoj dom in svoie prihranke udovL Njegov sin F lip pa je bil odbran, da vodi naprej trgovino.
Bil je star takrat nekako 23 let ir. oče ga je dal izšolati na srednjih šolah. Vse pa je kazalo, da malo zna in da se še manj briga z;t ek^presno tnrovino. Vsled te tr:i j»' trgovina leto za letom bolj pn-padala in v zadnjem času t»o po! noma pripadla.
V	posesti majhnega ostanka premoženja >e je ud ova, Mrs. Mary Kicley, popolnoma umaknila v sanmto. R«-servira«ost. ki jo je preje vedno kazala se je v teku let n L oliko omehčala. Ko pa je gi d I in izcinil denar, se je ponosna stara /►•n'-ka popolnoma odtegni la od vseh.
t ez nekoliko ča>a je bila družina ovita v misterijozno temo. Postala je samotarska v sreu živahnega predmestja.
m
Pričelo se je govoriti o družini in sicer o dVeh staareh.
V	Kieley-evi hiši je živela mla da deklica, imenovana Katerina ki ni bila domača hči. temveč dal; na sorodnica, katero ee je nefor malno adoptiralo. Glede te dekli ce se ni vedelo ničesar posebnega
Domači sin Filip pa je bil pred met širnega ugibanja in razmotri-vanja. Mladi mož je namreč — pil. Na večer se ga ie večkrat videlo kolovratiti domov. Njegovi izgledi v gostilne so bili tako pogosti. da so mu pričeli meščani posvečati vso pozornost. Mož ven dar ne more popivati ter se ob enem brigati za svoj posel.
Bilo je žalostno! Saanoljubni ljudje so veduo polni usmiljenja do drugih.
Tako so potekala leta in druži na Keiley je vedno bolj zapadala pozabljen ju. Revščino družine, nje posebnosti in celo pijančevanje sina ae je sprejelo. Tako je postalo vse to konvencijolna Stvar kateri se posveča malo pozornosti. —
Leto icWiu pa je stara tuša

propadala. Pričela je vzbujati nekaj pozornosti, katere se ni več posvečalo nje stanovalcem. V dneh starega Keiley-a se jo }e večkrat pobarvalo in popravilo in stala je enakovredna med svojimi &o vrstnicami.
Sedaj pa je vedno bolj razpadala. Stare barve se ni več pozna lo in tudi na strehi je bilo videti velike luknje, skozi katere je padal dež.
Konečno je dospel razpad do svojega viška. Stara ograja je pred hišo se je opotekala kot nje mladi gospodar. Nekatera izmed oken so izpadla in vrata na spred nji strani se sploh niso več odpi rala.
Mlado Katerino so videli, kakt ie stopala v hišo in iz nje skoz: veliko okno na ve^*»ndi.
Ko so prišli mrzli dnevi prete klega decembra, je ostal New town v svojih hišah ter si ni upa' niti k oknom, da pogleda skoz nje proti hiši Keilev-a. Tako pa je tudi prišlo, da se je te tri pre bivalee razbite hiše popolnoma izgubilo iz vidika.
Skozi vse mrzle in viharne me sece ni nihče videl človeka, ki b »rišel iz te porušene hiše. Mleka ie bil morda zadnji ki je vide •neea izmed stanovalcev, ko j< -rečal k«meem dee> mbra pri zad njih vratih staro udovo.
Rekla mu je. da ne potrebuje več mleka.
Zakajf
Ker gre družina is mesta... •
Ko je prišla pomlad, so se pri "ela odpirati okna v hišah New tovna in prvo petje ptic je priva >.lo na prosto staro in mlado. Ce te so i>ostale zopet živahne it eda je tudi hiša Keiley-a posta la predmet nove pozornosti.
Tam je stala, raztrgana in iz .rubljena kot vselej. a nikoga zmed družine ni bilo videti.
Ali so odšli? Kdo je imel stan hišo v oskrbi? Kaj se je zgodile z lastniki?
William H. Robinson, odvet nik. ki ima svoj dom in pisarn« ravno nasproti Keilev-eve hiše, j« vsaki večer obstal pri vratih, k« ie zapiral pisarno. Ptički so žgo leli in povsod je bilo čutiti utri panje novega življenja.
Tihotna hiša onstran ceste p? ie motila lepo sliko. Robinson s< ie zamislil, sel nato preko eestf ter obstal pred hišo.
Nobenega znaka živjjenja.
Robinson se je vrnil domov tei skozi par dni opazoval hišo pod nevi in ponoči, če bi morda za paz.il kak znak življenja, kake luč. Ničesar sličnega se ni zgodilo. Stara hiša je stala tiha in sa motna.
Konečno si je zagotovil odvet nik pomoč policije. Ni sicer vedel če je kaj napačnega, a nekaj mi sterijoznega je bilo vendar in ni< bi ne škodovalo, če se preišče.
Nek etra jutra je splezal odvet nik v spremstvu dveh policistom na verando pred hišo ter potegni" za zvonec. Votlo cingljanje v no tranjoesti hiše ni vzbudilo niko-srar. —
Trije možje so si na to izsilil' pot skozi eno velikih okenj, vo dečih v posetno sobo. Prvi teh je takoj, ko se ie nahajal v sobi. ob stal ter omahnil nazaj na moža stopajočega za njim.
Nudil se je vsem trem strasen pogled.
Na slabi postelji v prednji sobi je ležalo skrčeno in popolnoma trdo truplo Filipa Keiley-a. Mož je so se ozrli na strašno stvar ter hiteli naprej mimo nje.
V	sosodnji sobi. zavilo v odejo ter s pokrovi peči, ki so bdi nekoč gorki. pritisnjenimi na njeno mrzlo telo, je ležalo to. kar je še ostalo od stare udove.
Z enim samim udarcem je zamahnila smrt po obeh ter končala v eni sami noči njih zemeljsko potovanje.
V	hiši ni bilo ne hrane, ne kuriva. Čas in zloraba sta skoro popolnoma razdejala staro pohištvo V enem kotu sprednje sobe je stal potrt piano, kojega rmene tipke so štrlile iz lesa nalik zobovju okostnjaka.
Pismo, pisano od deklice, ki je bila znana pod imenom Katerina Kieley, je odstranilo vsako potrebo razmišljanja. Oddano je bilo v Cooprstown, N. Y. dne 2. januarja ter ga je odprl eden izmed sedanjih mrtvecev. Glasilo se je:
— Ne pridem več nazaj. Ne morem še nadalje vstrajati brez hrane in gorkote v tem vremenu. U parni, da vam pojde dobro. Šlo
bi vam, če bi pustil Filip pijačo in bil tako len. —
Drugo pismo, oddano štirinajst dni pozneje, se je našlo neotvor-jeno pod vratmi, kamor ga je bil položil poštar.
Tako se je pojasnilo skrivnost stare hiše v Newtownu.
Biseri, izdelani po naročilu.
Ena najbolj čudovitih farm na svetu se nahaja na otoku Tatoku-jhna, v zalivu Ago. na .Tapou skffliu Zemljišče farme se nahaja globoko pod vodo in pridedek obstaja iz blestečih se biserov.
Notranjost školjke je pokrita z gladko, blestečo se površino, imenovano bisernica, školjka pa rradi površino s tem. da poklada plast na plast.
(V pride kak tuji predmet, na-primer drobec ipeska. v no-tra-ljost školjke, pričenja žival ta-voj pokrivati ta bodeči predmet ? gladko tvarino, s katero gradi oon.ivadi svoje plaMi. Ta proces e vrši skozi 'leta in leta. Biseri pa niso le pridelek školjke, imenovane "oyster". Proizvede jih■ ahko vsak tnolusk, a ti biseri ni-' o seveda tako lepi in privlačni.
Na farmi v Tatokujima se pri ' "ne s prvimi koraki za pridobiva-' lje biserov v mesecih juliju in av ' listu vsakega leta. Kjerkoli se
je na^lo ličinke dotiene školjke v najbolj obilni meri, se raztrese majhne košče kamena in peska.
V kratkem času se oprimejo šk olj kine lieinek teh kameno v. Nato se spravi te drobce kamena
Različni učenjaki so že večkrat oazo val i, da se približujejo goto-
v nalašč pripravljene rezervoarje vi mor*ki ?si ^e zunanje pos*a v globoki vodi. Ce se jih pusti te i ve medvedom^ Predvsem pa kaže
v, - j. .. t ovčarski pes Pirenej večjo sličnost kom zime v plitvi vodi. školjke	, , . . '
, U1	. . . .	i z medvedom kot katerikoli drugi
lahko zmrznejo m	poginejo. j pes Dasiravno doseže u
\ teh reservoarjih se pusti mla- kedaj vigillo preko ^ metra ^ de školjke nemotene skozi tri le- njegove kosti in mišice izvanredne ta. Nato so vzame školjke iz vo- razvite. Njegov črni. temnorjavi de in v vsako školjko se uvede aU sivi kožuh je zelo sast ter nosi
majnen kefiček breemiee. ki tvori dolge, svili podobne dlake. Velika jedro bodočega bisera. Školjke se|ffiava ^ končuje v špieast gobec vrze nato »copet v morje, kjer o-. Oči so ostre in blesteče dočim sto^ stsnejo nadaljna llun leta Kon- je ušesa vedno pokonci ter slede er,m tega časa se jih vzame zopet vsakemu šumu. Podplati in pršit je iz vode in žetev biserov je dozo-; «« preeej dolg: in ploščnati in rev 1 ela	j je le kratek, če ne manjka popol-
Tekom štirih let so bile vse te noma. Če pleza ta pes po strmih školjke neprestano na delu in na- gorskih obronkih na sledu za kake inšale sklad za skladom krog ko- izgubljeno živaljo, ga bo vsak ne--čeka tujega iprudmeta, katerega poznavale*; razmer smatral za mla-«e je na umeten rečin uvedlo vldega medveda. notranjSst školjke.	r	___
Gla*ii se tla se t-i posel pridobivanja biserov izplača in da se	Prestol se trese, najde včasih bisere izvanredne Ženova. Švica, 23. maja — Od-vclikosti in čistosti. Ni nam pa j poklicani kubanski poslanik, dr znano, ve se je se kje drugod kotjAristide Aguero, ki je prišel na na Ja|»onsekm vpmordo stične j Francosko, je rekel, da je nemška poskuse, ki bi morda istota ko | cesarska vlada v nevarnosti. Re-usT>eh. jkelje:
KADAR GRE 7A OK^TOT tja "Slabe so razmere onstran Re
^	di od zunaj močno; v resnici pa so
v njej razpoke."

Mesto.
Po ulicah tesnih se plazi greh iz kraja v kraj, v cči, v sree. In sence beže za njim, pred njim in sence padajo vanj.
Po ulicah dolgih odmeva smeh. na licih i2Žetih in v srcih žge in sence zdivjane se v njem tope
Iz ulic pijanih se oglasi: potrka na okno, zabode v oči; do jutra vabi, do dne preži
in kliče in čaka;_
Ivan Albreht.
t*« e***«***.*«.««***«*«**««
ROJAKI NAROČAJTE SE KA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH.
VELIKA
Velika, razsvetljava Pomnoži trgovino.
