t PLAN I IM S Kl LETNIK LXXX GLAS. " E tM.QV 1980 planinski vestnik glasilo planinske zveze slovenije IZHAJA OD LETA 1895 dr. Miha Potočnik Andrina Jager dipl. ing. Dušan Krapež J. Andrej Dernikovič Matej Šurc Matija Potočnik Andrej Kranjc Božo Jordan Dr. Marijan Brecelj — sedemdesetletnik 277 Narava — taborništvo — planinstvo — in naša skupna pota 279 Jožov intervju 284 Ciril Debeljak-Cic — petdesetietnik 288 V Zlatibor in na Drino 289 Razmišljanje po torkovem himalajskem večeru 291 Sam, kot viharnik ob poti prek Tosca 292 Še nekaj o Stolu 293 Izvleček iz odredbe 295 25 let dela jamarskega kluba »Železničar« v alpskem podzemlju 296 Planinsko izobraževanje 299 Društvene novice 302 Varstvo narave 309 Iz planinske literature 311 Alpinistične novice 313 Razgledi po svetu 315 Na kratko 317 Naslovna stran: Jezersko s svojimi gorami — Foto Franci Ekar Notranja priloga: 1 Jalovec 2 Pogled z bivaka II v ozadju Macesnovec, Dimniki, Luknja Peč — Foto Aleš Doberlet Poštnina plačana v gotovini Lastnik: Planinska zveza Slovenije, Ljubljana — Glavni In odgovorni urednik: Marijan Krišelj, naslov: 61000 Ljubljana, p. p. 44 61109 Ljubljana. Uredniški odbor: Ing. Tomaž Banovec, ing. Janez Bizjak, Aleš Doberlet (fotografija), Stanko Hribar, prof. Evgen Lovšin, prof. Tine Orel (tehnični urednik), Iztok Osojnlk, dr. Miha Potočnik, Nada Praprotnik (varstvo narave in okolja), Janez Pretnar, prof. Janko Ravnik, Franci Savenc, ing. Albert Sušnik (fotografija), Franc Vogelnik, dr. Tone VVraber — Naslov: Planinska zveza Slovenije. 61001 Ljubljana, Dvorakova 9 p. p. 214. — Tekoči račun pri SDK 50101-678-47046, telefon 312 553. — Planinski Vestnik izhaja praviloma vsak mesec. Letna naročnina 350 din plačljiva tudi v dveh obrokih, za tujino 550 din (28 8). Reklamacije upoštevamo dva meseca po izidu številke. Spremembe naslova javljajte upravi glasila: navedite vedno tudi stari naslov s tiskanimi črkami. Odpovedi med letom ne sprejemamo. Upoštevamo pismene odpovedi dc 1. decembra za prihodnje leto. — Rokopisov in slik ne vračamo. -Tiska in kllšeje izdaluje TIskarna »Jože Moškrlč« v Ljubljani. LETO LXXX ŠT. 6 LJUBLJANA MAREC 1980 TOVARNA OBLAČIL IN PERILA /mm, MURSKA SOBOTA Priporočamo vam naša moška in ženska oblačila, namenjena prostemu času. Glasilo Planinske zveze Slovenije »Planinski Vestnik« je bilo z ukazom predsednika republike Josipa Broza-Tita ob 80-letnici izhajanja za poseben prispevek k razvoju planinstva v Sloveniji odlikovano z redom zaslug za narod s srebrnimi žarki SRS tovariš Tone Bole. PLANINSKI VESTNIK glasilo planinske zveze slovenije 1980 —6 letnik lxxx DR. MARIJAN BRECELJ SEDEMDESETLETNIK 23. aprila 1980 je dopolnil 70 let dr. Marijan Brecelj. Njegovo življenjsko pot bogatega družbenega in političnega udejstvovanja so neposredno ob jubileju javno in izčrpno ocenili že drugi. Planinski Vestnik pa se ob tem življenjskem mejniku ob stevi -nih množičnih čestitkah zeli spomniti predvsem jubilantovega planinskega lika in njegove življenjske, kar usodne, povezanosti z našimi slovenskimi gorami, pa tudi z gorami in planinstvom Jugoslavije. Dr. Marijanu Breclju in njegovemu starejšemu bratu Bogdanu je prva pota v naravo in v gorski svet kazal njun oce Anton, znani zdravnik, sodobnik in kot znani »Bogdan Kazak« znani prijatelj trentarskega župnika Abrama. Dr. Marijan Brecelj je ze v gim- U1. ivianjoii —j- - - " nazijskih letih, potem pa ko« «udent p^ne„f^a^r^MS uS študentski organizaciji, skupaj s komunisti in drugimi demokratičnimi študenti odiaraval ,dKna°ra'naan Vnp°V ?9° ~ VeMk-° u\Ju,ijske AV, Kamniške ¡n Savin ske plan ne te v Karavanke Posebej se mu je priljubi! Martuljek s svojimi stenami grebeni araoami i« krnicam. Za Akom in Pod Srcem. Tam je na ostrih skalah trgal hlače in okave širiern LJmp l?1™ P^ateljema Pepetom černičem in SdiijemKo sirjem Imel je dost prijateljev m tovarišev tudi med ljubljanskimi skalaš in še nrinmvLm?,d Jesemskim • ko I® poleti leta 1935 nekaj meieciv deta kot odvetniški pr.pravn.k v pisarn, svojega svaka dr. Aleša Stanovnika, prav tako navdušenega ola Gorenjakem^6 P°verienika Osrednjega odbora SPD za gorsko reševalnfsTufbona ™ini bil ,dr\ Marijan Brecelj kot podpredsednik slovenske vlade velik mecen in pospeševalec planinstva v Sloveniji. Bistveno je prispeval k temu da je b la sTovenska planinska organizacija hitro obnovljena. Posebej pa je s svojim zanimanjem in usoeš n.m. priporočili pripomogel k temu, da so b\\e z izdatnimi^družbeZ" dotaciiami in proračunskimi subvencijami v zelo kratkem času za časa pr™h p fdsednTških ^ Fe^r a P0tTJ|ntnrrndea1eeVbMn' ^ ^ P0Ž?T in oP-^ene.^laninlkTposlo anS^ Wfc.V1 K Izropanih za?rie ^otttnT^ je bi'° tUdi V njih PreCej Šk°de ker so bil* - vpleta Kot »navadni« planinec je dr. Marijan Brecelj po vojni — potem ko je med voino do dobra spoznal Po hograjske Dolomite, Kočevski Rog, notranjsko hr bovje in mnoaa ES2E5 'nad-amatlC;° zapletena P^izanska pota za časa aktivnega de^tna teTenu« s7ovenskePgore.m 80Vrazn,ml ^ "hajkami" ~ Spoznal in Prehodil vse Planinski Vestnik je iz tistih časov objavil danes že zgodovinsko sliko ko ie naš slavljenec popeljal iz Bohinja na vrh Triglava svoja najbližjaApolitičnainosebna orffatSta .nnnfn-^p'^ '2 f^? ^ardelja- Velik°krat Je bil v poinejš h letih gost i^dCqo e ni SoffiL^- Kardelja-Kristofa na Velem polju in po gorah tam okrog9 Ob pSvanju 200-letn.ce prvega vzpona »stinh srčnih mož« iz Bohinja na vrh Velikega Trialava97 avgusta 1978, nam je na množičnem zborovanju na RibčevemLazupSbral - ¿1 že težko boTnega'eTKardelfa^°r°C' ° ČaStne" PredS6dnika 8'™ega Odbora, takral S ¡n0lgll2noVc.' ?KSebn° potT' ko se,m se J'eseni leta 1947 z Jesenic preselil v Ljubljano m v vladno službo, sama al. pa v družbi njegovega brata Bogdana oleza a oo sC vseh plezalnih smereh vzhodnih Julijskih Ali od Jalovca. Mojstrovke Mlinarice škr a do Debefe'peči tUd' 80V8me Tri9'aVSke Stene' R'avine' Velikega D^kegatlfa »h fo°tbL'e ,neP°zabn® Ponovitve in obnovitve predvojnih plezalskih dosežkov ki nam ih je tako kruto za dolga najbolj mladostna leta pretrgala zverinsko neusmil^na nar? as,stična okupacija. Takrat ko smo ob sobotah popoldne kar neposredno od dela h"?e i" v nase gore se je se lahko zgodilo, da smo še od vojne in dela Sen i pod veče Ei^27,Sk?0Sta|e v Martuljku v bivak za Ak, drugi dan pa v % u nem nepre trganem pohodu v krnico za široko pečjo (»Amfiteater«), po vseh rLžganih arebenih s prvega vzhodnega stolpa na vrh široke peči pa napre na Dovški kHž in of JuaSvi grap ter mimo znamenitih macesnov nazaj za Ak ter v dolino in potem še - zhm in jlZTnT ST ~, pa nei2rečen? 8rečni - z avtomobilom v gubljano Ali iz Ig? n e Il«ninn 7«n^ kjer 8mo. pri š?ikovih P"8«1' avt0- v Zadnjo Trento. Zapodnem nI sasjs 331 Sx a?5 s -» ^ssssrnsmM^m - temveč predvsem tudi v vseh bratskih republikah in pokrajinah — vodil vse do leta 1974 — torej celih 13 zares rodovitnih planinskih let. Brez pretiravanja in napačne hvale lahko rečemo, da je bila to zlata doba jugoslovanskega planinstva in njegovega množičnega razmaha ter družbenega uveljavljanja. Tako se tega časa še dandanes z velikim spoštovanjem do jubilanta spominjajo številni planinski odborniki, aktivisti in planinci po vsej naši širši jugoslovanski domovini. Planinskemu prijatelju dr. Marijanu Breclju k njegovi sedemdesetletnici iz vsega srca čestitamo in želimo še veliko planinskega veselja in zdravja številni njegovi prijatelji, planinski tovariši in vsi planinci Slovenije. _ dr. Miha Potočnik NARAVA - TABORNIŠTVO - PLANINSTVO - IN NAŠA SKUPNA POTA (Intervju Planinskega Vestnika s predsednikom Taborniške zveze Slovenije tovarišem Ljubom Jasničem) Ljubo Jasnič: Sam sem planinec, član PD Rašica; pravzaprav je včlanjena v to društvo vsa moja družina, ki pa ni velika. Z ženo imava fantka, starega dve leti. Dejana, in vsi radi hodimo v naravo, v gore. Morda mi je to ljubezen rodilo tudi dejstvo, da sem dolga leta živel na Jesenicah, ko mi je Jaka Čop že kot osnovnošolčku z besedo, še bolj pa s svojo prelepo fotografijo, približal lepote gora. Pa Joža Čop, ki je znal tako po svoje pripovedovati. Seveda pa se ob vsem tem nisem učil plezanja, zavoljo tega nimam takih izkušenj v teh veščinah, kot jih ima Tomaž Banovec. Tudi Miha Potočnika štejem med tiste planince, ki jih cenim zaradi njihovega širokega strokovnega znanja, človeške topline v odnosu do vsega, kar nas veže ... Sploh so pravi planinci fejst ljudje — to zadnje sem zapisal z veliko začetnico! Rad imam Gorenjsko, čeprav je pri nas povsod lepo. Lepo je posebej tedaj, kadar se peljem iz Ljubljane, ko sem zunaj tega hrupa. Vidim Triglav... In še naprej, tam pri bistriškem križišču, ko so gore, venec gora, ko je vse to pred menoj kot na dlani. Res, lep je ta svet; čeprav ima vsaka pokrajina nekaj lepega v sebi, je Gorenjska zame tista, ki me veže... V tem je tudi moj odnos do narave. Pravzaprav postavljam v ospredje najprej odnos do ljudi, ta je pomemben. Ta je važnejši od, recimo — pejsažev. Občudovanje je last čustvenega sveta, prvo pa je tisto, kar obstaja med nami, ljudmi. Vsebina, ki izhaja iz tega, ta je pomembna. To moje občudovanje gora je povezano s spoštovanjem. Občudujem jih; spostujem jih tedaj, ko jih gledam od daleč, spoštujem jih, ko jih spoznam pobliže. Je pa mnogo podrobnosti na njih, ki jih nikoli ne bom spoznal. Nikoli na primer ne bom preplezal Severne, na Triglav bom pa še šel. Zato, ker prvega ne zmorem, drugo, to pot na Triglav, to pa zmorem. Toda tisto, kar mi ni dostopno, enako spoštujem kot to, kar zmorem, kar sem premagal, dosegel. Ker vem, da je bil tudi za to potreben napor, da je bilo za to potrebno