Ljudi radi obiščejo trgovine, ki so močno razsvetljene. Velika razsvetljava napravi prostor prikup-Ijiv in blago boljše izgleda.
Za nai>eti žiee se potrebuje le niaio rasa in vsletl tega ne trpi promet prav nič.
Nudimo Vam na odplačilo tudi napravo.
Xa tak način plačamo stroške za napeljavo žic in lustrov. Ta svota se nam Izplačuje v mesečnih obrokih. Pojasnila <lanio radi vsakčas.
The New York Edison Company
At Your S/rvice General Offices: Irving Place and 15th Street Branch Office Show Rooms for the Convenience of the Puhlic
424 Broadway 126 Delancey Street 10 Irv ing Place
124 West 42d Street
151 E 86th Street 15 E 125th Street 362 E 149th Street
All Show Rooms open unti' midnight
A	it
Splošni pogled na Virginia Avenue in Industrial Street.
1	Dl	U	N	BA	11 Loti na odplačila naj bodo temelj vaše sreče.	
Mi posodimo denar za gradnjo.						Damo vam priliko biti gospodar v svojem lastnem domu.
Le ako imate svoj dom, se vas upoštev						a kot pravega državljana vaše države.
nilNRAR Je 0(Maljen 30 minut s karo od Charlestona. glavnega i/unum\ mesta WeHt Va
V zgodovini naše države, Dunbar je bilo enkrat posestvo
GEORGE WASHINGTON A,
ki je oče te države.
Naravno je torej, da je o\i že takrat znal sodifi naravne prednosti od Kanaha Valley in to je bil vzrok, da se je tam naselil.
Pred tremi leti so zgradili električno poulično progo in okraj
DUNBAR
je bil takrat urejen. Slika, ki jo vidite pri tem popisu je uspeh triletnega dela. To je krasna naprava. Število prebivalcev v Dunbar je enajstkrat večje kot je pa bilo takrat, ko je prišla prva kara v
DUNBAR
Zdaj je že v okrožju mesta sedem tovarn, v katerih dela 1300 ljudi Novo podjetje z miljon dolarji postavlja veliko
TOVARNO ZA ŽELEZNIŠKE UPRAVE,
ki seli svoje podjetje iz Clevelanda, ker so prednosti Dunbarja večje. Podjetje bo zaposlilo takoj spočetka okrog 500 ljudi.
Posebna resolucija kongresa Združenih držav določa, da se na-
Pravi	i.fit
ARMOR PLATE PLANT
prav v okolici
__DUNBAR
eno miljo is sredine našega kraja in bo le 10 minut s karo do tega velikega podjetja, kjer bo zaposlenih 3500 izučenih in navadnih delavcev na zemljišču 250 akrov. Representirala ga bo vrednost
DVAJSET MILJONOV DOLARJEV.
Poleg te bo grajena še ena tovarna ki je za
TRINAJST MILJONOV
projektiraaia.
TAKOJ
bo zaposlenih okrog
2000 DELAVCEV
in ena
TOVARNA ZA TOPOVE
kjer bo delalo 1500 delavcev pri izdelovanju velikih topov za armado in mornarico Zedinjenih držav.
Skupno se bo založilo 40 miljonov prav v naši sredini. Po tem lahko sodite, kaj pomeni vrednost našega posestva v našem kraju. V resnici, vrednost raste tako hitro, da
SE MORATE POŽURITI,
da si zagotovite kos zemlje za ceno. po kateri jo zdaj prodajamo. Poleg zgorej omenjenih tovarn se
DVA PODJETJA ZA IZDELOVANJE AVTOMOBILOV
želita nastaniti v DUNBAR, in velika
TOVARNA ELEKTRIČNIH ZNAKOV IN NAPISOV
se bo ustanovila tukaj. Ta tri podjetja bodo zopet zaposlila
1600 MOŽ.
Cena lotom še ni poskočila dozdaj, toda nemogoče bo več dolgo obdržati tako nizke cene in mi bomo primorani povišati ceno v kratkem času.
bfi
Ne odlašajte, temveč pišite takoj na:
DUNBAR LAND COMPANY
DUNBAR, WEST VIRGINIA.




fflLAS NABOPA. 25. MAJA 1917
Iz Avstrije.
Nek časnikarski poročevalec
Borba Kitajcev za prostost.
Sedanji Čas je naravnost epo-
ki m je ravnokar vrnil z Dunaja halen za zgodovino Kitajske s svo-pripoveduje o avstrijskih razme- jim prebivalstvom 400.000,000 lju-rah sledeče:	j di ter brezkončnimi bodočimi mož-
— Mir z Rusijo in upanje na nostmi dede produkcije in trgo-boljio letino od lanske je bilo za- vine. Kot demokracija in v isti mednje tedne edino, kar je avstrij-j ri kot industri jska in eksportna akim narodom dajalo optimi&tične država ne morejo ostati Združene ideje o izidu vojne,	j države ravnodušne glede usode
Bili ao prepričani, da bodo o- edine republike v Aziji, »tali zavezniki tudi pričeli z ini- Kitajski narod se hoče pridruži-rovnimi pocrajanji. ako bi Rusija ti Združenim državam in njenim sklenila mir. Ako pa zaveznici zaveznikom v boju proti Nemčiji navzlic temu ne bi hoteli misliti Predno pa hoče priti do kouečne na mir, potem bi bila Avstrija! odložitve, hoče imeti gotova jam vaaj v stanu, poslati proti litalja- «*va. Najprvo hoče imeti polno in nom večjo armado in bi obenem izrazito priznanje pravice kitaj-mogli tudi pomagati Nemčiji na skeea naroda, da sam določa svojo za pad nem bojišču.
Gledali so z novimi upi v bolj io bodočnost. Tudi vlada je bila istega mišljenja in je poskušala prepričati Rusijo da more skleniti s centralnimi državami mir pod ugodnimi pogoji.
Toda letina v Avstriji ne kaže dobro, toda slabša ne bo kot v — Nemčiji. Zar.. pomanjkanja d* lav sitih moči ie bilo delo na polju pomanjkljivo in pozno.
Avstro-Ogrsks je preti vojno izvažala živila in rodovitna polja kjer se je največ pridelalo, niso v vojnem pozoriiču. Ker pa zemlja ni bila z vso skrbnostjo obdelana, je padel pridelek.
To zlasti velja za nTsko. Zemlje niso mogli obdelati kot v mir nem času zaradi tega. ker ni bilo delavcev, toda še večji vzrok p* je pomanjkanje gnojil, kar v Avstriji posebno občutijo.
Zemlja v centralnih državah je taka. da se na njej more kaj pridelati le tedaj, ako jo dobro gno-je. —
V	Nemčiji izdelujejo mnogo u-nietnih gnojil, katera more Avstrija dobiti, t<hda pri izdelovanju CTHija sedaj manjka nekaterih bistvenih tvarin, ki so za ra*t neobhodno potrebne, katere pa so preti vojno dobivali od zunaj. Pridobivali so te tvarine tudi iz hlevskega gnoja. katerega pa zdaj ni ker je živine po hlevih zelo malo
V	zadnjih dveh letih so v Nem čiji in Avstriji tudi zlorabljali E«Mljo. Od zemlje, ki ie pons vadi dajala en pridelek na leto. so .ne-da i zahtevali dva prt lelka. Na ta način so zemlji odvzeli redilnih
snovi, katerih ji niso mogli vrniti in nadomestiti.
Ako bo trajala vojna še dalje bo tem man j mogoče držati zemljo v dobrem stanu; izčrpana bo popolnoma. Poljedelci, s katerimi se je razpravljalo o tej zad ■ *i. s<: da letošnja letina pri naj-vremenu ne more biti —
izjav u lepietr dobra.
Nsjve, Ženske ii na za v pomaga.)
: poljskega dela izvršijo i ml a« I in a. ki še ni sposoh ojaško službo. Pri aeiu '» tudi jetniki, ki i>a nitr vajeni tujim razmeram, zato tudi napravijo mnogo manj dela kot pa kmetje, ki se nahajajo v zakupih. Mnogokrat tudi jetnikov ni dovolj, da bi opravili vse delo.
Tako je prejšnje leto ostalo po njivah mnogo žita še dolgo potem. ko ie bilo že zrelo. Prišel je dež in je žito izpral.
Primanjkuje tudi vitrijola, katerega so rabili za uničevanje mr česa. ki se je zelo razširil in uničuje rastline. V mnogih krajih v Avstriji in na Ogrskem je bilo zaradi tega univenega mnogo krompirja in vinogradi so bili <*>nsto-ieni in popaljeni, ker niso mogli škropiti trsja. ker niso mogli do biti galiee.
Av*Ktrii>ka vlada ie poskušala iz svoje bakrene rude izdelovati galico, toda ruda vsebuje prema lo bakra in delo se je opustilo.
Ker tlela nin es in palež na polju veliko škodo celo v mirnem času, zato vlada v Avntro-Ogrski — strah zaradi letošnje letine.
Nekoliko se tolažijo z Romuni jo, ktero so zasedle nemške in avstrijske vojske.
V Avstriji cenijo, da bodo ms gli z umnim obdelovanjem pridelati dva milijona ton žita. največ 1>šeniee. Poljedelstvo je v Rumu niji v dobrem stanu in zemlja se ni izčrpana; poleg tega je Rumu nija imela pod orožjem samo stalno vojsko in prvo rezervo. Tako je ostalo v deželi mnogo delavskih moči. ki bodo mogle izvrši ti vse potrebno poljedelsko delo
Nemški aocjalist zadržan. Amsterdam, Nizozemsko. 22 Kemika vlada je dals \"sem nem socialističnim delegatom za cjaJJStični kongres v Stoekolmn iste. samo ne poslancu pru ker je bil srav
usodo in brez vmešavanja in pritiska od zunaj. Kitajski narod se ho/-e oprostiti pritiska tujcev, rme-nih in belih. Hoče si zagotoviti pravice^ neodvisne eksistence, katere pravice glede posameznih na-rodo vso določili zavezniki za svoj glavni cilj in v prid vsem narodom. nahajajočim se v tej borbi.
Potom izvrševani različnih po godb, katere se ji je vsililo od strani Angležev. Nemcev in Japoncev je izgubila Kitajska velik del svo ie neodvisnosti. Nemško vmešavanje v notranje zadeve Kitajske s« je končalo z napovedjo vojne. — Drugi narodi, predvsem pa Japon ska, vzdržuje še vedno pritisk na administracijo Kitajske, kojega u činek je zadušenje neodvisnoti te dežele. Tujci stoje na čelu kitaj ske eolninske slu?**«1. Kitajska nt more določiti svojega uvoznega tarifa brez dovoljenja tujcev. Do hodke iz coin [ne pa se vplasuje v tuje banke. Iz eolnine se plačujf tudi različne dolgove Kitajske predvsem one, nastale vsled zlo glasne ustaje Bokserjev.
Godi se pa še več kot to. Kitajska je podvržena določenim omejevanjem glede organizacije ar made in policije. Organizacijo ar made se mora izvesti pod Japonskim nadzorstvom. Kitajski arze nali morajo biti v rokah Japon eev. V nekaterih provincah mora stati celo policija poti japonsko kontrolo.