spoznanje. Planinski Vestnik: Planinci, pravijo, so zagledani v svoje gore, v svoje panorame, ki jih srečujejo na gorskih poteh. So taki, prav gotovo, da so; sicer ne bi bilo doživetij. To pa seveda velja za vse, ki iz kakršnihkoli razlogov zahajajo v tako okolje. Planinci pa so tudi stvarni opazovalci, vsega, kar jih obdaja. Vzemiva iz vsega tega pojav, ki ni neznan tudi drugim, vsem, ki imajo kakršnokoli povezavo z dogajanjem v naravi — pojav množičnosti. Ta sodobni fenomen sicer radi pripisujemo le planinstvu pa mislim, da ga je treba jemati širše. Tudi taborniki se soočajo z njim. Ljubo Jasnič: Množično obiskovanje gora predstavlja dejstvo, na katerega moramo v sedanjem času računati. Vendar menim, da bi v tem množičnem obiskovanju narave, gora, morali poiskati nekaj novega, nekaj bi morali ukreniti, spremeniti. Ne bi smela več obveljati zgolj samoiniciativa. Bolj organizirano bi morali to našo naravo »razprodajah«. Mislim tu predvsem na Triglav. Tako na primer avgust ne bi bil več tisti mesec, ko je najbolj zanimiv za obisk, potem pa v gorskem svetu spet zavlada tišina. Sam sem bil na Triglavu dvakrat, obakrat z jeseniškimi železarji, tedaj ko pomine tisti naval... Ne zato, da bi me ljudje motili, to ne, pač pa zato, ker bi se v tisti množici na triglavskih poteh počutil tako, kot da bi hodil po najbolj prometni Titovi cesti 279 v Ljubljani... To pa ni namen planinstva, če se ne motim. Kar poglejmo letošnji Stol. Potrebna bo gotovo večja odgovornost, boljša organizacija, ker je res vprašanje, če gredo lahko prav vsi v takih razmerah, kot jih Stol kaže v februarju, na njegov vrh. Res je, vsakdo je lahko tabornik, lahko je tudi vsak planinec, zahteve, ki jih narava, gora postavlja pred tistega, ki jo hoče premagati, te zahteve pa so take, da je potrebno poprej poznati prav to, te zahteve. Pa jih res poznajo vsi? Ne, ker se zanesejo na organizacijo, na varnost, ki jim jo organizator jamči ... Saj sicer ne bi šli na Stol, če tega ne bi bilo. Stol je vendar v tem letnem času — prazen. Vsakomur, kdor hodi v gore, je potrebna šola, izobraževanje, ki bo dala posamezniku potrebno znanje. Pravijo tudi: Bomo prenesli to manifestacijo na ustreznejši čas. Kaj bi jo prenašali! Spominov revolucije vendar ne moremo prenašati na drugačne datume, tako bi izgubili ves svoj smisel. Pa naj Stol obiščejo tisti, ki bodo kos tem naporom, tej zahtevni zimski naravi. Planinski Vestnik: Sodelovanje med organizacijami, ki jim je glavni poligon narava, je izredno pomembno vprašanje, ki bi utegnilo biti zanimivo tudi za skupno načrtovanje dela v prihodnosti. Doslej, to moramo ugotoviti, so medsebojna delovanja, medsebojna srečanja in načrtovanja nekaterih akcij bila prepičla, da bi mogli biti s tem zadovoljni. Prav gotovo je mogoče že v tem trenutku najti niz odprtih možnosti med taborniško in planinsko organizacijo, ki bi to pobudo pomagale uresničiti. Naj sem dodamo še dejstvo, da je v planinski organizaciji skoraj polovica članov mladih, taborniki pa združujejo skoraj v celoti samo mladino. Neizčrpne možnosti, ki izvirajo iz narave same, najdejo svoja mesta, svoje potrditve v programih in konceptih obeh teh dveh »armad« mladih tabornikov oziroma planincev. Vzemimo temu dejstvu jedro pa bomo takoj spoznali, da je v vsem tem dogajanju še kako prisotna družba, se skozi vse te dejavnosti zrcalijo obveznosti do skupnosti ne glede na različna izhodišča v postavljanju delovnih konceptov. Vsekakor pa bi torej mogli prav v tem najti krepko rdečo nit, ki še kako veže mladi svet, pa naj si bo to »taborniški« ali pa »planinski«. £ Ljubo Jasnič ljubo Jasnič- Mislim, da so te pregrade narejene umetno In to v vodstvih, pri ljudeh, med članstvom ni kakor ne. To je dejstvo, ki ga bo treba odpreti, saj moramo uposte-vati množico ne a sektaštva, ki nikamor ne vodi V bistvu je namrec tako da nas v masovnih akcijah še marsikaj loči, ne samo uniforma nastopamo vsaksebi ko b. morali skupaj, trošimo moči, ko bi jih lahko bolj racionalno razporejal, pa če gre» za samo varstvo narave, ki nam je po konceptu skupno pa tja do razl.cn,h gc^ev floz^n h šol in bi lahko, če bi se zavzeli, imeli enotne akcije za skupno izobraževanje, saj je mnogo tem ki so si med seboj enake in jih izvajamo dvakrat; imeli b. boljšo organ.za-cijo, v mislih imam tudi izdajateljsko dejavnost, rev.jalno itd. Tako kot druge organizacije, v katerih deluje predvsem mladina tako tudi tabormska ne morejo učinkovito delovati brez medsebojne povezave. Zavoljo tega inikakor ne moremo mimo dejstva, da bi morali s skupnim medsebojnim Povezovanjem iskal1ipot, in rešitev v konceptih, po katerih delujemo v nas. družb. Ne ^remo tudj mimo dejstva, da gre pri vsem tem za visoko stopnjo enakopravnost,, enakopravnega sozrtja med starejšimi člani in med mladino, ko starejši prilagajo k.rezultatom de a v organ-zaclji. k iskanju medsebojnih stičnih točk svoje izkušnje, mladina pa se v te organ^ zac e vključuje po svojih interesnih področjih. Prav zaradi tega ker izvajamo enak družbeni koncept socialistični, samoupravni, ker nas združujejo enake družbene.naloge, bo zelo težko najti možno obliko, ko bi take organizacije, kot je planinskai m kot e taborniška - živela vsaka zase, saj gre navsezadnje v vseh st.cn.h tockah ki ih poznamo v obeh organizacijah, za eno in isto osebo, gre za planinca, tabornika mladinca, to je člana iste družbe, člana SZDL. ZSMS, člana ste interesne sfere za e a samega človeka, katerega interesne niti se cepijo v razi,ene smer, ,n ,zzarevajo v to ali ono organizacijo. Seveda pa pri tem ne moremo mimo spec ficnosti. s katerim, se posamezne organizacije ločijo med seboj, tako tudi taborniška, planinska. Pa tudi na tem področju bi našli mnogo stičnih točk, s katerimi bi bilo mogoče najti obliko skupnega sodelovanja. Vzemimo na primer kar varstvo okolja, narave Naloge v zvezi z varstvom narave, okolja, so v obeh organizacijah enake Morda ene boh zanima gorata narava, druge bolj dolina, gozd kar pa ni bistveno ker ®e tadi v tem zanimanju največkrat najdemo na isti poti. Tabornik, naravo varujejo, jo čistijo, ohra-nja o jo prvobitno. V praksi je podoba taka. da dobesedno čistijo za tistimi, ^naravo uporabljali. Ne bom dejal, da so to samo odrasli judje, so pa vsekakor to »uporabnki« narave, ki jim varstvo okolja še ni prišlo »za kožo« in puščajo za seboj svoje potrošniške ¿Stanke ... Pa pridejo taborniki in vse to poberejo in vzpostav.jo spet naravn. red in ravnotežje. Vsekakor ie to prav, če gre za akcijo, za koncept, kot gre na primer za akcijo, ki jo organizirajo Triglavu, ko očistijo skupno celotno področje; ne bo pa prav, če bi to paberkovanje postalo »smetarsko«, če bi to postala ena izmed osnovnih nalog tabornikov, ko' gre vendar za nekaj povsem drugega, ko gre za organizirano dejavnost, v kateri gojimo z vso resnostjo tudi odnos do okolja in njega varstvo, kar pa je precej daleč od »vzgajanja smetarjev«. Vse to sega na področje, kjer bodo morali obveljati skupni interesi, kjer b. morali poiskati uporabne oblike skupnih dogovorov, se pomeniti o prioritetah o planu dogovarjanja med seboj, kaj lahko skupaj napravimo, ne pa da opravljamo iste reci ob istem času in tako cepimo dragocene moči. Kar vzemimo za primer gozdno solo v Bohinju. Ta je na leto zasedena le mesec in pol, potem pa je tu mir V njej učimo tud. vesc.ne o katerih so mladinci slišali na primer že v tečaju za mladinske vodnike Tako pa b., če bi koordinacija stekla na vseh ravneh, lahko te reči koristno usklajevali. Seveda pa ne smemo reči, da ne poznamo skupnega sodelovanja; vzemimo Milova-novičev memorial za primer. Toda to je premalo, premalo je le enkrat na leto, potem pa gremo spet vsak na svoje. Planinci in taborniki bi morali nastopati skupaj v javnih manifestacijah na primer, javnih akcijah, kot je to Dan planincev, Planmski tabor in druge planinske prireditve in narobe. Taborniki bi zlahka pokazali nekaj svojih veščin, ki b. zanimale tudi druge, planince in neplanince; veščine postavljanja šotorov kurjenja ta-bornega ognja in drugo ... Enako tudi planinci. Te skupne demonstracije b« mnogo bolj učinkovale kot pa če bi jih prikazovali zgolj na nekakšnih obveznih tečajih za spoznavanje takih reči, ki bi jih občani morali obiskovati... Planinski Vestnik: Taborniki kot planinci delujejo, lahko bi rekli neposredno tudi v tistih programih, ki sodijo v skupni koncept družbene samozaščite m hudskega odpora. Niz delovnih oblik je takih, ki pomagajo dopolnjevati znanje m izkušnje ker so P^ ^vezane z naravo, z osebnim angažmajem, z načrtnim pridobivaniem sposobnosti, premagovati najrazličnejše zapreke, napore in podobno. „ . Taborniki so v tem pogledu za svojo dejavnost izredno natančno izdelal, načrte izpolnjevanja teh obveznosti. Morda bi mogli prav v tem najt, možnost, skupnega povezo-281 vanja, kaj menite? L ubo Jasnic: Res je, neprecenljivo vrednost taborniškega dela, v primerjavi s planinska, predstavljajo poglavja, ki so obsežena tudi v SLO in družbenT sTmozIščiti Delovanje v organizaciji, kot je taborniška, ki ne bi bilo povezano s ter!^f sffimi nalogam,, bi predstavljalo veliko zmoto in veliko pomanjkljivosti V tem^poglavju imamo SnlnnnínnC SHCmh. t0Čk' saj gre v obeh Primerih ^'značilnosti, ki jih v sioje ddo oraanJzacUe kf nai VTTJ^ V-?em -H'e?U razf>a™ tiste ob'ike dela Znotraj področiu trči I i nh Hpktun j situaciji najbolj koristile. In tako smo tudi na tem nalnn JK iT ■da brez,skuPne povezave ne bi mogli uresničevati tistih nHnrtnJti S °^amzac.jsko med seboj prepletajo. In tako lahko spet spregovorim o odprtost, organizacije Taborniki smo se recimo odprli že na dveh bistvenih ravneh Najprej: prirejamo taborniške akcije, ki so povezane s partizanskimi pohodi k?er praktično demonstriramo tiste veščine, ki so zajete v učnih programih ?abomikov-postavljanje šotorov, orientacija, urejanje taborov/prižiganje ognja itd Vse to seveda tflhórn¡?0glav¿e -prena!anja znanJ'a ZLmaJ taborniške organizicije^e pravi tistim kf niso pri'dvfh v^likiViTkuInfah'TLl ^^ koristiti. Na se ustavim f7r¿,renn velikih izkušnjah, s katerimi smo si obogatili koncept dela v prihodnje Prva izkušnja je »Posočje«, ko so bili prav taborniki praktično prvi na mestu kjeMe bHa pomoč potrebna. Potem črnogorsko primorje. Tudi tam so se tabornik izkazal Pred ScenlTeSe nem SmÍS,U' ^ Je da'° tud¡ skupne in seveda za "M ampakksCf D¡av0SnPtLíretl Zade-VaJ(L zgo|j nekakšnega morebitnega vojnega stanja, ampak so prav tako orientirani na izredne razmere, na morebitne naravne katastrof p taborov^pnritnrf^ PoVi?m v skladu 5 tem ^o ustanovfli na pSV pídrocnih t r S k' S° ",amenjeni za P°trebe taborniškim enotam na terenu za izobraževanje in seveda za izredne situacije, za potres na primer n^wülíí09'®^- sodelu/em.° tuí¡ z Rdečim križem Slovenije in sicer tako da nam daio mn5nn h Jtoií i Y J 26 .uf k aJeno 2 republiškimi upravnimi organi in je torel tudi možno, da tak tabor spremen, lokacijo, če seveda za to obstajajo upravičene potrebe T. področni tabor, so namenjeni, kot sem dejal, predvsem tabornikomToso centri za vzgojo, predvsem pa oživljajo taborniško življenje prav tam, kjer dos le itabornStvá nI z^iislo strukturo ° V"to ,eto te P°dr0Čni tabo?e tudi vTaborništvif nova^?tno M /MiS predvsem pa mobilnost in, kar tudi ne gre prezreti, večji so ™žnost?L ffi p t°/hn'niV^m Pa -VkljUČ6Vanje v dru9e organizacije s podobno dejavnosHo^ Z je taborniška, pri čemer .mam seveda vsekakor v mislih tudi planinsko ^rnedaDPa u ta!(im deJ0m nastanei° tud¡ dodatne zadolžitve. Pravzaprav je povezava a nna' ose ej' ka/ zafdeva politično delovanje, morajo biti koncepti združeni; biti mo ramo na »skupn, front«, tako v SZDL, ZSMS itd., kar pa zadeva operativno dek,vame neqT dela° kTv'ollTVn'0 V P?,edu ug0tavl-¡ania Proračunske vrednost skup skupnosti i nt a m i škafi rn n^n p n 6 ^a dogovarjanja v okviru samoupravnih interesnih notrphnp nnJmT ■ f V're za skupne realizac¡je delovnih konceptov, nabavo SZDLtak nPJin"prave ln drugega materia'a- Kolektivno članstvo v okviru ZSMS in gfeDtakaokkot™ We«^ ^ V tem ^^ 9'ede koordinaciJe same KadÍ7LVvSnn¡-k,h T°,le'JadnKT?ŠanleL pa !e sestav^ieno kar iz dveh radovednosti: Kaciar ste v gorah, ah se počutite kot tabornik ali kot planinec? pianLc^Prn^ioT na.Triglavu' ne kričim- da sem tabornik, ko sem vendar planinec, sicer pa naj odgovorim z novim vprašanjem- j£X5 Sr "oSSShS?! potrebna-Kadar si v 90rah-ni pomembno poudar" Planinski Vestnik: Planinski Vestnik je glasilo s svojo tradicijo. Vam je kot tako všeč? nlpbm°aiÍaScntÍ5l D°ber je' Y redu- Kritično pa nai dodam: Preveč literarno je usmerjen, premalo strokoven, premalo je v njem razmišljanj o planinski zvezi, o njej sami. Je pa "Šali EKSl, leprjn°c«Šem nWeniU SUČne t0ČkG' ^ na¡ b' 56 V SV°lem de,U 282 Ljubo Jasnič: Najprej nekaj iz naših načrtov: Angažirati želimo mladino po celodnevnih šolah. Razširili bomo glasilo Tabor, saj zdaj naklada 4000 izvodov v odnosu do 22 000 članov ne ustreza ... Skupna pa ostajajo, slej ko prej vprašanja SLO in DS, pa tudi vprašanja, kako reševati probleme materialno finančne narave ... Najbrž se že vnaprej preveč pogovarjamo o taborniških problemih; mi zdaj prehajamo »od spodaj navzgor«. Imamo že področne tabore, kupili smo uniforme, nekaj šele, kolikor je bilo pač mogoče, vendar že toliko, kolikor jih je, pomaga širiti našo organi-zacijo. Zagotoviti je treba več sredstev, to pa je prav gotovo naša skupna naloga; dodelati oblike izobraževanja, jih tudi izpeljati, usmerjati tja. kjer mladina živi... Pa še vse tisto, kar sva povedala poprej. Tega pa je še gotovo več, kot pa sva zmogla v tem kratkem času ugotoviti, toda že toliko je kar dovolj povedanega za našo skupno popotnico v načrtovanje prihodnjega dela, ali ne? Gore nas združujejo . . . Foto F. Ekar JOŽOV INTERVJU (Pred 5 leti, 30. 6. 1975, je umrl Joža Čop) Joža čop, najpopularnejši slovenski planinec Jožov intervju je natančen prepis posnetka z magnetofonskega traku; posnetek Je nastal ob tiskovni konferenci, ko je izšla Svetinova knjiga Stena, v letu 1973. Prepis Je dopolnjen le toliko, da so nekatere narečne besede prestavljene v knjižno izreko in to tedaj, kadar je šlo zgolj za razumljivost. Ostalo pa je zapisano brez dodatnih besed in popravkov. V prepisu pa so seveda izpuščeni drugi govorniki. Navedel sem le njih kratko vsebino zgolj zato, da ne trpi rdeča nit pogovora, ki je tedaj tekel ob sami tiskovni konferenci tudi (in predvsem) z Jožo Čopom. Prepisal Marijan Krišelj. Knjigarna, mnogo ljudi, gostov, novinarjev pa tudi tistih, ki so prišli kar tako, ker jih pač zanima vsak tak kulturni dogodek in se vedno radi pogovarjajo o planinskih rečeh ... Vse govori vprek, iz tega izstopa Jožov glas. Utrujen je, pa vendarle razumljiv in zanj značilen. Joža (Svetini): A veš, da mi je Mojca nekam čevlje dala ... (Smeh.) Tone: A fajfo, to pa imaš, fajfo? (Mojca se smeje.) Tone: Tu jo imaš ... Pa tobak ... Bom pa jaz, hudiča, poiskal... Na jo ... Evo ... Joža ni nikoli brez fajfe, hudiča ... Začne se tiskovna konferenca Govorita Tone Pavček In Tone Svetina. O knjigi Stena. Svetina zaključuje: ...Joža je bil do 64. leta aktiven plezalec. Jaz sem prepričan, če ne bi imel to nesrečo z boleznijo, bi bil letos poleti prav gotovo na vrhu Triglava stal, morebiti pa bi še katerega peljal čez steno ... Joža: Za stavo bi gotovo šel... Pa Miha ... Miha ... 284 Tone: ...Najbolj zanimivo pa je «o Joža se „i „Mar resno p„5kodoval V alpln^u S voin.: Kieodse ^ ^ moremo tekmovati v vseh ostalih.stvareh I Ob 1Z r0Ž" DaV6k TaSTe mtje, da sem se znašel vj- « «» ^^StS^ Polhograjskih Dolomitih... Na^dnje sem '^ko t° ok°^0,soKlsJe be,ile, listavci so nega deutza. primerjal z našim Kras°m Rjave ^en so^ ^ ^ ^ pizek b P^^^ d0,ii ^ 50 ^^ V VrSt' In^bH^smo'^ samo- stavljajo - avtobusna, postajatur^ hiš Ppa se dviga hotel »Palisad« postrežna trgovina in pivnica NadIto^upinopr ^ natancen. Kraj, ki "reS*^ ^ PraV''m° Cel°tnemU 5SS";o se delovni dnevi, ki so žari I bližnjo okolico in szasledU neka novih hotelo?, v alpskem stilu, s^ po-V bližnjem borovem gozdu sen»zasledii ne™ „podrobnosti« so ze načete, ložnimi strehami, v lesu in kamnu Vse je sevedai novo v že tudi nekaj Socialne razlike na enem mestu. , številni "akiIfkazabH,rdVi™o tiflt! ^TilelM^i^bor „'o tako kmalu brez te lepote. malpna iezerca. Zaprte kabine in bife r-r^TrJL^t^-^JST-. J. ^ v tem jezercu prej podobna mlaki, saj je navsezadnje tudi polna - zab. hrjb 289 «ssa padi^m «r ri« cem, A J > priložnosti za oceno terena — idealno za smučanje. Pobočje brez ovir sneaa oa naibrž tudi ne manjka, saj je tu višina nad 1000 m. Zares kot na našem PohoNu 9 P J Prijetno utrujen sem se vrnil v hotel. V veliki vhodni dvorani je natiskana zgodovina tega kraja. Bili so tu Iliri s svoiimi ovcam,, zamenjal, so jih Rimljani, potem Slovani, nazadnje Turki . Na v dez n^no vega... Tu na tem mestu, kjer je hotel Palisad, so bili turški okopi Za konec »delovnih dni« smo šli na izlet na Drino. Spet smo se zauoali »deutzu« Pn vijugav, asfaltirani cesti smo se pripeljali na prelaz Kadinjača Znašli smo se ob velikem spomeniku padlim, ki JIH je doletela usoda našega legendarnega Pohorsklaa bata onT toPčudo Udobne ^n lp0, ,d? hidroelekt*-.a™ Bajina Bašta. Natančno^ to čudo sodobne tehnike, potem pa nas je sprejel teman velikanski prostor. tilS ^m? 86 P° StrTih. st°Pnicah- je tema, smo si pomagali z žepnimi sve- nftS'n<« lepote Drina racfrečTm - na ^T^ M"°S° lep0t ie skritih v nedrlh. In zmerom RAZMIŠLJANJE PO TORKOVEM HIMALAJSKEM VEČERU* J. ANDREJ DERNIKOVIČ Besede gore, stene, plezanje, alpinizem danes slišimo vsebolj, cesto v povezavi z neko ekscentričnostjo — sedaj skoro leto dni po uspehu na Everestu pa predvsem z njegovim imenom. Alpinizem je bil (in je to deloma še) v očeh neobveščenih le golo ukvarjanje s skalo, steno, kar je v resnici le vidna, »konkretna« manifestacija, športna plat za opazovalca. Kulturne, estetske, znanstvene, filozofske vrednote, ki plemenitijo tudi duha In ne le telo, so v resnici tudi njegove vrednote in alpinizmu dajejo različen, bogatejši pomen, kot ga ima golo plezanje. Kajti ali je bilo o katerem športu napisano toliko plamenečih in polemičnih člankov, novel, romanov, knjig kakor prav o alpinizmu? Ali ni prav alpinizem ena skrajnih prispodob človekove iščoče narave? Telesna aktivnost, rekreacija, trim, šport, postajajo danes zavestna potreba več in več ljudi. Očitno je, da materialna blaginja ni dovolj za življenjsko srečo; za zdravo duševnost pomeni veliko tudi zdravo telo. Telesni napor, ki si ga (v svetu napredka v avtomatizaciji) nalagamo hote (»športno«), je laže premagljiv, često v užitku... Bistvo tega procesa je pač v osvobajanju iz človekovih duševnih in ekonomskih spon — Rousseaujev nauk je pognal korenine, kot si jih v onem času niso mogli zamisliti. Biti sodoben danes, pomeni biti dinamičnega duha in telesa. Ni svoj gospod danes, kdor se vozi (ali se pusti voziti), tako kot ni bogat tisti, ki je debel, kot ni zdrav oni, ki ne pozna pomena zdravih odnosov z okoljem. Težišče bistva blaginje se pomika od materialnih dobrin k zdravemu načinu telesnega in duševnega žitja. Morja in gore, danes tako zaželeni cilji sodobnih »nomadov brez drobnice« so v preteklosti ločevala ljudstva, kulture, podnebne pasove. Na vrhovih so bivali zli in dobri duhovi in bogovi. Človek načeloma ni imel česa iskati tam, kjer ni bilo pričakovati koristi. Pastirje in lovce je pot vodila v gore, čez prelaze so hodile vojske in trgovci (v sedanji politični situaciji često slišimo omenjati prelaz Kyber med Pakistanom In Afganistanom, ta prelaz je bil dodobra uhojen že v starem veku), Noe je menda pristal na Araratu, Alpe sta zmagovala tako Hanibal kot Napoleon ... Naj omenim le tiste vojske, ki jim z vidika današnjega časa še dajemo pridih romantike; na andskih pettlsočakih leže ostanki prvotnih prebivalcev.