Sedaj pa je povabilo Kitaj sko, — od strani Japonske in drugih držav. — naj vstopi v vojn« proti Nemčiji. Kitajci pa zahteva io. naj se r. ši najprvo ta vpraša nja, namreč vprašanja, ki se tika jo njene časti, njene integritete in celo njenega življenja samega. — Kitajska hoče. da se za vedno od pravi iz Pekinga inozemske vojake. Ona hoče zase pravico, da sme sama določiti svoje uvozne pristojbine ter jih tudi nabirati. Ona hoče preklie pogodbe, vsled katere je morala razorožiti Taku-utrd be v neposredni bližini važnega pristanišča Tien-tsin. Ona hoče naj se ustavi plačevanje bokser ske odškodnine za čas vojne, prav kot so se Združene države pred par leti prostovoljno odpovedale kolektiranju dela odškodnine, k; je pripadal njim.
Kitajska pravi zavezniškim dr žavam:
— Prosite nas, naj se vam pri-l nižini v vojni za obrambo pravic narodov, da morejo slednji živeti svoja lastna življenja ter določiti svoje lastne usode. Hočemo dodat' svojo moč v dosego tega hvalevrednega cilja. Predno pa vstopimo v vojno za pridobitev pravic Irugih narodov, hočemo dobiti nazaj svoje lastne pravice. Hočemo da se nam zgodi pravica, še predno pričnemo pomagati pri pridobivanju pravice za druge. Hočemo svojo lastno prostost ustanovljeno in jamčeno, predno potegne mo meč za oprostitev drugih.
Tukaj je nastala situacija, ki je naravnost življenjskega pomena za Ameriko. Kitajska, s svojim o-gromnim prebivalstvom ter nevi. jetnimi možnosti bodočega razvoja. hoče izvesti svojo lastno rešitev. Ona hoče napraviti svojo novorojeno demokracijo uglednim in obenem trajnim. Ali naj se ne zgo di to z Kitajsko!
Dočim izgotavijamo mi svoje lastne načrte, velikanske v obsegu da zagotovimo zmago demokracije v Evropi ter stavljamo v boj svo. je lastne sveže moči, ali naj* bi pri tem prezirali in omalovaževali edino demokracijo v Aziji, ki se skuša oprostiti vsakega tujega upliva in nadgospodstva?
Nedosledni bi bili če bi v tem oziru ne stali ua stram mlade kitajske republike.
AMs in ThhThenis.
Gamizija v Beb—topolu.
Sebastopoi, Rusija, 24. maja. — Častniki in moštvo sebastopolske garnizije so prosili, da jih pošljejo na fronto pri Riari. da se bore 'proti
Tam, kjer vozijo sedaj nemški podmorski čolni ter stražijo vhode v angleška pristanišča, je stala nekoč glasom neke grške bajke trdna zemlja, obljudena od visoko razvitega naroda. Platon govori c tej deželi, ki se je pogreznila v valove, "da je ležala pred stebri Herkula". Solon je dobil poročilo o tej pripovedki iz Egipta m še bolj iztočno, v nekem tibetanskem samostanu, se hrani izročilo o eksistenci in pogibelji tega mogočne ga naroda. Tudi v Sredozemskem morju se je baje pogreznila nekoč pod vodo velika zemlja, od katere sta ostali danes le še Sardinija in Korzika. Oba otoka sta bila baje nekoč spojena z Italijo in Forsyth Major, ki je utemeljil to naziranje na podlagi svojih raziskavanj iz-mrlih in še živečih živali tirenske-ga otočja, je dal tej potopljeni deželi, ki je morda nekoč celo tvorila mosft do Afrike, ime Tyrrhenis Tudi pri poskusih, da se dokaže pravilnost starih grških pripovedk glede Atlantide, igrajo raziskava-nja glede izmrlih in še živečih živali precej važu ulogo. Še bolj pa dokazuje paralelni potek obpJi Evrope in Afrike na iztočni ter Severne in Južne Amerike na zapomni strani in geološka zgradba go rovja na obeh straneh, da je bila mogoče nekoč trdna zemlja tam kjer brani sedaj svetovno Atlan tiško morje.
Glasom nazorov novejših raziskovalcev pa ni bila to enotna de žela, ki je spajala nekoč stari svet z novim, temveč obstajala sta ba je dva mostova, ki sta vodila pre ko. Severna Atlantis je šla južne nekako do črte Newfoundland Island, južna Atlantis pa severne od črte Trinidad-Gibraltar. Med tem deželama pa je ležalo srednje Atlantiško morje.
To je bilo takorekoč nadaljevanje Sredozemskega morja in kei je tudi zemeljski most med obema polovicama Amerike šele poz neje nastal, je šel takrat krog zemlje nepretrgan pas morja. Ena stvar pa je gotova: ko je štrlela o na bajna Atlantis iz morja, ni bik na svetu še nobenega človeka. — Najbolj vrjetno je še staro nazira nje. da so prišli feničanski mor narji na enem svojih potovanj pravdo Amerike ter dali s svojim pri povedovanjem povod za domnevanje, tla se nahaja na zapadu kop na zemlja.
Najbrž se s tem sprva niti ni mislilo kopnine Atlantis, temveč bli žje težečo kopnino Tvrrhenis, nek danji most med severno Itlijo in obaljo severne Afrike. Tu imamc teren, ki ie gosto posejan z delav nimi in ugaslimi ognjeniki in k4 se je najbrž šele pozneje umakni! sedanjemu Tirenskemu morju, v času, k je človek že živel. Pred vsem pa se je ugotovilo, da je pni šlo živalstvo Korzike in Sardinije v svojo sedanjo domovino po suhem in ne preko morja iz severne Afrike. To vel jo posebno za divje ga muflona. To naziranje je podpiral predvsem Simroth s pomočjo svoje pendulaeijske teorije.
Gibraltar je mogoče zavzeti.
Na noge!
(Douglas Fairbanks.)
O.: Math. Slapnfk is John Malovrh.
Cleveland. O.: Frank Sakser, Jako* Debevc, Chaa. Kar linger, J. MarinčUž. Frank Meh* Johi* Prostor In Jaket» Besntk.
Naproxen sem M. da povem ne. rjTŽZtoTSZLT*'*
koliko o popisovanju in pregls. dovanju virov, kar se mora kmalu izvršiti. Razložiti hočem, kaj to pomeni in povdarjam, da mora vsakdo biti voljan izpolniti listino, katera je za to namenjena.
Jaz za svojo osebo želim to storiti iz vee razlogov.
Naša dežela je v vojni z Nem
Nlles, O.: Frank Kogorfek. Ywnptown, O.: Anton Klkelj. Ol (((U City,Ore j.: &L Justin In J Mkfcy.
Allegheny, Pa : M Klarlch. Ambrldtge, Pa.: Frank JakSa.
Pa.: Louis Hribar.
Pa In okolica: Antos Ipavec.
Živite dolgo ostanite mladi
Nasvet Father Mollingerja, slav-nega pittsburghškega duhovna zdravnika
čijo. In — well, bil sem v Nem- Demifer.
Borilne, Pa. la ekoUea:
Jobs
CENTRAL HCWI PHOTO MHVICC. WW YORK,
Miss F. L. Stevenson, privatna tajnica Lloyd Georga.
General,
čiji. Videl sem, kako tam delajo.
In — ako hočemo, da bomo uspešni v tej vojni, moramo delati isto kot delajo v Nemčiji.
Nemčija ve vse podrobnosti o vsakem moškem, o vsaki ženski in otroku v cesarstvu. Ve. kje je kak konj. krava, avtomobil in vsaka potrebna stvar vsake vrste.
Lahko vzame vsakega moža in vsak material, ki ga potrebuje in kadar ga želi.
Ta zmožnost je poglavitni -povod vseh velikih nemških uspehov. zato trdim, da mora tudi A-
Canonsborg, Pa.: John Kokllch Ceefl. Pa. In okolica: Mike Kočeva? Conemangh, Pa.: Iran Pajk. Vid RovanBek ln J os Turk.
CIaridge, Pa.: Anton Jertna ln Antor Kozoglov.
Doni«. Pa. m okolica: Jowepb SnLm Export, Pa.: Louis Supančlč ln F» Trebeta
Forest City. Pa.: Mat. Kamin. Fran* Lehen tn R. Zalar. FarelL Pa.: Anton Valentlnčič. Greenaburg, Pa. In okolica: fruit , Novak
Hoatetter. Pa. In okolica: Frsm
Jordan.
Johnstown. Pa.: Frank Gabrenja U
Stara govorica, da je nemogoče zavzeti trdnjavo Gibraltar, ne bc več imela nekdanje veljave, kaj ti nekateri vojaški izvedenci izjavljajo, da trdnjava ni več — nezavzetna.
Angleški Časopisji so posvetili pred kratkim cele strani razpravi glede možnosti napada na Gi braltar, če bi stopila Španska na stran centralnih zaveznikov.
Splošno se priznava, da bi topovi vlikanskega tipa, katere se rabi sedaj, v kratkem pripravili Gibraltar do »predaje.
Velikanski Kruppovi in Škodo vi topovi, katere so rabili Nemci in Avstrijci, bi kaj kmalu razbi li na koseke utrdbe Gibraltar-ja prav kot so razbili one v Lierge ali Maugeube.
Ko je prišel Gibraltar prvič v angleške roke. se je sklenilo po godbo da bodo Angleži lastniki vse zemlje, ki se nahaja v okrožju dveh strelov iz topa.
To pa je pomenilo le par sto jardov. kajti topovi onega č so segali le na majhno razdaljo
Dana s bi dva strela iz topa lah ko pomenila 50 milj.
Najbolj važna posamezna stvai v dobri armadi je — general.
Stikali smo štiri leta v državljanski vojni predno smo našli ge-uerala Granta. Brez njega je dvomljivo, če bi premagal Sever Jug in to kljub vsej premoči Severa glede materijala, municije in živil in kljub vsej nadvladi na norju.
Ena izmed važnih stvari v tej vojni je, da držimo odprto pot za one vojaške ženije, ki jih potrebujemo in naj se dvigneio slednji z najnižjega do najvišjega stališča.
Lastnosti velikega generala niso one, ki ga delajo dragega v časih miru ter mu zagotovijo napre-lovanje. Predvsem potrebuje trdno voljo. Rojen mora biti bolj, da vlada ljudi in ne da jim ugaja.
Iz nadvlade, katero izvaja velik general nad svojimi častniki ih četami, črpajo slednji čut osebne varnosti in ta osebna varnost poveča njih pogum in zmožnosti. — Intelektualnost. ki je tako dragocena v časih miru. je manjše važnosti za voditelje v vojni.
Stari nemški general von de\ Goltz je rekel:
— Bistroumni možje gledajo po navadi predaleč v bodočnost za najboljše metode ter ne spoznavalo največje važnosti sprejema — praktične metode v primernem času...
Intelektualne osebe so manjše vrednosti kot pa možje močne vo lje in zadostnega zaupanja v sa mega sebe.
Pogum za odgovornost in ljubezen do odgovornosti so redki darovi, a general jih mora imeti Porajajo se pa ti darovi iz goTo-ve odličnosti duha, zmožnega nt. le močnih nagibov, temveč tudi ohranjenja ravnotežja vspriČo na; močnejšega vznemirjenja, ali cele vspričo napadov in nesreč.