** Danes pri nas težko najdemo človeka, ki bi živel le od gora. Morebiti zato med sodobniki iz nižin še najdemo take, ki s posmehom odpravijo misel o planinstvu, češ da razen snega in kamenja zgoraj tako ni dobiti ničesar koristnega. Koristoljubje pač ni izrinjeno in marsikdo v svoji komodnosti še vedno išče le (po Prešernu): »Kranj'c! ti le dobička išeš, bratov svojih ni ti mar, kar ti bereš, kar ti pišeš, mora dati gotov d'nar!« Zavestno hoditi v gore pomeni ne le ljubiti jih, ne le zavedati se njihovih lepot, pomeni tudi zavedati se nevarnosti, ki kljub vsemu, kar je človek v tehniki dosegel, prežijo na nas: človek je v gorah najbolj slečen dolinske navlake samozaverovanosti. Železni klini z jeklenicami, vsekane stopnice, markacije, so često le nadomestna tretja noga ali roka, ki marsikomu manjka, da bi varno hodil po gorah; tretja roka, ki (nenadoma) manjka, ko je jeklenica pretrgana, klin izpuljen; tretja roka, ki izgine v megli, s korakom v brezpotje. Tretja roka je sposobnost življenja z naravo, sposobnost premagovanja svoje odtujenosti pozabljenim nagonom, ki nam že dolgo niso več dani z rojstvom. Tako smo si želeli premagati svojo živalsko preteklost, da smo njeni gospodarji, bolj kot kdajkoli prej, od nje odvisni. Zato vsak korak naravi naproti pomeni večjo možnost preživetja v skrajnih življenjskih situacijah. Bolj za obstanek človeka se bije v človekovi naravi In ne v oni naravi, proti kateri se v resnici vojuje. V doživljanju v gorah človek premaguje svojo lastno naravo, ki stoji na vrheh po utrudljivem boju, ki mu pravimo »zmaga nad goro«. Nikoli to ni zmaga nad goro, le svojo šibkost lahko premagamo. In tako si klešemo obraz, ki mora biti veder tudi pri premagovanju običajnih »dolinskih« dilem in naporov. • Predavanje Staneta Belaka-šraufa na povabilo Obalnega PD Koper dne 18. 3. 1980 v Domu Maršal Tito on* ** Veliko zanimivih podrobnosti o zgodovini planinstva in alpinizma navaja T. Strojin v knjižici. Oris 291 zgodovine planinstva. Planinska založba PZS, LJubljana 1978. In mlad človek zmore veliko, se hitro uči, je podjeten. Pravočasno in pravilno uveden v življenje z naravo se bo vedno vračal k njej. Z željo po vedno novem odkrivanju. Od začetnih misli o alpinizmu smo prišli do narave. Pa saj je alpinizem tudi način življenja v le-tej. Način, ki si ga redki izberejo in še redkejši dosežejo v njem življenjska spoznanja. Naj navedem besede, za katere se mi zdi, da ponazarjajo veliko vrednost alpinizma kot ekstremnega pojava iskanja človekovega mesta v materiji, v naravi, besede vodje lanskoletne alpinistične odprave, ki je na najvišjo goro našega sveta odprla doslej najtežjo pot in tako ponovno potrdila visoko mesto jugoslovanskega alpinizma: »Kaj je največ vredno, kar alpinizem da človeku? Moč, pogum, prvobiten stik z naravo? Morda tudi, prav gotovo pa je neprecenljive vrednosti merilo, ki se oblikuje na meji bivanja: skozenj so videti naši vsakdanji cilji in prizadevanje precej drugačni, kot jih sicer cenimo. Pri tako absolutnem merilu, kot je cena življenja, ne vzdrži primerjave nobena lažna vrednota.« (Tone Škarja) Tisto zunanje, bleščeče, se da pričarati s formalnim uspehom na gori, pozneje tudi s sliko in besedo. Globoke razsežnosti dogodkov na Čomolungami, boginji vetrov, njihove vzroke in posledice nam je obetal razgrniti večer z enim od zmagovalcev Eve-resta leta 1979: klene, dokumentarne, često suhe so bile njegove besede, suhe kot je grlo suho, ko v onih nadzemnih višavah hlasta po zraku, po telesni in duševni moči; ni bilo zanesenih, v svilo ovitih in zazibanih besedi. Morebiti je prav zato marsikomu preleteval telo drget, ko je korak za korakom podoživljal kalvarijo in tovarištvo in odpovedi na gori gora. Za besedami, za čudovitimi barvami podob pa se je dvigala druga velika gora — volja do samopremagovanja. Hvala ti, Stane Belak-Šrauf! SAM, KOT VIHARNIK OB POTI PREK TOSCA MATEJ ŠURC Marko... Boš še kdaj na Mišeljski planini rezljal iz macesnov podobe svojih sanj? Boš lahko letos še igral na sinjino zlatih strun sonca, ali pa te bodo zvabili ledeni previsi, beli grebeni... Te bo zvabila Stena v svoj objem? Besed za občutke ni... Le pogled na Steno je, golo STENO... Sneg žari, skala je zlata ... Jočem, ker moram. Zanjo ne smeš umreti... Živeti moraš! Nedoumljivo, a vendar resnično. Zanjo moraš živeti, to čutim v srcu ... Nora domišljija se je zagrizla z nohti v rumeno Steno. In raztresene misli so hotele skozi režečo se senco v prostor za obzorjem ... Moram v sneg ... Oba morava v sneg ... Ali pa pojdiva ... Raje pojdiva na zelene travnike za našo hišo, v naš sadovnjak z visoko hruško ... Z derezami in s cepinom ... Na dvorišče bojevat se z žogo... Do onemoglosti... Devet proti devet je bilo takrat, ko si nerodno brcnil in šipa se je razletela na tisoč koščkov... Pa cvetlični lonček tudi. »Veš, mama... Bil je veter,« si dejal. Tvoj zadetek nikoli ni veljal, vedno sem dal najlepši gol... Vedno sem zmagal... Tudi s pestmi... Marko, se še spomniš kamnov v Debelem vrhu. Prvič sem plezal. Izgubil si potrpljenje. »Nikoli več s tabo,« si dejal. Se še spomniš neskončnih pobočij, posejanih z velikimi skalami? Velik orel je krožil po jasnem nebu. »Samo dotaknem se te, Marko, in občutek sanj se bo v hipu razblinil.« Samo midva sva videla votlino. In tam, prav tam je planil nate velikan. »Pa ne zdaj, ne tako. Prišel je s Stene... Ne sme še enkrat umreti.« Korak pred izhodom te je ujel... Korak pred rešitvijo ... Se spomniš, Marko, kako sem vrgel nož. Prav v sredino grla sem ga zadel. Še krikniti ni mogel. In potem, Marko, sva gledala tega okamnelega orjaka. Bil je prav tak, kot tisti iz revij, ki si jih kupoval vsako sredo v trafiki pod košatim kostanjem. Stal si na križpotju z razmršenimi lasmi. »... V Srednjo vas ... K mami, atu ... Domov ... K staršem ... K bratom ... Mihcu ... Topla peč In vroč čaj... Tekel bom k Marjanci... Nad Vrtačo ... Skozi Voje ... Domov.« Ona joče, čaka in joče. Dolgo te ni videla. Srce je ostalo v kraljestvu tvojih pravljic... *•* H. Rebitsch: Srebrni bogovi, založba Obzorja, Maribor 1968. Sedela sva na praau koče na Mišeljski planini. Srebrne smreke so završale v toplem južnem vetru. Govoril si o magnetizmu zemlje. V sneqsl narila vel*k krog ... Zdaj sta ob tebi Janč in Mišo. Na pragu koče na M.-šeljski planini Ne poznam ju, pa vem, da sta onadva. Tudi njima rise v sneg svet... ^e^^^ff^^seno, spomina pa ne izgine iz ^mi^lL^::.^! pa pustite goro s črnimi stenami, modro nebo in Osetaies"em sam... Kot viharnik ob poti prek Tosca. Vidim črnega k^arja in zdaj, zdaj me objame trenutek pozabe. Prišel je od nekod iz nežna m v.s.n,.kjer m temacnh slutenj. Tam je modro, moder je sneg, k. odseva od neba modre so ki kip^g kvišku... Plavam z razprostrtimi rokami v naročju sonca, cez mrzle grebene, na po NeČjsme0mfe obotavljati in sanjariti. Na Poljani mejaka Marko Na Poljani se dan zruši ostane prazen vse do noči. Tisoče zvezd se prižge na nebu. Gledam ta svetleča sonca, ko se vzpenjava v strmino obupa. Le vrv ki poteka od srca do srca naju ve Ti hodiš prvi... V sneg moram, tu na sredi; konca n. nikjer. Moram te iztrgat, iz NMseni se^točil od ljudi, ko sem zagledal tvoje oči. Bile so žalostne: .0 Bog Pa to°iko sem žrivoval za to goro, toliko pretrpel, dosegel skoraj nemogoče!« »Ti si. . Odhajaš? Nisi našel sanj? Kot da bi ostajalo ne.zpolnjeno hrepenenje, kot da bi ostajale neizpolnjene želje ... »Kakšne želje, kakšne sanje? Marko?« ,,. „ .. „ nm„, V igro s samoto, ljubiti Steno, biti izgubljen v času, s smrtjo v navezi. SSP.^iiruTSSa idejo. za katero ŽMŠ ,„ se ti zdi v^na življenja. Je areben pretežak za samotnega popotnika v snezn. Steni? Niti ne Gre rah o desno za rob do kamina To je pesem večera zahajajočega sonca. (Pa mu n.so obetal, sonca.) Vrti Stene je ožarjen ... Tako se je začelo... Vrnil si se v dol.no ... Temno m uma-zano ... Tako se je končalo ... :S6o. M.Z KtS -i G- za en korak, drugo ostane nedorečeno. Ostane Prielsem pod Steno."da vidim tebe, Marko. Vzpenjaš se in ne razmišljaš o vsem tem Rineš v kamin skozenj v grapo in ko si v strmi grapi, se šele zaves, da s. na robu sio ih močL svoth zmožnosti obupa Nikjer ni prostora da bi Ikam s of-l. da b. s. oddahnil. Plezaš v snu, dalje, z nadčlovesk.m. napor. to uspe dvign.t. telo za meter, zmrzuješ ... Pomisliš na padec. V podzavesti pa se oglasa: »Samo ta klin nai uspem zabiti, pa sem rešen...« „__. TfpaS po ledeni skali" čuje se pesem kladiva. žalostno, otožno v daljavo Izmuce.n si ki« „idiš izhoda čas teče v gluho sivino sredi samotne Stene. Ne zavedaš se vec komal zaznavnega raza in grape, v kateri bivakiraš. Blede se ti Mora cefra možgane, ubHa Toda v tebi, Marko, je nekaj, kar ti daje moči. nekaj, kar ti daje voljo. M.si. se zbistriio kot se zbistri nebo nad vrhom. Vsega se nenadoma zavedaš. Skoraj uspel s. le Z iadnjTm? napor preneseš ubijajoče bolečine v prstih. Po telesui te stre«i. Mraz ne popustT Primučiš se do zajede! Morda je za spoznanje topleje Zajeda! Najlepše, kar človek, izgaran. izmučen, še lahko doživi. Sonce je tik nad vrhom. »Marko, v tebi ni več sence praznega življenja. Zamenja si ga za goro .s cm,m stenami, za modro nebo, za zvezde... Vse, za kar s. z.vel m hrepenel, s. našel tu... V Steni. Kakšna sreča! Najti svojega Boga... svoj cilj...