Te lastnosti so danes potrebno generalu bolj kot kedaj prej. — Armade so danes tako razpršene in brzojavna poročila na poveljnika včasih tako pičla, tako nas protujoča si, da se da neizogibno napačna povelja, ki imajo za posledico nepotrebno prolivanja krvi. Vsa odgovornost za to pa pade na — generala.
Počasno birokratiČno napredovanje v mirnih časih se nadomesti z jeklenimi dokazi usposobljenosti in uspešnosti v vojni. Najboljšo kri in najboljše glave našega naroda se je rekrutiralo v na? razširjeni častniški zbor.
Iz tega je treba zdaj izbrati — najbolj sposobne za vodstvo.
merika imeti ljudi in materjal na 'ToJn PoIanc
. i *	! v, , - Lnzerne. Pa In okolica- Vn«
onem mestu, kjer ga lahko rabi *w.inik
ako hočemo voditi uspešno vojno ( Manor. Pa. In okoltm: Fr Dem«* proti Nemčiji.	i Moon Run. Pa.: Frank Maft>k In F
Manjka nam sposobnosti, da bi ^"dniHfipk vse imeli v pregledu.	♦ PlttRbnrgh. Pa. In okolica: u E
To pomeni zapravljati stvari in	?	Klar^b M*t.. i
— I Podvasnik in Jos PneaSa*
uso-
Magt*to»r.
Reading, Pa. In okolica: Fr. Špeha* South Bethlehem. Penna.: Jero KoprlvSek.
Rteelton. Pa.: Anton Hren. Turtle Creek. Pa. in okolioi: F rs d Scblfrpr
Tyre. Pa. In okolica: Alois Tola* West Newton. Pa : Jnrtp Jovan Willock. Pa.: J Ppternel Mnrray. Ftah in okolica: J Kafttell? Tooele. Utah: Anton rol«C. Black Diamond. Wash.: O u v __^J. . . , Porpnta
■na uua aiui u uiiv-ii ti 13«vO 7	_ . __ „
t}^ - , - .	, i Davis, W. Va. In okoUea: job-
Pomni, da je to za naso — do- Brofd„h ln JollD Tav2e|J
I Thomas. W. Va. In -VcHea: j Korenehan.
Milwaukee, Wis.: Aog. Oollander u Josip Tratnik.
pripomočke.
Zapravljanje pa je lahko depolno za narod.
Želim, da bi vsakdo poznal to zadevo, kakor io poznam jaz. In kadar bo prišel dan. ko bo treba stopiti pred popisovalnega uradnika in izpolniti listino, ker na? država zahteva, tedaj bom šel tudi iaz in videl bom, koliko je lju-
dij pred menoj in za menoj.
-i —i UUO BLU1 li l-
m o vino!
ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA**. NAJVEČJI SIjO. VENSKI DNEVNIK V ZDR DRŽAVAH
Njegov glasoviti rastlinski čaj
Velika naravna iznajdba rabljena od nekdaj, ki jo jc predpisal duhoven, kateri je zdravil več bolnih ljudi kot katerikoli zdravnik v Ameriki.
Father Mollin-gfrjev frlasovit rastlinski caj. ki jra je dajal vsem. ki so iskali poinuč, je bil rabljen v Čih hišah nad 40 let. To je senzaci-jonalna iznajdba — sestavljena i z samih dragocenih skorij. listja, cvetja. korenin, jasjml. rastlin iu semen, ki rastejo v raznih krajih. Vsebuje ču<lo-j vito mof za sistem, krepi telo in kri. i Odstrani strupe, ki povzročijo starost in reč nevarnih bolezni. Zdrava kri. bistre oči in rdeča lica vse ho znak zdravja ako rabite naravni Čistitelj telesnih strupov. Za revmatizem. nečisto kri. mazulje, zaprtje, kislobo v želodcu, £avobol. nered v ledicah in jerah. pričnite takoj rabiti ta izVrsten čaj. Mladi in stari hvalijo Father Mollnperjev čaj. Ta je splošna zdravilna tonika potrebna v vsaki družini. Velika družinska škatlja za pet mesecev se j>o31je kamorkoli po prejemu $1.00 v gotovini, znamkah ali money order, po parcel posti. Na tisoče ki so naročili po poŠti, se jih je zahvalilo za novo pridobljeno zdravje. Ako hočete prej poskusiti predno naročite, potem vam pošljemo prosti vzorec.
MolHnger Medicine Co.
21 Mollinser Bldj*. E. Park Way, N. S. PITTSBURGH, PA.
Sheboygan, Wis.: Anton lic, Martio Kos. John Stampfel !n R^ronin Svetlin
West Allis. Wis.: Anton Dem3ar la Frank Skok.
Rock Springs. Wyo.: Frank Fortana, A. Justin. Valentin Marclna In Vsl
HfAltph
POZOEI ■ J« od kmkfh 300
wo 15©.
seSimo
SLOVENSKI LAKOTE!
NAEOD

CRITERION THEATRE, Broadway ft 44. St., New York.
popoi. DVWMTMm*™,
V obliki: Premikajoče slike. Učinek: Pravi čudež.
CHRISTUS
Dveh ur ne boste nikdar pozabili. NIZKE CENE: 900 DOBRIH SEDEŽEV Pop. * 001 Zvafer 60* & $100.
NAŠI ZASTOPNIKI,
kateri so pooblaščeni pobirati naroP nlno za dnevnik "Glas Naroda" Nnroč nina za "Glaa Naroda" je: za eelo let" fn.50. za pol leta $2.00 ln za četrt leta trn $1.00. Vsak zastopnik Izda potrdile za svoto. katero je prejel tn jih rojakom priporočamo.
Ran Franrlsro, CaL: Jakob Tx>vSln ' Denver, Colo.: Lotila Andolflek ln Frank Skrabec.	|
Lead vi lie. Colo.: Jerry Jamnlk. ' Pueblo. Colo.: Peter Cull«. John, derm. Frank Janesb ln A. Kochevar !
Salida. Colo, la okolica: Urals Costello.
Somerset. Colo.: Math. Karnely. Clinton. Tnd.: Lambert Bolskar. Indianapolis, Ind.: Alois Rudmaa Aurora, HL: Martin Jurkas ln Jernej B. VerblC.
Chicago, TIL: Joa. BoetlS. Joe. Bllab in Frank Jurjovee Depue, HI. Io okolica: A. Mežnarl a. Joliet. TIL: Frank Bambich. Anton Rambich. Frank Laurlch, A. Obemtar in John Zaletel. U Salle, IB.: Matija Komp. Livingston. HL: Mih. Clrar. Nokomia, HL la akoUca: Math. Galahek.
North CUcac*. HL la okoUea: An too Kobal tn Math. Ogrln. So. Chieaca, DL: Frank černe. Springfield. ID.: Matija BarborlC. Wankegan, HL la okoUea: Math. Ostrin In Frank Petkoviek Cherokee. Kana.: Frank Reilanlk. Kohabu, Kana.: Joe Knaeflc. FraabUa. Kana.: Frank Leskove«. Frontenae, Kana. la skollea: Bok Firm tn Frank Kerne.
Kinaia City, Kana.: Geo. Bajuk ta Peter 8chneller. Mineral, Kana.: Frank Ananltln. EUnsn. Kana.: Mike Pencil. Kitzmiller, Md. la okoUea: Frank Vodopivec. Battle. Mich.: 31. D. Llkovich. Calumet, Mick, la okoUea: M V. Kobe. Martin Rade tn Pavel Shalta Detroit Mich.: Joa. Glasleh. Manlstlfne, Mick, la okolica: Jona Kotstan,
CliUialm, Mian.: Frank Govts, Jak. Petricb In K. Zfoac.
Ely, Mm. la okoUea: Ivan Goals, Jos. J. PesheL Anton Poljanec In Loidf M. Pernšek.
' ErtMb, HksMi Oorb la Ml
DR. ROSENTHAL,
SPECIALIST,


622 PENN AVE^	PITTSBURGH. PENNA.
I>r. Rosenthal, specialist že čez 20 let. Ako imate tajne bolezni, syphilis, čankar, kapsivico. izgubo semena, bolno kri, nervoznost, želo<lec. ledice, nia-zulji. revmatizem in d rape bolezni, upraSajte za nasvet: Dr. Rosenthaia in povedal vam bo če ste ozdravljivi.'
.POSEBNA PONUDBA za kratek čas je dva dolarja na teden. Ako niste zadovoljni s zdravljenjem vam vrnem dva dolarju.
Dr. Rosenthal zdravi z najboljšimi zdravili, ki jih dobi iz Evroi«, Indije, Kitajske, Južne Amerike in vseh drugih krajev sveta. On želi zdraviti le svoje bolnike.
Dr. Rosenthal, 622 Penn Ave., Pittsburgh, Pa.
ustanovljen v Fittsburjrhu čez 20 let. Uradne ure: tedensko od !>. zjutraj do o. pop. Ob četrtkih in sobotah od 9. zjutraj do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. zjutraj do ?>. popoldne. Govori se slovensko. Ne zdravi ih» pošti. Izrežite in obdržite to objavo.
giaagafBiimiBfiM
CENIK KNJIG
katere itna v zalog-
SLOVENIC PUBLISHING CO
£82 COFTLANDT ST. NEMV YORK. F. Y
JaiBigfaiBfaiggaiisiiussiafBgsHStfB
POUČNE KNJIGE: Ahnov nemčkoanglefikl tolmai.
BfQ/iifmiJBiifik
Patrick.
Jos
Fr. Boje John Jertaa.
: Frank Hrovatfdk. Mlks Grabrtan.
Gracor Zotosc.
Math. Urlch.
It Max.: Mlks Kxtvse. N. 1: Kari StaraOa. N. 1:
la Jernej Par.
Cerkvena sgodovlaa
Poljedelstvo Postrežba bolnikom Sadje reja t pofsovorlh Slor.-ansleftl In angL-alov,
slovar Srednji kateklaem Trtna o« ln trtoroja Umna živinoreja Umni kletar Umni kmetovalec Veliki slovenako-angl«
tolmač Vendek <astltk
I-JO t—.70 6^.80 —JM) b-M
fl.50 —.00 •-.40 —JB0 kr-JBO fc.50
«200
V jetnik na galeji
Vojna na Balkana, 13 sves.
/igodovlna c. Iu k. peipolka it. 17
■ cllkaml llatokopl kletarjevo s lato Življenje oa aratr dvor o aU Smrt ceaarjevlča Rudolfa (Tra cedljs ▼ Meyer lin gu)
SABAVNE IN RAZNE DRUG« KNJIGI:
Doll a oroijem Hubald pripovedke
Izidor, pobožni kmet
Is rasnih stanov (pesmica)
Jama nad Dobrnlo
JaromD
Juan Bflaerla
Jnrl baron Veča
Kraljičin nečak
Konjska brata
Nekaj la ruske zgodovino
O jetlkl _
PraJkl jndek
Preganjanje tnftljin^lli mlal-
jonarjev Prist ga hunmakega glavarja
RlMtPsv stn
—.80
—JO —.25 •—.20 (-J20 •—.20 $100 —.28 •—.40 «-.40 —MO »-J8
Slovenska novele la poiaatl
j Stanley v Afriki ftauttj la VDaa
-JO
— 40
f-.2B
H-JO
—JI —AO
Sherlock Betami
v rak vi kraj bombe Naklad kupfevalca s suknji Kna earns kaplja črnila Grob v svetilniku Gospa ■ kana raki m brlljantom Kako so vjell Jack a rasftarača Londonski ponarejale! denarja Pleml«
RAZGLEDNICI: NewyorSke s cvetlicami, bnmo-ristlčne, božične, novoletne la velikonočne komad po ducat po Album meats New Torka C krasnimi slikami, mali
ZEMLJEVIDI i
Združenih držav mali veliki
Avatro-Italijanska vojna amps
Balkanskih diiav
Evrope
Evrope, veaaa Vojna stenska maps
Vojni atlas
Zemljevidi: New York, Colorado, miaola, Kanwa, Montana, Oblo, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin. Wyoming ln West Virginia la vaeh drugih držav po
—.18 »188
—.88
.40 8100
.TV
«JI —08 —.18 —.18 -.1» —JB —.18
-.08

«-08
h-,18
•—JL8
8188
m,
/
OLAS NARODA. 25. MAJA 1917
Ht
Jugoslovanska
m.
Katol. dednota
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minn.
sedež v ELY, MINN.
•LAVin URADNIKI:
•Ndmhik; lfTHAMT, KOVANSKK, R. F. D- No. 1, Coneutih, Fa
Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106, Pearl Ara, Lorain Ohio
♦lami tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. •Urni blagajnik: GEO. L. BBOZICH, Ely, IClna. Wm—tnlk N. 6.: LOUIS C08TELLO. Salida. Col*
UHOVRl ZDUV5H:
Ql JfOSHPH V 4RAHKK. «48 But Ohio Street Pittaburgfc
JOHN GOUZR, Box 100, Ely, Minn
ANTHONY MOTZ, 9641 Arena e "M", So. CLieifo DI
JOHN VABOGA. 5126 Natrona Alley, PitUborgk, Pa.
poEonrm:
•10. J. PORENTA, Box 176, Black Diamond, Wuk. LEONABD 8LABODNIK, Box 480, Ely, lffa». /OHN BUPNIK, Box 24, a R^ Delmont, Pa.
OOfPCDIBm ODBOK:
VOSKPH PLAUTZ, Jrn 432 — 7th St., Calumet, Miak.
JOHN MODERN, 483 Meub« Ara, Dnluth, Minn.
MAT. POGORELO, 7 W Madison St., Boom 605, Chleafe, HI
ZDRUŽEVALNI ODBOK: RUDOLF PEED AN, 6024 St. Clair Ava, N. E. Cleveland, OWo FRANK SKRABEC, Stk. Yd«. Station RFD. Box 17. Danm Oolo.
•fEANK KOCHXVAE, Box 886, Gilbert, Minn.
Vai doptai, tikajo«! ae uradnih aadev, kakor tudi denarna fraftOjatva, naj ae pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vae pri-•oiba pa na predaednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov ae ae bode oatralo.
_Drn*tr*mo tfaailo- "O L A R NARODA"

osebna poslanica
prijatelja—da vedo kdo Mm jaz'kaj Mm Moril v preteklorti in kaj dcUm acdaj. Moj« slika vam lahko »pričuje, da Mm on*
»e! v medicinski praksi, katero vršim io dolgo vrsto let; moji laaje so danes anežo-beli po dolgih letih itudirsajit. ruuksvuiia
in dela. Skrbno s«m proučil in analiziral
vse tiste stare, kroni dne ia globoko vkor-
jeninjene bolezni, ki ae tako telko zdravijo i a o katerib ima mnogo drugih zdravnikov ie po vri no znanje. Želim, da mi vsak bolan moiki in vsaka bolna £en*lca zaupa svoje teikoče in tajnosti; vsakemu bom dal poiten nasvet, ker želim, da sem z vsakim dober prijatelj. Pišite po brezplačno knjižico. katero vam nudim, in čitajtf. mojo
poslanico ude.
/TL


ŽELODČNE n
BOLEZN
okorda jdn, žolčnica, zapeka, ihta Žila, revmati-sem, katar, naduha in funkcionalne Mf/ni area
ae lahko vspešno zdravijo privatno na doma in s majhnimi stroški.
Želimo tudi, da se seznanite z našim vspešnim načinom zdravljenja na domu takih bolezni kakor so sifilis, nečista kri, kožne bolezni, kapavica, živčna slabost, moška nemoč, temenotok, alaboat možga-nov, kongestivna atriktura, bolezni na mehurju in ledvicah in razne druge bolezni na spolno-urinar-nih organih na katerih mnogi moški toliko trpijo.
Zdravniška knjižica, katera šteje I 96 strani, zastonj.
Piiiite Se danes po to knjižico in u njej boste naSli enostavna fakta v razumljivem, materinskem jeziku. Ta knjižica je zaloga
znanosti in vsebuje informacije in nasvete, ki bi ji!* moral znati vsak moški in vsaka ženska; posebno pa »o ti podatki koristni tistim, ki mislijo na žen i te v. Ako- torej hočete znati, kako bi dobili nazaj svoje staro zdravje in moč, pilite takoj po to brczpllCBO knjižico in zvedeli boste, kaj je potrebno glede te ali one bolezni. Ne pošiljajte denarja! — pošljite samo vaSe ime in naslov na spodnjem kuponu. Ne trosite denarja za kakSna ničvredna sredstva, temveč čitajte to knjižico, katera je kailpot k Idrmvlu. in črpajte iz nje pravočasne nasvete in podatke. Pri tem lahko zveste, na čem vi trpite in kako se more vala teškoča obvladati.
Kupon za brezplačno knjižico
Zapiiite vaSe popolno ime in naslov, izrežite in pošljite nam Se Plačajte potrebno poitnino. da dobimo pismo o pravem času.
Dr. J. Russell Price Co.,
J. 1100 Madison A Clinton St«., Chicago, III. Gospodje: Prosim, potljite mi takoj vašo zrtravnlulco knjižico tiopolnoma
t| in poStnine prosto.
Ima In priimek______
Stav. |b ali ca ali Box
-Država.
GER MOTORBIKE elektiučna LUČ
44 VRST BARV, IN
VFL1KOST1
BODITE SAM SVOJ GOSPOD f tjH
imejte Range kolo in pravočasno boste na delu, v crk-vi, na sestanku z prijatelji, ljubljenko ali družino. Vozite se domov iz dela, dočim drugi čakajo ali hodijo peš. I7DEQITP 17Umi hA UP^T raznih in vt',ikosti "RANGER"
iLDCnllt ILmCU Tt Irioi koles. Vsi so naslikani v naravnih barvah v našem eenikn. Najpopolnejša izbira koles na svetil, vsi za TOVARNIŠKO CENO. od $15.75 naprej.
on m NA Pn^lKliin P^Ucmo "RANGER" kola ki {M izberete. MI O U um I1A rUOKUdnJU PLAr.AMO PK EVOZ IM> vašega kraja, za
trideset dni za poskušnjo da se vozite. Ves poiskus je na naše stroške. OB HO-ft. svetilke, kolesa in vse potrebno za polovične cene. NC pnci [ITC npNAR 14 temveč pošljite kupon še danes za naš veliki« novi ni. I UoLJI 11 ULIIHIIJH cenik tovnrni5be f<ene in ponudba, da ga trideset dni nreiskusite.
MEAD CYCLE COMPANY, Chicago
bxe21te ta kupon in pošljite ca se danes
novi veliki cenik tovarne za kolesarske cene in 30 dni:
Ime	--______ -
Mead Cycle Company, D«n ^ ' B Chicago, m. Prosim pošljite mi troj poskušnjo. Jaz se ■ tem nič dc obvcicn)
-drŽava
Vstaja Škenderbepva.
— ZGODOVINSKA POVEST.
Angleški Hp i sal Benjamin Disraeli
Karl of Beaconsfield.
XI.
v zdravit i vjetnico in pripeljati «>nega vojaka. da pa ne niorem cesarski visokosti zagotoviti niti s -a I dune, niti giatve irkender-jeve."
" i\> se razum« je rekel Mohamed.
XIL
N«'al< du jega juira je armenski zdravnik zopet obiskal svojo bol no vjetnico. Njegov zaščitnik c»v-Knriuuh Kani s ga sprejme z zadovolj-j
Kaflis m njegova spremi jeval-nta zopet dusjwla na vrt. Hila ze skoro popolnoma tetma. ije«zdi proti njim jtwdee, zi ■im je priteklo nekoliko pciccv.l '	ze uefluje rece ev-(
jnuhT "vjetniea je ponoči prav do-
vpratcii z !?a je bil
nim nasiifcliom.
"Talisman že deduje'
mi princ.
**No, Hakim", je OHcraun f^iasotn, kakoi vajen, "ali jo boi ozdravil I' '" i>a' \ je rekel Skender ločno.
"Cuj n»e toeej, Hakim!" je re-j kel MoJia.n« d. "Jaz moram prai
jzu, da bi ga mogel slišati,
iaiu
ititi to mesto in se j
>io s j »al; i in pravi, da ji j'* nuiogo )>>lje Mošnje zlata so nam goto-e Meni se zdi. kakor da že šte (Hj I jem ^flate. Povenn ti pa. častiti Hakim, pojdi sem. pojdi sem", in KaHis se je ozrl naokoli, da sč J prepriča, da ni nikogar tako bli-
" po-
lti na eelu naše vojske v Kpir.|vem tr'' 111 »>ri icil	ae je
Dvoje se.il prisegel. prU.-gW pri|Vcdel ztl° skrivnostno, "princ je i kamnu: ipre<lno bo m
*tei
in Sken
hočem imeti Idutiino sr^t d rovo Is vo!' *
Zdnavnik je priklonil. '"Ako vrneš tej frankovski deklici njeno adrsvje ', je n:»xiaije val ..Mohamed, *'t4iko, da nie bode luogla tekom desetih dni sprem-I jat i v Kpir, lahko zahteva* iz moje zakladnice kar Iio<m« in po-sUuneš zdmvnik v » raju. Kaj praviš k temu t"
"Moje upanje in mojo mnenje jje". odvrne Škender, "da bo tekom desetih »dni mogla dihati epirski zrak."
"Tri bradi mojoga očeta, ti »i možak po moji vo«ji!" vzklikne princ. "In ker inia*» talismane. Hakim, ali mi moreš dali kak čar. ki bi omogočil, <ia se Mnidem v do-loeemtni easu s te»n E|>ircem tako, da botn mogel držati svojo prrse-ft> * Kaj pravit* na tol"
"'ludi taki čari dobe", odvrne Skender. "Vendar prnuni. da ti moreen zagotoviti samo t«
^e gotovo sestam*. z njim, ne |»a, da dobiš njegovo »lavo."
"To je moja stvar", reče Mohamed in ne hudobno zarezi. "Torej, da se Mestaneva!"
"Gotovo ti je rnano, kje se nahaja KaListov studenec v Epiru. Njegova zdravilna moč dovi daleč naokoli."