« Marko ... te zmage ti ne morem odreči. Preveč si žrtvoval... ŠE NEKAJ O STOLU MATIJA POTOČNIK Mar je visoka obletnica tista, kar deloma opravičuje dogajanje na Stolu, o čemer tule Letnico omenjam zavoljo oddaljenosti vojnih let In hkrati zavoljo Peresnega vzroka z?vsakoletno hojo na Stol. Samo moj občutek mi govori, da je uvodno vprašanje u t e m eljen o M i s I?m na vzdušje, ko sem (notranje) osamljen po) as. bra napis na spominski plošči na zidu Prešernove koče 17. februarja 1980 ob pol desetih dopoldne. Stol 1980 Foto F. Sluga Takrat smo prispeli v raztrgani koloni v rahlem snežnem metežu do Prešernove koče itftk? oddat? Kdoa?iŠn kenJ mfakarji - ¡n, nič J"im ni Pristajalo k^ so klioal?; »Listke oddat!« »Kdo se ni kartončkov zamenjal?« in podobno ™.,s .!,emi' sicer simpatičnimi Jeseničani sem se zapletel v poqovor Rad bi bil zTpviHninnT^Sn?^2aČUdenj?/ daJaz pa kar nič' "Ja- a niste vzeli lista spodaj o je ILIZ ' i°ute P~a znact° dvignili in sP|oh dokazali, da ste bili na Stolu? Ja c .Pa.";orate dobiti, če ste bili gor!« Da bi kdo tako ravnal? Da bi se neev denti-' 2načk^ NpZ tP^arenriT -r°!Ja-rje7 ^ »lectovlm srcem« v obliki kartončkov žTgov, nrfral Ji Sf P 36 ^T5'1" Zlepa nisem poPravil vtisa- Težko sem jih pre- sm?sel SnS^SSa na^St™ ^ ^ ^ da V tem iŠČem in ,se™ jim' da ?e,ne ®ramuiem lastnoročno izdelanih plakatov, ki so bili obvestilo in ono d« h. VnSrhf,e2n,Carjem' nai bi 56 !e udeležili P°hoda: da sem postori to kulturno pripe I jati do vrham ^ ^ V takem 8tev,,u' k°'ik°r jih UP"° jf bil P?.g0V0r vš,eč' saJ sem v njihovem prizadevanju našel (za vsemi omanizar int StJSiTf ^^ lzro^ de'°Vna Pripravljenost, smisel za pravšno organizacijo. K istemu delu se posamezniki vračajo vseh 15 let Lepo" ev'dentiranje in tisto dokazovanje (komu, zakaj?), tisto je pa napaka! nCfnin, T 30 P08*™1' na P™0 mesto. Resnično zavzetemu človeku, osveščenemu &n^i'K-naC-e se9aJO do gležnjev. Ob osnovni zamisli spomladanskega pohoda kjer naj bi vsaj malo podoživi aN težke okoliščine med vojno, je način evidentiranja in l nSnJa iu*da V2g°jna zabl°da' V P|aninah J'e PQt sami že cilj, posebej pa to vel a za pohod, o katerem i govorim Že samo ime »pohod« (in ne morda srečanje tabor) kaže ciliTako l irh^1^6^ 50 °,rganizat°rji "iz šrange" Pri Prešernovi koči nared M nujno zlo V zdravem (P^potenem) telesu« za marsikoga samo Zelo majhen del naše skupine sem navdušil še za vzpon na sam vrh in jim nekai pravil o miku gora in smislu hoje v takem vremenu J hoienmati?n° Preštevanje je kot spremljevalni, tehnični pojav čisto v redu, le malo ihnanialbl f lahko Postavili Gor grede sem pogledoval na strnjeno vrsto zagretih, poprečno kar dobro opremljenih udeležencev z zadovoljno sijočimi očmi Kar HonnupnT r P?c.ut,llob mis.i1l da smo Slovenci še česa zmožni. Malokomu bi sicer maJn hi dJ\™ J6 PJ6S mrzll,h Snežink v megli in vetru tudi všeč, saj smo bili tako rS® t,s.t,m.med vojno, ki niso mogli izbirati pogojev in časa za bitko na vrhu da IT m'ta dan storili veliko več, kot če sploh ne bi šli gor. Takega razmišljanja sicer ni bilo v besedah, ampak dožitvetje samo je posameznikom le zlezlo PP . k°z0\ ?.daJ, Primerjajte s prikaznijo zveličavnega cedila kontrolnega vhoda na z'l kl drz' od Valvazorjevega doma na vrh. Vsaj s skromno, plaho besedo bi lahko propagandni stroj omenil, da skozi ta vhod lahko gredo le tisti, ki to želijo, da to ni nujno in da je tu le obvezen pregled opreme, čevljev in podobno No, to veliko zamenjavanje v lestvici vrednot me je spravilo čez »pisalno vrelišče« Javno mnenje me ne bo prepričalo o moji zmoti, to lahko opravijo izkušeni planinci, ki jim zaupam. Za konec se vprašam: zakaj tega ne piše prizadet, star komunist, borec NOV, ampak delam to jaz, navaden občan? Imam odgovor: saj ne gre za nazor, pobarvano qledanje ali kaj podobnega, gre za kulturno dejanje, kultura pa je končno za vse ena sama IZVLEČEK IZ ODREDBE* 1. V posameznih delih mejnega pasu na državni meji z Republiko Italijo, Republiko Avstrijo, Ljudsko republiko Madžarsko in Ljudsko republiko Bolgarijo je državljanom Socialistične federativne republike Jugoslavije dovoljeno gibati se in muditi brez dovoljenja za gibanje in muditev v mejnem pasu — podnevi vse leto — od ene ure pred sončnim vzhodom do ene ure po sončnem zahodu, in sicer: a) v delih mejnega pasu na državni meji z Republiko Italijo: 1. na območju Mangarta: od Kotovega sedla (kota 2124) po zaznamovani stezi, ki pelje na Vevnico (trigonometer 2359) in po novi planinski cesti do vrha Mangrta; b) v delih mejnega pasu na državni meji z Republiko Avstrijo: 1. na območju Golice: po zaznamovani stezi od Suhega sedla do Jeklega sedla do vrha Golice (trigonometer 1834) in kote 1785; 2. na območju Zelenice—Stola: od planinskega doma na Zelenici do mejne črte pri koti 1704 in od planinskega doma na Zelenici po zaznamovani stezi čez kamniti predel na južnem pobočju Visoke Vrtače in Nemški vrh; 3. na območju Olševe: od ceste iz vasi Sv. Duh proti Robniku po zaznamovani stezi, ki pelje do Potočke zijalke jugovzhodno od mejnega kamna XXII,9; 2. V delih mejnega pasu na državni meji z Republiko Italijo in Republiko Avstrijo je državljanom SFRJ — članom planinskih društev dovoljeno s planinsko člansko izkaznico in osebno izkaznico gibati se in muditi brez dovoljenja za gibanje in muditev v mejnem pasu — podnevi vse leto od ene ure pred sončnim vzhodom do ene ure po sončnem zahodu in sicer: a) v delih mejnega pasu na državni meji z Republiko Italijo: 1. na območju Ponc: iz doline Planice in Tamarja na Visoko Ponco (trigonometer 2274), Srednjo Ponco (trigonometer 2231), Zadnjo Ponco, Strugovo Špico, Vevnico (trigonometer 2359) na Kotovo Špico oziroma od Kotove Špice v isto smer; 2. na območju Kanina: od mejnega prehoda Predel (kota 1156) čez Nemško Glavo (trigonometer 1597) na Veliko Jerebico (trigonometer 2126) in z Velike Jerebice v Možnico; 3. na območju Matajurja: od Mrzlega vrha in po zaznamovani stezi vzdolz grebena do vrha Matajur (trigonometer 1642) in od Visoke Glave (trigonometer 1541) po zaznamovani stezi do vrha Matajur (trigonometer 1642); b) v delih mejnega pasu na državni meji z Republiko Avstrijo: 1. na območju Okrešlja: od Frichaufovega planinskega doma na Okrešlju (trigonometer 1392) po zaznamovani stezi, ki pelje čez Križ (kota 2429) in Žrelo do Češke koče (kota 1563) oziroma na Savinjsko sedlo vrh Mrzlega dola (kota 2001) in vrh Mrzle gore (trigonometer 2203); , . 2. na območju Košute: od planinskega doma na Kofcah do brezimenega vrha (Kriz) in Velikega vrha (trigonometer 2086) po zaznamovani stezi, ki pelje čez koto 1807 do Kladiva (trigonometer 2094) in Škrbine. Iz Medvodja (kota 970) čez Dolge njive na Košutnikov turn (trigonometer 2133); 3. na območju Zelenice—Stola: od planinskega doma na Zelenici po zgornji zaznamovani stezi čez kamniti predel na južnem pobočju Visoke vrtače (trigonometer 2180) na vrh Visoke vrtače in Nemški vrh oziroma pod sedlom Belščica (trigonometer 1953) na Mali Stol do Prešernove koče in Veliki Stol (trigonometer 2236); 4. na območju Stola—Belščice: z Malega Stola in Prešernove koče in z Velikega Stola (trigonometer 2236) po zaznamovani stezi čez Žirovniški Stol, pod vrhom kote 2017 in Vajneža (trigonometer 2099) pod koto 1840 in Medji dol do Javorniških rovt; 5. na območju Kepe: od Mlince do vrha Plevevnice (trigonometer 1973), od Mlince po stezi pod vrhom Bela peč do vrha Dovška baba (trigonometer 1891) in iz vasi Belca po stezi, ki pelje poleg kote 903 in po grebenu na koto 1717 in naprej na vrh Kepe. • Odredba o posameznih delih mejnega pasu, kjer se državljani Socialistične republike Jugoslavije in tujci smejo gibati in muditi brez dovoljenja, objavljena v Uradnem listu SFRJ, 1. februarja 1970, 5 36, strani 173 do 174: 25 LET DELA JAMARSKEGA KLUBA »ŽELEZNIČAR« V ALPSKEM PODZEMLJU ANDREJ KRANJC Letos praznuje JK »Železničar« 25-letnico svojega obstoja. Klub je bil 24 let pod okriljem PD »Železničar« kot jamarska sekcija, v minulem letu pa je postal samostojna organizacija. Zaradi takega organizacijskega okvira in »planinske tradicije« je klub velik del svojega dela posvetil raziskavam alpskega podzemlja. V tem svetu so člani kluba odkrili, raziskali oziroma sodelovali pri raziskavah — 270 kraških jam in brezen. To je dobra tretjina vsem jam, kar jih je registriranih v naših Alpah (stanje sredi leta 1979). To pomeni, da so člani JK »Železničar«, ki po številu niti ne dosegajo 10% vseh jamarjev v okviru Jamarske zveze Slovenije, v teh 25 letih pripomogli k raziskavi ene tretjine naših alpskih jam. Klub je raziskoval po večjem delu slovenskega alpskega ozemlja, od Kanina in Soške doline na zahodu, do Savinjske doline na vzhodu, od Pece na severu do Menine in Spodnjih Bohinjskih gora na jugu. Najbolj podrobno pa so jamarji »Železničarja« raziskovali na ozemlju Triglavskega narodnega parka, v širši okolici Bohinja. V vznožju Pece, v Zgornji Savinjski dolini in po Mozirskih planinah pa je kot jamar deloval neutrudni Dušan Novak. Ni mogoče podrobneje navajati teh 270 jam. Omenim naj le največje oziroma najpomembnejše: v Kaninskem pogorju so naši člani sodelovali pri prodiranju v velikanski kraški izvir slapa Boke, sodelovali so pri raziskavah najdaljše jugoslovanske jame — Pološke jame, odkrili in raziskovali najglobljo jugoslovansko jamo — Brezno pri gamsovi glavici. Naj omenim še 4000. registrirano jamo — Brezno pod Debelim vrhom, Jamo v Kofcah na Veliki planini, Erjavčevo jamo v Savinjski dolini in Golerjev pekel pod Olševo —• vse spadajo med globlje in daljše alpske oziroma slovenske jame. Pri raziskovanju alpskega podzemlja torej klub nima deleža zgolj v količini, ampak se pohvali lahko tudi s kakovostjo opravljenega dela. Alpski kras je na splošno zanimiv kot poseben tip krasa, pomemben pa je s speleolo- škega gledišča. Narava tega krasa je taka, ker »____Gore s svojo vertikalno razvitostjo omogočajo veliko denivelacijo podzemeljskih sistemov. Za razvoj teh sistemov je kombinacija snežne odeje in pokrova iz prsti optimalna. Vsi ti pogoji so združeni v sredogorjih zmernega pasu: v naših Alpah pas škrapelj ustreza zoni velikih brezen, pas Spodmol pod Vodičnim vrhom — pribežališče gamsov Foto A. Kranjc vrtač (že pod zgornjo gozdno mejo) pa zoni jamskih rovov«, kot to razlaga francoski krasoslovec Ph. Renault v svoji knjigi o nastanku jam (1970). Alpski kras je tudi v svetovnem merilu bolj pomemben, kot pa bi lahko sklepali le po obsegu njegove površine. V alpskem podzemlju je najgloblja jama na svetu — brezno Pierre — St. Martin v Pirenejih s 1332 m globine — ter ena najdaljših jam, okoli 130 km dolga Holloch. Po podatkih iz leta 1977 je na svetu 32 jam, globljih od 700 m — vse so v gorovjih alpskega tipa. Podobno je v jugoslovanskem oziroma slovenskem merilu: najgloblja jugoslovanska jama — 760 m globoko Brezno pri gamsovi glavici — ter najdaljša in druga najgloblja jugoslovanska jama — Pološka jama — ležita v alpskem svetu. Glavni pomen slovenskega alpskega krasa je torej v tem. da vsebuje izredno velike kraške jame, tako glede globine, dolžine in prostornine. Da še zdaleč nismo odkrili oziroma raziskali vseh največjih jam v naših Alpah, nam potrjujejo številni dokazi in vedno nova odkritja. V naših Alpah je danes znanih 30 jam, globljih od 100 m in pri raziskavah devetih izmed njih so sodelovali tudi člani »Železničarja«. Pomembno je tudi dejstvo, da so v našem alpskem krasu še neodkrite in neraziskane jame. Naš alpski svet obsega okoli 1760 km2 oziroma 20% površine vsega slovenskega krasa. V alpskem krasu je registriranih 776 (16%) jam in brezen. Delež jam in brezen torej ne ustreza deležu površine. Po trenutnem stanju pride na slovenskem krasu poprečno 0,55 jame km2, v alpskem krasu pa le 0,44. Iz konkretnih raziskav pa je razvidno, da je ponekod v naših Alpah številčna gostota jam zelo velika, prek 55 jam/km2 (Hribarice, deli Komne, Kriških in Kaninskh podov), zato lahko domnevamo, da je alpski kras slabše raziskan. Izmed 25 jamarskih klubov v Sloveniji, se jih 7 speleološko udej-stvuje tudi v Alpah in menim, da bi moral »Železničar«, čeprav ni več pod okriljem planinskega društva, ostati zvest svojim tradicijam. Posebne težave pri raziskovanju jam visoko v Alpah so: — raziskovanje velikih jam in globokih brezen, često v posebej zahtevnih pogojih (nizke temperature, sneg in led), — odkrivanje in raziskovanje novih jam. V prvem primeru gre za speleo-tehnične probleme, ki so v alpskem podzemlju se potencirani. Da s primerno izurjenostjo in tehniko lahko dosežemo izjemne uspehe, je najboljši dokaz teden dni trajajoče prečenje Brezna pri gamsovi glavici, kar sta opravila samo dva jamarja. Prav od tehnike so v veliki meri odvisne same raziskave, rekordi in predvsem varnost človeka, zato mora biti tehnika uvodno poglavje v raziskavah alpskega podzemlja in bi ji morali posvečati vso pozornost. Pri rednem iskanju in raziskovanju novih jam v Alpah pa je glavna težava organiza-cijsko-dokumentarne narave. Organizacijski problem sestavlja organiziranje ozemlja (omejitev in razdelitev), organiziranje skupin in samega poteka dela. Vprašanje dokumentacije obsega lokacijo objekta, ustrezen zapisnik, končno obdelavo in objavo zbranega gradiva. Po mojem mnenju je zadnje vprašanje najbolj pereče, saj danes ni dela slovenskih Alp ki bi bil s speleološkega gledišča res ustrezno pregledan in bi imel urejene podatke Na prvi pogled je videti celo kot nesmisel: čim bolj podrobno je neko področje raziskano, tem teže se je tam znajti in več je dvomov glede dokumentacije. Pri tem niso najvažnejši subjektivni, pač pa objektivni razlogi: organizacija raziskav, ki ie v ostalih predelih našega krasa bolj ali manj zadovoljiva, v visokogorskih razmerah često odpove ali vsaj močno šepa — torej je temu vzrok v posebnostih alpskega krasa Doslej smo temu vprašanju posvečali razmeroma malo pozornosti, zato ta problem podčrtujem, kajti raziskovalno delo, ki ni dokumentirano, pomeni toliko, kot da ni bilo opravljeno. Tudi če obiskujemo jame zgolj zaradi športnih nagibov, moramo o obisku napraviti ustrezen zapis, da športni dosežek lahko upoštevamo. Za zaključek: 25-letno delo kluba »Železničar« v alpskem podzemlju me najbolj spominja na rek: »Iz malega raste veliko.« Čeprav sem sam član tega kluba ze dobrih 20 let nisem nikoli opazil, da smo kaj dosti prispevali k raziskavam alpskega ozemlja — toda če zdaj pogledam nazaj, na 270 raziskanih alpskih jam in na 73 objav o alpskem krasu, vidim, da je bilo opravljenega veliko dela! 297 Risal B. Vlld Jezerska panorama Grintovcev. S tega mostu je Edvard Kardelj razlagal svoje ilegalne prehode čez Kamniške planine — tovarišu Titu Foto Fr. Ekar V sredo dne 7. maja je bila na Planinski zvezi Slovenije žalna seja za pokojnim predsednikom Republike, našim Josipom Brozom-TITOM. Prisostvovali so ji člani Glavnega odbora Planinske zveze, člani Izvršnega odbora PZS, zastopniki MDO ljubljanskih planinskih društev in člani delovne skupnosti PZS. Tako kot po vsej Sloveniji so tudi planinci PD Kranj z neizmerno prizadetostjo in globoko žalostjo sprejeli resnico, da tovariša TITA ni več med nami. Tovariš TITO nam je bil in nam je, prav tako pa tudi njegovo delo in ideje, kažipot našega delovanja in aktivnosti. V obdobju svobode in samoupravne družbene ureditve smo prav planinci dobili neomejene možnosti svobodnega gibanja v planinskem svetu, zabeležili smo vrhunske dosežke v alpinizmu, gore in planine pa so postale največje množično rekreacijsko področje delavcev, neposrednih proizvajalcev. »Srečanja s TITOM bodo za vse nas ostala nepozaben in trajen spomin, za PD Kranj pa še posebej, saj je sprejel naše redno članstvo. To je bilo za nas največje možno priznanje, ki pa nas obvezuje k še večji nadaljnji delavnosti in skrbi za množično rekre-ativnost in razvoj telesne kulture. Titovemu konceptu bomo sledili tudi mi, še posebej pri krepitvi bratstva in enotnosti, saj prijateljsko in bratsko sodelujemo s PD iz vseh republik in pokrajin Jugoslavije. Obljubljamo tudi, da bomo prav te ideje v največji meri razvijali še naprej. 1. maj 1977 je ostal za PD Kranj nepozaben trenutek, saj nas je sprejel tovariš TITO. Tesni so občutki spominov iz Titovih štafet — vrhov Triglava, Grintavca in Storžiča; spomini na velikega ljubitelja in zaščitnika narave, humanista, revolucionarja in državljana sveta.« Planinci Ti izrekamo neizmerno hvaležnost in obljubljamo, da bomo še bolj dosledno izvajali obveze, ki smo jih sprejeli in za katere smo zadolženi. 298 PLANINSKO IZOBRAŽEVANJE BOŽO JORDAN I. Razmišljanja o vzgoji in izobraževanju v planinski organizaciji Sklepi konference PZJ, 17. 12. 1977 na Smetovih pri Sarajevu: — izdelati enotni načrt in program za šolanje vseh profilov; — izdelati potrebno strokovno literaturo. V planinski organizaciji vzgajamo in izobražujemo za prosti čas. Celotna vzgoja in izobraževanje — torej tudi planinsko — mora temeljiti na delu. Prosti cas ima prvine dela in discipline, ki sta vir sreče in »prva življenjska potreba« (Marx). Razvijati ju je treba vse življenje, začeti pa od najbolj ranih let (ciciban-planinec). Vzgajanje je najširši pedagoški proces in tudi najširši pedagoški pojem. Obsega organizacijo vseh odnosov, vplivov, dejavnosti, metod, sredstev, učne snovi, dejavnikov, organizacijskih oblik itd., s katerimi se izpolnjuje planinski vzgojni smoter, zapisan v ČASTNEM KODEKSU slovenskih planincev. . . Planinska vzqoja je proces, ki traja različno dolgo. V tem procesu se razvija in oblikuje človekova osebnost — lik slovenskega planinca — s tistimi značilnostmi in lastnostmi, ki jih skupnost ceni in spoštuje v posameznikovem ali kolektivnem ravnanju, presojanju in raznovrstnih odnosih do drugih ljudi, skupnosti, sebe in okolja. Človekova osebnost se navadno oblikuje vse življenje. Vzgoja je telesna, umska (intelektualna), moralna, estetska in politehnična. , - j Planinsko izobraževanje je le del vzgojno izobraževalnega načrtnega procesa pri pridobivanju znanja, spretnosti, navad, psihofizičnih sposobnosti in znanstvenega pogleda na svet. Planinec se izobražuje, ko hodi po prostoru in času. Planinski pouk, bi lahko rekli, je enoten vzgojno-izobraževalni proces, ki se ob inštruktorjevem vodstvu razvija načrtno in sistematično, da bi vzgojili planince, alpiniste, vodnike, gorske reševalce ... . Planinski inštruktor poučuje planince o opremi, njeni pomembnosti in potrebnosti.