"SI»al seui o njem." "Na preti večer mlaja udari ravno o polnoči s svojim se ime-tarjem trikrat po vodi ter pri tem \-sakokrat pokliči ime sovražnika, ki gs ielU srreč«ti Potem gotovo pride."
"Ako ozdraviš vjetnico, bodem rad %-erje! tvojim besedam in držal svojo obljubo", reče Mohamed zamišljeno.
Zavezal sem se in op«m. da tako storim je rekel zdravnik.
"Oobro torej", reče princ, "jaz bom drža! «\ojo bes*do!" "Pomni pa, da ae
uv-gen pri ... i v	.	'	Z
bo mlaj ^•'"koduneii r saj me razumeš?
Nagrado bova delila. Ne bova se prepirala. Meni ni bilo še nikdar žal. da sem podpiral moža znanosti. in prepričan sem, da mi tudi nikdar ne bo. Princ je, kakor si videl, včasih silen, toda velikodušen. Jaz bi je aie hotel prehitro vzdraviti. kaj*"
1 Zelo pametno »aizumevaš celo stvar", odvrne Skender ki mu popolnoma pritrdi, ko sta zopet stopila v sobano v stolpu.
Idutia ie z veliko spretnostjo igrala svojo ulogo; polog tegi njena t*olezen ni zahtevala tolike izvedenmsti. kakor so to ona in njena prijatelja v začetku mislili. Vjena b-i:ezen je bila sicer usoda, ker je bila bolj duševna. Ko pa j^ Iduni zasijal žarek iinde, da bo kmalu iprosta. da se vrne v domovino med svoje, tedaj je vse tako želo ugodno vplivalo na njeno zdravje. Ni pa se mogla popolno m a promagovati in se je nojever-4 j no smejala, ko ji je Šeknder bo-' jjeee omenil o pretečih naporih. Ker je želel, <ia se skoro povrne v Epu-., je sklenil, da pripravi akkor hitro mogoče vse. kar je bilo treba za bog, iti ko jo tretjič obišče, ji sporoči, da naj bo drugo jutro pripravljena na beg.
Dosedaj se 8kender ni hotel razndeti Iduni; za to je imel več vzrokov. Ni si mogel tajiti, da je Hunyadijeva hči vnela v njem čutila. ki jih ni hotel nanovo vzbu lati. Bil je odkrit prijatelj Niee-jev fn popolno uverjen, da je bila «edaj njegova sveta dolžnost, misliti samo na blagor domovine, zato se je ustavljal vsem podoibnim Stilom. Skender je bil skromen pa je bil *udi previden in trezne sodbe. Tudi ko bi Idunii razodel svoje srce in bi ga tudi ona vzlju bila. čutil je. da je starost med ujim in med Iduno nepremostljiva zapreka vsem njegovim na dam. tudi ako bi ne bilo srcu nobene druge ovire. »Skender se je
bojeval s svojo ljubeznijo in spričo njegove trdne duše ta boj ni bil 1 rez uspeha, četudi je bil mučen. Čutil je, da mora tako ravnati. ker je to v korist dojnovine,-
v srečo njegovega prijatelja in ker s tem satu -sebi ohrani dolino s-j k št ova nje. liil je namreč prepo-Jiosen, da ne bi občutil bridkosti, ako bi Iduua zavrnila njegovo ponudbo.
Ako bi bil opazil več znamenj prisrčnosti med Nieejem in Iduno. bi morebiti ne bil hotel o-^ati nepoznan. Ker se mu je pa zdelo, ■la Hunyadijeva hči ne ceni preveč strasti atenskega knezu, jt deloval pred vsem na to da bi morala lduna Nieeju pripisovati v.-e Zti.sluge za rešitev. Radi tega je Skender pogostokrat tako ravnal da je lduna misdila. da je bil •m samo Nieejev zaupnik in da je ves načrt, rediti jo iz adirianopolj->kega se raj a. osnoval njegov mladi prijatelj.
Nice j in lduna sta tekom teh par dni le uialo govorila, kada?' sta se za nekoliko trenutkov videla. Vendar pa je Niceja tudi teh par oesed silno vzpodbudilo in ni se inogel ustavljati prepričanju. da je vzbudil v njenem srcu vneto zanimanje. Rad bi bil čestokrat pohitel k njej in pritisnil njeno roko na svoje ustnice: zavidal je Skendra, ki je mogel brez ovir in težav z njo govoriti, iti ko so se vračali v khan, se je hudo 1 j utrl nad ošabnim evnuhom radi vseh nnik, ki mu jih je prizadejal s svojim abotnim govorjenjem in malenkostnim uradnim ti-
podobna oni. kakor jo je nosil Ni-cej in ki sta jo prijatelja v svoji vreči s soboj -prinesla. Skender in Idlma sta nato hitro brez vseh ovir zapustila seraj in hitela v khan, kjer sta zasedla svoje konje, ki so ju že čakali; odjezdila sta proti nekemu studencu zunaj mestnih vrat, kjer sta željno pričakovala, da prihiti Nicej za njima. Atenski knez pa je ostal še nekoliko minut v sobani v stolpu, splazil potem venkaj in zakle-iil vrata za seboj. Doiapel je iz se-■ aja, ne da bi srečal človeka, in prišel je že skoro do vrtnih vrat, co ga pokliče nek evnuhov stražnik.
"Halo!" zavpije; "mislil sem. da si ravnokar odšel."
"Seveda sem šel", je odgovoril Nice j drzno, "pa som se moral vrnili j-adi vreče, ki sem jo pozabil". in odhitel je drzno skozi vrata, ne da bi diufl onemu časa premišljevati. Hitel je skozi pokopališče in ulice, uajezdil svojega konja in oddirjal skozi mestna vrata. Ko je ugledal Škendra in Iduno, je dal znamenje in v trenutku so oddirjal i v največji hitriei, ne da bi spregovorili besedico • in tako so jezdili skoro brez očkpo-Čitk-a dalje in se niso ustavili nikjer do solnčnega zalioda.
Ko je napočila noč, so prišli v gozdič, kjer so dve uri počivali, bolj zaradi "svojih konj. kakor zaradi sebe, kajti istraii ni dal Iduni počivati in je povzročil, da ni čutila nobene utrujeuosti. Skender ie vžgal ogenj iin pripravil preprosto večerjo, odvzel konjem o-
naznanilo.
Naznanjam, da imam na prodaj salun. Prodam ga zaradi družinskih razmer. Cena je ugodna. Katerega veseli, naj se oglasi in o-
1212 — 1. cesta, (22-28—5)	La Salle, HI.
raiistvoiu ter mu onemogočil, da Pr;3vo jih peljal na pašo. Nicej
bi vsaj za trenutek govoril z Iduno.
V Adrianoplju pa so delali velike priprave za odhod v Epir in vsak hip je bilo bolj nujno, da se Skender čim prej vrne v domovino. Bilo je vse pi-kpravljeno in Šeknder je določil Četrto jutro za beg. S svojim služabnikom se je poda1, kakor navadno v seraj. kjer ju je peljal Kaflis v sobano v stolpu in mu med potom čestital na naglem ozdravljenju vjet-niee.
Ko vstopijo v sobo, podere Ni-cej. ki je hodil fcadaj, evnuha na tla in ekr mu pri tem Škender
Naš prijatelj Kaflis je preveč gleda pri lastniku: znan, da bi ga impgli dolgo p o gre-.' šati."
"Sveta Devica naj <nam pomaga!" je rekla lduna. "Jaiz ne mo rem več naganjati svojega konja."
Dospeli so na majhno višino. vaz katere se je videlo daleč na okolo gpo planjavi. Skender se u-stavi ter se skrbno ozre nazaj.
"V daljavi vidim nekaj jezde-i cev, ki mi ne ugajajo", vzklikne zdravnik.
"Tudi jaz jih vidim", reče Nicej: "potniki so kakor mL"
"Rajši irmrjom, kakor zopet v sužnost !" zakriči lduna.
1' Naprej !"' ukaže zdi<a,vnik; "in pustite meno, da sam opazujem te jezdece. Rad bi. da 'bi bil kak gozd blizu. V dveh urah moramo piLti do gora."
Hunyadijeva hči in atenski knez sta odjezdila dalje. Pred njimi, toda v precejšnji daljavi, se je vila široka, deroča reka, čez katero je držal napol razpadel starorimski most. Na nasprotnem bregu je bila ozka ravan, ki je segala tik do gara. '
"Lepa lduna, sedaj si rešena", reče atenski knez.
'T>ali* prihodnji«).
(Iščem s^oje^a brata ALOJZIJA ■ ZORA. Pred tremi leti sva bila skupaj v West Virginiji in sedaj sem cul, da se nahaja nekje v Clevelamdu. Prosim cenjene rojake, čo kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sam oglasi, za kar mu bodem zelo hvaležen. — John Zora. Box 152. Baggalev, Pa.
REftIMO
SLOVANSKI LAKOTE I
NAHOD
ZNIŽANE CENE ŽIVLJENSKIH POTREBŠČIN pri
HILL LODGE
NASPROTI P. R. R. POSTAJE — EAST PITTSBURGH, PA.
ZAPEČLABJE
Električna luč.	Velika jedilnica,
itd.	Kosilo se pripravi.
VSE ZA $5.50 NA TEDEN. Dovolj posla in dobro delo v naj bližnji okolici.
Posamezne postelje. Tuš kopel j.
pa je pripravil Iduni posteljo iz praproti ter jo tolažil, ko je zaman poskušala zaspati. Pred polnočjo so bili že 'zapest na potu ter so z veliko hitrostjo dirjali (proti goram; opoldne so začeli konji vsled najporov in vročine pešati. Skendru pa so rastle skrbi ter 3 strahom se je oziral nazaj proti Adrianoplju.
£'Sedaj smo vami pred zasledovanjem", je dejal Nicej. "Lahko rečem, da je Kaflis še sedaj zve-izan in ima usta zaimašena."
"Samo da bi mogli priti do gora", odvrne Skender, "potem bi .	.™e več ne skrbelo: toda iprevec
pnhiti na pomoč, se jima kmalu sem se zanašal na konje in upal, posreči zamašiti prestresenemu da nas poneso tja do gorovja." Mi
Kaflisu usta ter ga zveza/ii. lduna
ne moremo računati, da smo več
se je opravila v obleko, ki je Vila kakor tri ure pred njimi, knez.
i
Kam in kje?
Kam se boš obrnil in kje boš dobil najboljšo pijačo v Pitts-burghu in bližnji okolici, ni to nobena uganka!
Moji rojaki so se prepričali, da je moje blago najfinejše in moje cene najnižje. To je tudi vzrok, da postane vsak odjemalec moj prijatelj. Poskusi moj tropinjevec ali slivovko ter rdečo visko katera prodajam po $2.50, $3.00, $3.50, $4.00. $4.50, $5.00, $6.00 ter $7.00 galon. Vsako naročilo takoj od pošljem.
Ignatz Podvasnfk,
WHOLESALE WINES, LIQUORS AND BEERS 6325—27 STATION ST., E. E. PITTSBURGH, PA.
Nasproti East Liberty postaje:
^mmmmmmmmmmmmmmmmmmmwmmnm iik
\&L
Rojaki sezite po
"Posojilu za svobodo!"