^ k. ie nuina za varno hojo po gorah in za samozaščito. Alpinistični inštruktor poučuje tečajnike o vrveh, vozlih, o lastnostih le-teh, vzdržljivosti itd. Opozarja na drzo pr.jeme, potege. Tečajniki posnemajo delo in si razvijajo navadno navezovanja. Nato sledi kontrola in opozarjanje na natančno izvedbo, na pravilno navezovanje (politehnična, estetska in TnanjTwmeri 'sistem dejstev, pojmov in posploševanje zakonitosti, pravil, ki so Jih tečajniki razumeli, si jih zapomnili in jih znajo uporabljati. Znanje z navadam, naj ostane trajna last tečajnikov. . . . „ Ponavljanje je didaktični postopek, pri katerem izpopolnjujemo m urejamo la.istem* tiziramo) znanje in preprečujemo, da bi znanje in spretnost, pozabili. Zapomnimo s. Ponavljanje naj bo aktivno, ustvarjalno in smiselno; poleg spomina sodeluje tud. Ocf'ponavljanja ločimo urjenje. Urjenje je didaktični proces pri katerem načrtno PO-navljamo neke dejavnosti, da razvijemo spretnosti in navade. Urjenje je Ponavljanje dejanj. Pri tem poudarjamo razvijanje in zapomnitev tehnike.pri delu Z urjeneir^ ponavljamo dejanje tako dolgo, da preide v spretnost m navado. (Zacetnfaza urjenja inštruktor kkže in tečajniki ponavljajo. Temeljna faza urjenja: nekaten teca n ki si ze razvijajo spretnosti. Dopolnilno urjenje: tu pr.dejo spretnosti v navado, delajo samo- Zuijenjem izoblikujemo spretnosti in navade in tečajnike usposobimo za samostojno izvajanje neke operacije. Pri spretnosti je večja stopnja zavest« pa manjša stopnja zurjenosti; pri nivadi pa narobe. Npr. ročne in telesne spretnosti: navezovanje vozlov, navezovanje, zabijanje klina, to preide v navado Spretnost, v branji| maršrute, merjenje in prenašanje smernega kota. Osnovna nasa preprosta spretnost je hoja, zahtevnejša je plezanje, hoja po ledeniku. „ , . Priprava vseh naših članov - ne samo inštruktorjev - n?se družbe za vzgojno-izob^ ževalne naloge mora postati sestavina vzgoje >n izobraževanja Taka priprava mora fmet\ splošne in posebne značilnosti glede na raven in profil planinskega vzgojnega defavca za katerega se usposablja (MV, mentor. InPV, PLV, GS InVN). Koliko splosnega in posebnega pedagoško-andragoškega znanja in sposobnosti s podrocja vzgoje m ^o-braževanja potrebuje npr. PLV v planinski organizaciji? PLV kot vsak drug član planinske organizacije ne sme biti samo strokovnjak za organizacijo in .zvajanje .P temveč mora biti tudi vzgojitelj (izkušen planinec novincu alpinist pripiavmku gorski reševalec alpinistu). Imeti mora smisel in sposobnost za družabnost ^XTXai Jo 299 uvajanje dobrih odnosov, hkrati pa mora biti vzgojitelj v splosn. in posebni vlog. do svojih planincev (varovancev, izletnikov, soplezalcev). Jasno in razumljivo mora izražati svoje misli, jih prilagoditi obiskovalcem gora (planincem, varovancem), da z njimi ohranja »stik«, da jih spodbuja in usmerja. Le tedaj, če se povežeta tehnološka (priprava izleta, vodstva) in družbena stran dela, lahko govorimo o združevanju dela in vzqoie: DA SE ČLOVEK OB DELU (IZLETU) UČI in DELA (hodi, pleza, smuča) OB UČENJU. Ne zmanjšujmo delu njegove vzgojne značilnosti in ga ne obravnavajmo samo kot delo (hojo, plezanje, smučanje), ki ga opravljamo iz nuje (da pridemo na vrh, do koče, čeprav smo se za to odločili!), pri tem pa ne zadostimo svojim osebnim potrebam in potrebam po vsestranskem razvoju! Zato potrebujemo splošno in posebno pedagoško- andragoško znanje s tega področja. Svoje naloge ne bomo mogli povsem izpolniti, če ne bomo poznali psihe svojih »varovancev, tečajnikov«, če se ne bomo znali vesti in svojega dela uskladiti z vzgojnimi smotri planinske organizacije oziroma naše družbe. Razvijanje vzgojno izobraževalnih sposobnosti postaja vedno pomembnejše tudi za strokovnjake različnih profilov, ki se občasno vključujejo v »učiteljski poklic«. Velika večina naših inštruktorjev (vseh profilov!) ni iz pedagoških vrst, pa so dobri. Mar se ne bi izpopolnili še z osnovami pedagogike in andragogike? Saj se večina njih izpopolnjuje s samoizobraževanjem. Dodajmo temu še: RAZMIŠLJANJE O PROGRAMSKI OBLIKI IN POSTOPKIH PRI PROGRAMIRANJU PLANINSKE VZGOJE. Programsko jedro PLANINSKE VZGOJE za pravilno izrabo prostega časa tvorno ZNANJE SPRETNOSTI in NAVADE za varno hojo v gore. Prosti čas ne more biti brez SMOTROV, brez SMISLA, zato je pomembno za razvoj današnje kulture in zlasti sodi med temeljne politične naloge. Tu je zlasti pomembno vprašanje VREDNOT. Prosti čas dopolnjuje delo in je nesluten vir človekove ustvarjalnosti. Prav zato iz prostega časa ni mogoče popolnoma izločiti prvin dela in discipline. Saj je najpomembnejša ustvarjalna svoboda človeka in možnosti, da se z neko dejavnostjo uveljavlja. Ne čakajmo, kaj naj bi človek želel početi v prostem času, pomagati mu moramo, da doseže tisti prag sposobnosti, ki bo omogočil izkušnjo, odločilno za prebujanje interesov in za razvoj potreb, kajti šele tedaj se lahko razkrije in svobodno odloča. Prosti cas ni več drugo življenje, ki se obeta zunaj dela, ampak je pogoj človekovega razvoja, zasnovan na višji splošni izobrazbi in kulturi Tjudi, obenem pa tudi vir nove širše kulture. Prosti čas je izziv kulturi. Znanost naj ugotovi ta primanjkljaj. V tem času je pomen prostega časa in njegov delež pri delu in proizvodnji. Kaj je treba storiti? S pomembno vlogo prostega časa je mogoče uresničiti vsestranski razvoj osebnosti. Prosti čas ne more biti področje, kamor bi se človek zatekal zunaj dela in bi se njeqovo srečno življenje tam šele začelo. Na programsko jedro se veže snov drugih znanj, spretnosti in navad planinske vzgoje (disperzna interpolacija). Zato je prišlo do SPLOŠNEGA PROGRAMA (fundamentalno planiranje), v katerem je samo načelno odbrana vzgojno izobraževalna snov, ki opredeljuje planinsko vzgojo. Po tej učno-vzgojni snovi se morajo oblikovati USMERITVENI PROGAMI (diferencialno programiranje) za posamezne planinske dejavnosti z upoštevanjem posameznih značilnosti (disperzna interpolacija). Zadnji korak, to je OPERATIVNO PROGRAMIRANJE, pa je konkretni in uporabni program. Šele na njem lahko organiziramo in usmerjamo vzgojno izobraževalni proces planinskega Fundamentalno programiranje SPLOŠNI PROGRAM PLANINSKA ŠOLA Diferencialno programiranje USMERITVENI PROGRAMI Vodniška vzgoja Varstvo narave Alpinistična vzgoja Operativno programiranje IZVEDBENI PROGRAMI MV, mentor, PLV, inštruktor PV GS inštruktor VN Alpinist inštruktor alpinizma GV inštruktor GV Gorski reševalec inštruktor GRS „. planinsko izobraževanje v letih 1980-1985 ■ D7Q knnpc leta 1979 razposlala vsem ku Komisija za vzgojo in izobražjjjnf® je vsebovala 18 različnih anketo o potrebah vzgoje v planin«i orga i ib,jžn0 tretjina, postavk. Nanjo je odgovorilo 54 plamnsk.h drustev P ^^ dva do tri tečaje mmrnMmm^ MK i zam.uk, ^Va°n.h in ozlSplaninskih poteh. dru§wa ta_podatek £ Alpinistična vzgoja kaže določer, porast. vendar so^ Zanimanje za gorske pustila, čeprav ¡majo močna AO. ke to Jvodnike lahko kadrujemo le iz vrst vodnike se je povečalo. Naj zapišemo, dobrih alpinistov. k dobro ujemajo. Po objavljenih podatk.n V orimeriavi s prejšnjimi anketami se podatKi Kar isnikov, je mogoče sklepati, Ankete o potreb, vzgoje planinskih kadrov v okviru PZS 1 Letni tečaj za mladinske vodnike 2 Zimski tečaj za mladinske vodnike 3 Seminar za načelnike MO PD 4. Seminar za vodje P5 v PD 5. Seminar za mentorje v VVZ^ 6 Seminar za mentorje PS na šolah 7. Strokovno izpopolnjevanje MV 8. Tečaj za inštruktorje^Vj^MK PZS Skupaj 1. Tečaj za planinske vodnike PLV 2 Tečaj za markaciste 3 Seminar za inštruktorje V N 4. Alpinistični tečaj - začetniki 5. Alpinistični tabor — letni 6 Alpinistični tabor — zimski 7. Tečaj za inštruktorje alpinizma 8. Tečaj za GRS 9 Tečaj za gorske vodnike GV 10. Odprta šola turnega^smucanja^ Skupaj 95 58 49 53 42 69 84 21 90 58 45 40 43 64 92 22 90 59 39 38 46 57 102 26 93 58 41 38 44 57 91 26 86 54 42 43 45 59 104 30 71 52 65 57 60 43 38 38 36 39 34 32 31 29 31 60 63 64 77 79 47 53 53 54 59 33 34 34 39 40 22 22 23 17 25 29 31 31 32 29 23 24 28 21 23 29 32 30 34 37 391 381 397 396 422 92 61 39 39 48 59 103 29 57 35 25 89 57 40 19 32 24 37 546 348 255 251 268 365 576 154 362 229 182 432 323 220 128 184 143 199 415 2402 društvene novice LUDVIKU PINTERJU... ir-43«* d? bflf HU GRS ^arib0r smo te čakali, da bi se dogovorili za nove naloge, pa oSmd°nS68 ^ dočakali le obvestilo hnrh! 7 Upa- ' ,Smo' da boš zmagal v borb za svoje z vljenje tako, kot si zma- anra ti" i8VaJal Vrh°Ve naših in Sjlh 8hJf-i u i tezave- Poškodbe, ki so pomoči! S° b,'e tak° hude' da ni bi'° Onemeli smo. Številne so plezalne smeri snežne gazi, ki so nas družile, številna so bila nesebična reševanja ljudi iz qora K" smo tovariša in pri atelja iz9 ne-' I tihi iT akG-ij' V katerib si izgoreval s teb. lastno močjo in življenjskim opti- ZTZr Tv7f!eH?a,HP0,eta s°P'®za'oem In tef. vzPodbude potrebnim. Ni bilo si non^ii.86 te 1? bi žele,a medse. BH si poosebljena vedrina, ki se ji ni bMo moc upirati in bil si plemenit tovariš v pravem pomenu besede. Svojo vrednost SaSSLrtrenutkih> ko so bi]e ^ krafu" mJfJ? °b Dravi' v tem lepem zcodai w?i,,hn 0rjem in Kozjakom, si že zgodaj vzljubil naravo in gore. Leta 19SS HnmJ m Stev,lne težke in "ajtežje smeri doma (i ponovitev direktne smeri v Šta jersk, Rinki) in v tujih Alpah (lonattijev steber v Druju, Direktna v Predicstu ln Jugovzhodna zajeda v Fleischbanku) ' S a oe,n alpm/st si se udeležil več odprav. Bil s« tudi član mariborske alpinistične odprave leta 1978 na Mt. Kenvo . njenem uspešnem zaključku si že pričel snovati novo, še zahtevnejšo brez te°beariŠi 86 b°m° odpravili v A"de Med študijem v Ljubljani te je pritegnilo tudi plemenito poslanstvo gorskih reše va cev Leta 1958 sj kot dob|,. , n ™e tovariš postal član GRS Ljubljana. ko si se kot diplomirani pravnik vrnil 1968 v domač, kraj, si se takoj vključil v vrste mariborske GRS. Tvoje vključitve in so noLh>nnJLST.bili •2e'° Veseli" K,iub obilici poklicnega dela si našel čas za delo v postaji Delo in bivanje z nami ti je pomenilo sprostitev in razvedrilo. Z nami godka Vn° Sodeloval vse do tragičnega do- Ločujemo se od čudovitega tovariša, vsestranskega športnika in nam dragega planinca, alpinista, ekspedicionista