Kdor ne more Zjed. državam pomagati v tem času osebno, ta lahko pomaga ako kupi bonde tega posojila. Bondi so dobiti po $50, $100, $500, $1000 in več. Nesli bodo tri in pol odstotkov obresti
Vsakdo naj stori svojo dolžnost.
Te bonde prodajajo vse banke in eks-presne družbe, lahko jih tudi dobite pri tvrdki
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street,

SLOVENSKO
a =B
svete Barbare
ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMT.Rnne Sedež: FOREST CITY, PA.
Iucorporirano dne 21. januarja 1902 v državi Pennsylvania. C LAVNI URADNIKI:
<J
Predalnik: P. S. TAUCI1ER, 674 Alisay Ave.. Roek Springs, Wyo. Pod p red Med it I k : JAKOB DOLENC. 181. Uroughton. Pa Tajnik: FRANK 1'AVLOVClČ, box (M7. Forest City, l*a Poniotni tajnik: AVGUST GOSTIŠA. box .'510. Forest City. Pa. Blagajnik: JOSIP MARINČIČ. 5805 St. Clair Ave.. Cleveland, Ohio Pomožni blagajnik: ANT. HCK'HEVAIt, RFli. No. box 11»4, Bridgejwrt, Oblo.	*
NADZORNI ODBOR:
Predsednik nad*, odbora: JOSIP PETERNEL, bor »5. Willolk, Pa
I. nadzornik: JEKNEJ HAFNER, box 65, Bunline. Pa.
'J. nadaorolk: IVAN GROŠEIJ, 885 E. 137th St., Cleveland, Ohio.
POROTNI ODBOR:
Predsednik porot. odbora: MARTIN OBREZAN, box 72. E. Mineral Kans.
1.	porotnik: FRANC TEROPClC', R. F. 1». No. .i. box 14«. Fort Smith Ark
2.	porotnik: JOSIP GOLoB. 191« So. 14th St.. Springfield, I1L
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. JOSIP V. GRAHEK, 843 E. Ohio St., Pittsburgh, Pa.
Uradno glasilo: "GLAS NARODA", 82 Cortlamlt St., New York, N. T.
Cenjena druStva, oziroma njih urndntki w naproSeni pošiljali vse dopise direktno na glavnega tajnika in nikakor drugega. Denar naj se pa po-fiilja edino potom poštnih, ekspresuih ali bančnih denarnih nakaznic nikakor |ta ne potom privatnih čekov, na naslov: Frank Pavlovčič Farmery A Miners National Bank, Forest City, Pa.
V slučaju, da opazijo druStvenl tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nenudoma naznanijo uradu glav tajnika da •e zamore napako popraviti.
J. VALERA:
Pepita Jimenez
ROMAN.
Za4'Glas Naroda" priredil J. T.
. ^	(Nadaljevanje).
/v« j J	maja.
Cutino. da nisi-iu imel toliko easa pisati. — Toda resnica je da nisem imel ea*a.	?
Moj oče mi ne da miru in pri nas je vedno polno obiskov — V mostu je lažje. — Tam človek zaklene svojo sobo ni ne pusti nikogar K sebi. — Toda tukaj na kmetih je vse dTusače.
Moj o<V je bil pred par dnevi povabil Pepito, če hoče napraviti mal izlet na njegovo posestvo ob Pozo dela Plata — Tega dne ne bora nikoli tKrzabil.
Pozo dela Šolana je oddaljen dve milji od naše vasi — Tja se ne more priti drujrače kot s konjem. Vsi *mo morali jahati — Jaz sem imel malo krotko mulo. katero sem že prej večkrat jezdil
Moj <x;e, notar, lekarnar in moj bratranec Currido so imeli dobre konje. Moja teta (asilda, ki tehta nad sto kil, je jahala osla Gospod vikar je jahal kot jaz na krotki muli.
Pepita je prijahala na iskreni konjičku. Nikoli nisem mislil <la zna tako izborno jahati. Lase je imela razpletene, njen smejoči obraz je žarel v solncu.
Mene je bilo skoraj sram. ker sem tako neokretno sedel na mu-,K";ebno pa ker me j« moj bratranec neprestano dražil.
V	veliki vročini smo dospeli po enotirni ježi na svoj cilj _ Ko
smo nekoliko pojedli, sem odšel na prehod' ob malem'potočku — ludne misli so mi brodile po davi. Vsaka najmanjša stvarica me je zanimala, ^amwljen sem dospe! do ovinka in opazil pred seboi — Pep i to.
Na »lavi je imela malo andalusko kapico, v roki je pa držala
ča"" t!* bi< Mli je /AA k0t &irobua 1>a,ica s katcro me h°ee za-
Ne morem pomapati, če sem se enkrat prisiljen omeniti njeno epotn. \ tem divjem kraju je bila še krasnejša. Vse te misli sem si hotel izbiti »ar jrlave. pa ui slo. — Neprestan sem si prigovarjal da jt
lepota minljiva, da bodo tudi to lepo stvar jedli v grobu črvi toda vse zastonj.
Molk je prekinil Pepitin srebrn glas.
—	Kako žalostni ste. don Luis — jc rekla. — Morda vas motim v vasem svetem premišljevanju?
♦laz M"tn se ji priklonil, izpr. govoril pa iiisem nobene besede.
—	Nikar ne zamerite, če sem nekoliko vsiljiva — je nadaljevala. — .laz mislim, da je nekaj drugega.
—	Kaj bi bilo drugega! — sem vprašal.
—	To ni čustvo, ki jra ima človek, ki bo postal v kratkem duhovnik, pa<- pa čustvo, ki ga ima dvaindvajsetletni mladenič
< util sem. kako mi je šinila kri v glavo. — Malo je manjkalo da se mi m zvrtelo v glavi. — Zdelo .se mi je. da me hoče Pepita uživati — Najbrže mi je hotela dopovedati, da ve, kako mi ugaja.
—	Nikar ne zamerite prijatelj, nisem vas hotela žalostiti. -Malo va* je sram, ker ne znate jahati, kaj net — To ni nič takega < lov.*k se vsemu priuči. — Če boste šli na Kitajsko ali v Perzijo, bo ste morali znati.
ln zatem mi je začela pojasnjevati podrobnosti jahalske um*t-
llONti.	•
Ko bomo napravili prihodnji izlet — sem ji rekel, — bom jaz že tudi jahal konja.
—	Da, to bi me silno veselilo — je odvrnila Pepita in se pri jazno nasmehnila.
V	tem pogovoru so naju drugi zmotili.
Bratranec C urrido se je še vedno norčeval iz mene in moje mule.
Jaz sem mu odvrnil, da se bom začel ueki jahati in da ga bom. če bo treba, eelo prekosil. — To je posebno Pepiti zelo ugajalo.
Tiati da« »e ni ničesar pripetilo novega, kar bi bilo vredno o-membe.
Proti večeru smo se ravno na tak način vrnili v vate kot smo prtfli, s tem razločkom seveda, da me je mula še bolj jezila. _ Teta ( a*ilda je medpotoma pravila pravljice, katere sem najmanj že stokrat slišal. — Jaz sem premišljeval o vseh mogočih stvareh. — Ne tmem vam zatajiti, dragi stric, da je bila srediače mojega premišljevanja Pepita.
Se tisti večer sem povedal očetu, da se hočem učiti jahati. Tod! mu nisem prikrival, da me je Pepita napotila k temu.
Moj oče je bd tega neizmerno vesel. — Pristavil je, da zdaj ni-vi laoj edini učitelj, ampak da me bo tudi on učil. — Slednjič mi . —bom v treh tednih že ixboren jeadee, jeadee, kakor-

nih je malo v Andaluziji.
Vi ne veste, kako je moj oče srečen in kakšno veselje mu vzbuja učenje. Včasih sem eel dan na knju.
—	Takoj se ti vidi, da si moj sin — pravi oče — če le malo napredujem v novi umetnosti.
Zvečer grem hitro spat, ker me bole vse kosti.
Včeraj je bil velik praznik. — Tudi Pepita je prišla. — Nekako prijetno me je dirnilo, ker ni imela na sebi žalovalne obleke. Oblečena je bila v elegantno svetlo obleko.
Upam, da bom ostal tukaj še en mesec, več pa nikakor ne morem. — Začetkom junija bova šla z očetom skupaj v mesto. — Tedaj se bom oprostil Pepite in bom srečen, če vas bom mogel objeti dragi stric.
7. maja.
Vsak večer od devete do dvanajste ure smo v Pepitini hiši. — V obedniei je po navadi zbranih pet deklet, šest žena in kakih sedem mladih možkih. — Ni mi treba skoraj omenjati, da nikdar ne manjka mojega očeta, lekarnarja. zdravnika, notarja m gospoda vikarja.
Pepita isrra ponavadi karte z mojim očetom ali srospodoni vikarjem. starejši imajo modre in pametne pogovore, mladina se pa lovi po hiši.
Včasih res ne vem, kateri skupini bi se pridružil.
t'e se pridružim mladim dekletom in mladeničem, jih motim fc svoio resnostjo, če se pridružim starcem, moram igrati ulogo. ki mi ne pristoja.
Moj oče postane v Pepitini hiši čisto tlnigačen človek. — Nič se ne šali, nič ne govori po nepotrebnem, ampak se obnaša kot kak dostojanstvenik.
Včeraj sem vprvič jahal najbolj iskrega konja, kar jih ima moj oče. — Ime mu je "Blisk".
Srce mi je močno utripalo, ko sva prijahala z očetom do Pepi tine hiše. Pepita je sedela v pritličju pri oknu in nekaj pletla.
Ko je zaslišala peketanje kopit je vstala in pogledala. — Pleti-vo ji je padlo iz rok.
V tistem trenutku se je začel moj konj vzpenjati. — Jaz sem ga skušal pomiriti pa ni šlo. — Vedno bolj divji je postajal. — Jaz sem sedel mirno, kljub temu. da so se mi hlače tresle. — Slednjič sem mu z vso silo zasadil ostroge in ga udaril z bičem. — To je pomagalo.
Krog naju se je zbrala že velika množica Ijtvdi.
—	Izborno! — Izvrstno! — To je močan mladenič! — To JU fant! —
Tedaj je opazil moj oče med množico tudi mojega bratranca Currida.
—	No zdaj ga poglej! — je kričal. — Še enkrat se predrzni norčevati!
Moja zmaga je bila velika in svečana, čeravno prav ne pristoja mojemu stanu.
Rdečica mi je šinila v lice in sram me je bilo. — Komaj sem .st ozrl v Pepitino okno — Ona je stala vsa žareča med rožami in mi navdušeno ploskala.
Moj oče je Prašno vesel in zadovoljen. — Neprestano mi zagotavlja. da bo iznolnil mojo vzgojo.
Zvečer sem Pil zopet pri Pepiti. — Čestitala mi je in mi krepko stisnila roko.
Vi ne veste, kako ima nežno roko. — Kakor da bi prijel goloba.
Kaj ne, da ni pri tem ničesar slabega, drftgi stric ?
(Dalje prihodnjič).
'•ca, nsw ycxm.1
General W. A. Mann.
Ugodna prilika.
OGLEJTE SI VARME
V g?, HELENA, H. C.
HARMONIKE
bodisi kakršnekoli vrste Izdelujem in popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno in zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem že nad 18 let tukaj v tem poslu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike ter računam po delu ka koršno kdo zahteva, brez nadaljnili vprašanj.
JOHN WENZEL, 1017 East 62nd St.. Cleveland. Ohio.
liČE SE MOŽE
za delati v nsnjarnl Dobra pit ea, stalno dela.
C. Moenach Son* Cempanj, f 13—4 ▼	wand a. N V
NAJBOUA TRGOVINA OPOJ NIH PIJAČ V Avnmwi
Naročite vse pijače pri nas po poitL Ekaprea vam jih prinese * hiio.
Dr. KOLER,
€38 Pean Ave., Pittsburgh, Pa.
Dr.
Koto U roj« al« vooakl ■dra.TBlk. Bpoatf ali a«
Pittsburgh*
ki tau
llleta« T. iflriT-
_ boleanL
am i i« *Ji '
•trupljenj*__
adr&vl a riuovt-«» «• tnatl dr. proT Zrlleb
kartah, »rldlta ln *tel?«tl?*,»am to" krt M* eataits, ker ta bolMcn m d«Im«. Iisubo semena nenaravnim potom,
P«r Snah, kapavae sil trl-psr ln tadl vas drug« posledic«, ki na-stsn«Jo radi lzrabljlvanja. nune« ub«.
■nAsaJs eert, u vodi ls m«hurj» os-SSTMt loratksm Časa, Hrdrocslo aH ▼ M nu la alMr bm
*tos v krit« la'hrsta'la' včasik tadl •rt^jttsuJu voS«. oadrtTtm s sota-
Sslsilaa, sta
Mlns, sMo, ftkrofl« tn SrujM kotn« MssnLkl asstajsjo vsled nsfists km ▼ knttm tmmn t» m potr«a
POZOR ROJAKI
ftd. A Whiakej.. $2. $2.60 $300 Bali rž. Whiskey.. $2. $2.50 $3.00
Rum (rdeč)......$2. $2.60 $34)0
din ali brinjevec. $2. $2.50 $3.00
Sfanai....^.....$2. $2.50 $3.00
Anitrtta.........$2. $2J}0 $3.00
Kosolijo.........$2. $2.50 $34»
Vinski špirit.....$3 $3.50 $4.00
Vina	aH
WsU.......... $1. $1.50 $24»
Pišite po natančni cenik whi-skeya, vina. okrvpčnjoiih pijač itd. Plačamo prevoz pri vseh naročilih sa $5.00 ali več vshodno od. Mississippi reke. Naročite tiakovi-
mU tosnteV^taL"
5* * ▼ Rila. v «amlh t a«a sapataaam asdra 'jf-'—■	bata. ta * kzmtm ta rnr.mf
^WJtagwsta^oBsm.o>iitat par dash p«.
■Mkt ntU M nafta HVM. IWtiitakojDL
^flMStsassfftf
"Mta *k* HIMiU 4 Mb sa p«ita<aa.
mm tate 1917
JAKOB WAHČIČ,
6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio.
ne, zalepke, sadne koledarje, kapi. ee sa žganje, odpirače, vse dobite bresplačno s naročilom.
poflJtU po poiti aH v pri-
C. F. ZARIBA & CO.
St. Helena, N. C., leži v bližini velikega mesta Wilmington, N C., in tu imamo še eez sto izčiače nih in razoranih farm. Zemlja je izbrana najboljša in razdeljena \ farme po 10 in tudi več akrov Tukaj rodi vse, in sicer 8 mescev v letu. Podnebje je zdravo in pri jetno, ker nikdar ni prevroče in ne presmraz. Dobra pitna voda.
Od ze preje označenih farm so prodane st. 9, 11, 12, 19 in 44. Tn zdolaj opišemo zopet par farm, ki še niso prodane.
Farma št. 16. — Izvrstna mala farma, obsegajoča 10 akrov fine zemlje. Lepo barvana prikup Ijiva hiša. Mala šupa. Na pri jaznem kraju ob glavni cesti, po leg postaje. Vsa zemlja je izčišče-r4a in kakih osem akrov je izora nih, cn del zasejan in to zemljo se vsakemu lahko priporoči. Cena $1150, plača se $2S7.50 takoj in po $172.50 na leto v petih letih.
Farma št. 19. — Ta farma obsega 10 skrov, ima prostorne hišo s žtirmi sobami, prijazno pobarvano. Mala šupa, studenec in mali vinograd. Leži ob glavni cesti, blizu postaje, cerkve in io Ie. 7y2 akrov fino obdelanih in ostalo je dobra zemlja, katero se lahko še izorje, če potrebno. Na to farmo se lahko takoj naselite. Lepa prilika priti do dobre far me. Cena $1150, plača se $287.50 takoj in $172.50 vsake leto v pe tih letih.
Farma št. 21. — Deset akrov
fine zemlje brez poslopij. Kupec lahko rabi sosednje poslopje, dokler si ne zgradi svoje lastne hiše. Ves materijal za zgradbo poceni. Leži na severno stran železnice, okrog % milje od postaje, cerkve in ljudske šole. Vsa zemlja je iz-čiščena in polovico izorane. Ostalo se takoj lahko izorje. Cena $500, plača se $125 takoj in pa $75 na leto v petih letih.
Farma št. 276. — Ta farma ob sega 11 akrov prav ob progi Atlantic Coast Line železnice in je blizu postaje. Vsa zemlja je izči-ščena lesa. Sedanja cena je $700, toda nadaljuje se, z delom iu prištelo se bo še stroeke za razne naprave. Pogoji: eno četrtino naprej in ostanek v letnih obrokih v petih letih.
Enakih farm je na izbere in tudi imamo mnogo zemlje za pašnike, katero zemljo naseljeniki lahko rabijo, dokler ni prirejena aa razprodajo.
Vsa zemljišča so last Mr. Hugh MacRae & Co. in na zemljiščih je Mr. L. N. Johnston superintendent, kateri daje naseljencem na~ svete in jim je v pomoč.
Družba nima kričavih agentov in zato tudi ne kliče špekulantov, za katere ni proetora v tem kraju. Namen družbe je, da se vsak sam prepriča in potem iele kupi Družba noče Špekulantov, ampak le pridne naseljence, ki si hočejo z delom vstanoviti svoj dom in ne pa z mežetarijo. Take potrebuje mo, pa nobenih drugih, ker za zadnje pri nas ni prostora.
Vsak prvi in tretji torek ▼ me secu je CTiižant cena za vožnjo iz Washingtona, D. C., do St. Hele na, N. C., in stane le $11.10 sa sem in tja. V slučaju, da se odle čite za obisk na farma in želite kaka nadaljna pojasnila, nam pi site in mi vam bomo drsgevolje pojasnili, kar bosta šolali.
North AiMrieaa Mm An.
(los.)
IT Battery FL, THm York. *. T.
Lahko se ozdravite
Ako ste bolni, pridite k meni.
Jaz imam najfinejše aparate za zdraviti vsako bolezen.
PREISKAVA Z X-ŽaRKI.
Jaz vam povem, če morete biti ozdravljeni ali ne,
Jaz vam povem natančno, kaj je pravzaprav vaša bolezen,
Jaz rabim le najnovejše znanstvene metode in iznajdbe, v
Jaz imam sam leke in laboratorij.
Jaz rabim le pravi Neosalvarsan, 914 in 600,
Jaz ozdravim, ako drugi ne morejo Začudili se boste, kako hitro boste ozdravljeni. Jaz sem specialist z večletno skušnjo in vem, kaj napraviti za vas.
ZDRAVIM USPEŠNO VSE KRONIČNE MOŠKE IN ŽENSKE BOLEZNI.
Posvetovanje in nasvet zastonj.
PR0FJSCcL°LlLOAH -hssss*
•b naWcljah ,J in Jo 1 m „ ^ ^^JFS1 ALIST	PITTSBURGH,
" 1	408 SIXTH AVENUE	PA.
OGLAS.
Cenjenim rojakom priporočam
Pri
DALMATINSKI-CALIF0RNIJSK1
VINARSKI ZADRUGI 40 Liberty St- Hew York, N. Y. Kupujejo 2e danes vsi oni, k) oznajo dobro naravno kapljico; * VSI, ki nečejo piti nič drugega, kot pravo domačo kapljico;
VSI, ki so ozdraveli in otretra jejo moči;
VSI, ki jim primanjkuje krvi in da dobijo kri, treba jim je praveva naravnega vina is grozdja.
VSI, ki poznajo naravno vino in žganje in nečejo, da se jih slepi a ponaredbami;
VSI, v splošnem, ki hočejo obdr žati svoje zdravje;
VSI oni, ki še niste poskusili na šega blaga pišite še danes na:
DALMATINSK0-CAUF0RNIJSKA
VINARSKA ZADRUGA 40 Liberty St., New York, N. Y Sod od 52 galon samo $26.00
ROJAKI! — KUPUJTE BONDE ZDRUŽENIH DRŽAV.
ivoja
NARAVNA VINA
is najboljšega grozdja.
Najboljše staro belo vino Riesling 10 gal $6.50, 27 do 28 gaL $15.50, 50 gal. $27.50. Staro rdeče vino Zinfandel 27 do 28 galon $14-, 50 galon $25. Lantko belo vino 27 do 28 galon $14, 50 galon $25, rdeče vino 27 do 28 galon $12.50, 50 galon $22.50. — 100 proof močan tropinjeveo gal. $12, 10 gal. pa $25. Pri omenjenih cenah je vštet tudi vojni davek za vino.
S spoštovanjem
s. jackSh,
Box 161	St Helena. Oal.

XT	i •	-	.r- T. n. -
r <


v -c.5*s.; ^^.^gr^ ■	• VvfeL -a '
.■ 'v^r..-'5!/-';;: .; " \ \ ..
t. JI'.'.]
/*. • - ri
>
r .
- <~ - ■<
V , ^ L • 'S J'- s* \
.A
9 •
\\sty 1 \
: » t- 1 *
l Ui
knplti luiot aMtavti 9#tnta>to ml*. TSKOBM, ;
Katev J* tak* IrHtr« f lafltnuMatt, kap« ltflL, ali pa kadar
ttd^ m kapica prej nikjer, da tndl na« m mmm	UuMmMS V »v
IS Sa n «1 Sedete »rlUrulll SolazJ«.
iBjaa im^alM. rants HU
IVAN PAJK ft CO., 4M CkMtout It	OONEMAUOH. PA.
Veliki vojni atlas
vojskujočih se (evropskih držav in pT*'kč^ lonijskih posestev vseh velesil.
Obsega 11 raznih zemljevidov.] -STENSKO MAPO OKLE EVROPE flJf VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STRANI SJB. DIN JENE DRŽAVE IN NA DRUOI PA CELI SVET, 0ENA $L60.
ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DALMACIJE Z MEJO AVSTRO-OORSKE S ITALIJO, — GENA JE 16 CENTOV.
CENA SAMO 26 CENTOV,
Naroiila ln denar pošljite naj
Slovenic Publishing Company
n Oortliait Si«	Nsw York, m. Y,
•s«