visoko- s9kTgkae?eaševa.ciPSkega 8mU&* t6r ^ ££ 9Tn!kv0^inem spominu vsem prof. VIKTOR GRUNTAR 30. marca 1980 je v Mariboru umrl profesor Viktor Gruntar, eden izmed najbolj nilfov Rma;!b0rSkih vz9°j|teljev in šjiort-nikov. Rodil se je 4. novembra 1891 v Šmarjah pr. Ajdovščini, šole je obiskoval £ SteZani n Novem mestu, kjer se je začel ukvarjati s športom (telovadbo). Stud.j zemljepisa in zgodovine na Dunaju je prekinila prva svetovna vojna- tri leta je preživel v ujetništvu v Rusiji. Potem ko verfi.1n22tdii3,l0rrir-aJ na 'jubljanski unU verzi, je nas op.l službo na sedanji I. gimnazij, v Mariboru ki ji je ostal zv^st celih 40 et, do upokojitve. Okupator qa ie kmalu po prihodu, junija 1941, z družino izgnal v Srbijo. Takoj po vrnitvi v Maribor je veder m nasmejan, kakor je vedno bil spet stopil za kateder. ' Skh°m "j bH brezoseben predavatelj vpletal PtrnHdimet°V' V raf,a9° i« zmerom hnnl ? SYoja osebna doživetja in bogate življenjske izkušnje, obenem pa jih f|,tUd^nenehno navduševal za šport: za V ooTPdtn°h nSmUtČanje/ 2a P'aninske izlete V poletnih pocitnicah se je s svojimi dijaki večkrat odpravil s kolesi na do ga potovanja po Avstriji, češkoslovaški in ItaHM Po osvoboditvi Je postal organizator Po-' le vodi Zfn'Se d°,ga ,eta P° upokojitvi je vodil telovadno vrsto seniorjev in se m u,V0 Zanimal za kulturno življenje v Mariboru. Dosleden je bil v vzdržnTsti: 302 nikoli ni kadil in pil. edina sprost.tev mu je bilo gibanje v telovadnici ah v odpr i naravi. Za njim je ostala boeca vrzeL Mariborska mladina je za vselej izgubila svojega vzornika in zavzetega mentorja. -ro- OBČNIM ZBOROM NA ROB Čez zimo, oziroma prve mesece v letu, imajo društva občne zbore. To je najvišja oblika upravljanja v društvu, Pogled opravljenega in neopravljenega dela tei sklepanje in programiranje dela za naprej. Pa ne samo to. Občni zbor naj bi bil praznik planincev. Društveni člani se tu zberejo, se zadovoljni pomenijo o radostih o vsem, kar jih razveseljuje pa tudi o užitkih, ki so jih bili v okviru društva deležni, dogovarjarjajo pa se tudi o tem, kako bodo v prihodnje sodelovali. Prav je, da za tak planinski praznik ve ves okoliš, naj torej kar največ občanov ve, da planinci zborujejo! Zato je narobe, če na obcm zbor vabi le skromen in z nerodno roko izrisan lepak, izvešen le v eni ali dveh iz ozbah. Na zboru se zvrste poročila. Med temi poročili je nastop predsednika nadzornega odbora morda najbolj formalen. Seveda ie prav, da poročila govore o tem, aa je izvršilni odbor skrbno in pošteno gospodaril in da imajo vsi računi ustrezno dokumentacijo. Je pa to premalo. Večina d.u-štev se med letom bolj al. manj uspesno ukvarja s »planinskim gospodarstvom«. Vseqa prizadevanja blagajniško poročilo, ki je navadno kratko in tudi suhoparno, ne pove. Zavoljo tega bi bilo prav ce bi poročila nadzornega odbora vsebovala tudi kakšen stavek o gospodarskih prizadevanjih o posameznih težavah; priznanja naj bi bila bolj podčrtana, graj ne bi smelo manjkati, če je potrebno. Lepo in smiselno je na primer predsednica nadzornega odbora PD Tolmin zaključila svoje poročilo, ko je dejala nekako takole: -Tako je izvršilni odbor uspešno opravil svoje delo za njegovo razrešnico ni pravnih ali drugih zadržkov, zato je nadzorni odb«Dr mnenja naj pri volitvah novega izvršilnega odbora ne pride do bistvenih sprememb.« Častno razsodišče je nekak pastorek naših občnih zborov. Marsikdaj pozabijo celo na poročilo tega organa ali pa ga celo pozabijo izvoliti. S tem pa še ni rečeno, da se vsi planinci dovolj dosledno ravnajo po Statutu PZS in po planinskem kodeksu. 2e vsak tisti član 10 PD, ki zgolj formalno hodi na seje ali pa še tja ne redno, krs. statut in kodeks. Poznam primer ko so se nekje člani 10 PD v svoj. planinski postojanki nedostojno vedli do osebja, pa častno razsodišče tega primera ni razsojalo. Res je, kršitev ni veliko, v večini društev jih sploh ni. vendar pa je zete prav. da bi častno razsodisce na obenem zboru vendarle poročalo in tako članstvo 303 vsaj spomnilo na to, da je ta organ na voljo, da vedno spremlja dete članstva in po potrebi opozarja na morebitne nerodnost, nepravilnosti ali celo na prekrške Dobro pripravljen je tisti oben. zbor na katerega pridejo delegati skupin, k. so »svoj mali«, občni zbor poprej ze im e. Tako nekatera PD že pred glavnim občnim zborom pripravijo poseben mladinski obcm zbor (mladinci, pionirji in cicibani). Tako na glavnem občnem zboru lahko sodeluje le delegacija s svojim Poroči lom Podobno prakso imajo v nekaterih PD alpinisti, izletniške skupine in drugi. Posebno poglavje predstavljajo — gostje na občnih zborih. Udeležba predstavnikov družbenopolitičnih organizacij in društev najbolje potrjuje, da je sodelovanje na ustrezni ravni. Zato bi bilo ob opravic j, vih zadržkih umestno opravičilo. Večkrat pa izvršni odbori PD organizirajo ta planinska srečanja v tako skromnem okviru, da niti ne povabijo predstavnikov družbe-no-političnih organizacij v obcm. ali krajevnih skupnostih. Redko se tudi zgodi da je navzoč na občnem zboru predsednik občinske skupščine ali predstavnik občinske konference SZDL ali pa predstavniki občinske konference ZSMS. Čeprav PD sodelujejo s temeljno telesno-kulturno skupnostjo v občini, pa se tudi v tem primeru redko zgodi, da se udeleži predstav nik TKS Dlaninskega zborovanja. Tako je udi s taborniško pa še s katero drugo organizacijo. 10 PD bi dal občnemu zboru še večjo veljavo, če bi zagotovil udeležbo predstavnikov tistih organizacij in usta-nov, s katerimi društvo vse eto sodeluje Letošnji občni zbori so v glavnem dobro ocenili opravljeno dete, realno pa so zastavili tudi delovne programe Nekatera društva so imela volilni oben. zbor, vendar pa nikjer ni bite bistvenih sprememb v izvoljenih organih društva. Pripombe m ugotovitve, ki sem jih v tem sestavku omenil, naj pomagajo prsnim odborom društev, da bi v prihodnje občne zbore še bolje pripravili. ^ ^^ PLANINSKO DRUŠTVO VELENJE DELA ŽE 30 LET To PD danes vključuje že 2016 članov, od katerih je kar dobra polovica mladine n pionirjev. To so ugotovili^ na obenem zboru, ki so ga imeli v začetku aprila v Velenju. Naj naštejemo nekaj pomembnejših poglavij, ki govore o njihovem delu: — Doslej so zbrali že blizu 11 starih milijonov za Kredarico. — Obnovili so planinsko kočo na Paskem Kozjaku. — članstvo se še vedno iz leta v leto množi. .... ..i. „ _ Ob 30-letnici so izdali planinski bilten in pripravili fotografsko razstavo. SškemdKoSkuP!aninSk° SOb° V k°ai — Razvili so društveni prapor. V počastitev praznika 27. aprila, so skupaj s TTKS orgamz.ral, TRIM hojo na Graško goro in na Paski Kozjak. — Omembe vredno je delo propagandne komisije, saj je njen vodja Stane Jamni-kar prejel zlato značko PZS za svoie tridesetletno delo v planinstvu. J npfi3 "ff^druftvo prejelo priznanje Rnn -?ajb°lj- d?lovno društvo v občini nTnsko pot" Je 26 Preh°di,° Ša,eško p,a" načrtov in dela ima tudi gospo-Paškem Kozjaku! ^^ Z dom™ — Alpinistični odsek šteje 15 članov, svoje znanje izpolnjujejo s tečaji in na terenu ntUS-J° v3 y.?lj0 nekdani° "karavlo« na Okreslju. Značilno za to društvo je tudi Sj3°MekC-'jah Go,;enje- Smartno ob Paki Skale. Menijo pa, da bo treba ustanovit sekcije se po drugih delovnih organ,za- Julijana Hočevar območje PD Novo mesto in gre od Špi-lerjeve spice prek Hmeljnika, kjer se nJfP'y ?d Ird!n°Ve P0ti in P^k Mirne peci, Žužemberka m Zagradca do Marinče VdSI. fnnnnV zdal 1000' zbrali Pa so »» 40 000 dinarjev obveznic, namenjenih za obnovo m razširitev Kredarice in za gradnjo zicnic. J Tmnklljnil< P° N0V° meSt° je tov' Anton Danilo Vidič PLANINSTVO JE TUDI V RUŠAH DOBRO ZASIDRANO SVO?EMD!LO PLANINCI S0 0CEN'U Mladinski odsek ima sekcije na gimnaziji treh srednjih strokovnih šolah v Novem mestu, treh osnovnih šolah prav tako v S sknnnn"0^' ^ V šk°CianU Mirni P1^inSkupn° vk|Jucujejo 567 pionirjev in mladincev. Mentorji so izredno prizadevni se posebej na osnovnih šolah, kjer pa žal n dovolj razumevanja za to dejavnost Sek cjje so izvedle nekaj manj kot 50 fzietov množičnih m spominskih pohodov PS na gimnaziji je sodelovala v akciji Prirodoslov-nega društva Slovenije »Varujmo okolje« Pionirji so tekmovali v akciji pionir - p|a-' ,nJJ®c- srednješolski planinci pa so se udeležil akcije pogozdovanja in mladinske soZZdl fffi V Ba^Čici" P,aninsko šolo v 4Z1 oMJ,m' ,peCi in na osnov"i šoli pŠk° u',Po Pokroviteljstvom ZSMS so rLlrinc' Ude ežili tudi področnega in za Trdinnv^fn m f^J^ega tekmovanja za irdinov in Milovanovičev pokal Alpinistični odsek: imeli so 8 predavanj 5o o nTJMk' Pa -S° °pravi,i a'Pinistlčno šolo. Na Mosoru in na Okrešlju so imeli svoja alpinistična tabora. Dva člana sta £M?,ao rancoske A|Pe ter prečila pogor je Mt Blanca. 13 aktivnih članov AO ie T l6tnih in Umskih vzponov 3500 m. t6r pristopov nad 2500 in zdrainSiKRKA 'iŽ. i™ k'Uba pri Tovarni zdravil KRKA sodeluje s PD Novo mesto m so takoj uresničili 14 izletov, sodeluje o »Kredarico« " ^^ " Markacisti so imeli na skrbi odsek ola mnske poti Ljubljana-Zagreb, ki spada v Društvo šteje 1354 članov, od tega dve tretjini mladincev in pionirjev. h^fiV3 SVOje delovanje pokriva iz do- -tuškaločatVarja P'aninSka P0S^'anka OTnniff^mi sredstva namenja izključno za vzgp o mlad,ne, za markiranje in za od- Ruške TnrT' naiGtih kreditov za obnovo aktive. V° P°Sluje na rob" pGo°sS.Po0vanieSttek ^ Skrb'" 29 redno «fi-a velo izletniško dejavnost ruških starejših 2 kl se "¡so udeleževali množič n h izletov m so raje »planinarili« z oseb- vzpone d° vst°Pnega mesta za ZMbordi'iakiindS Štele -1,5 članov' v°dniški zoor pa 10 delovnih članov, ki qa vodi iKV n,k' Čiani pa S0: Franci Tamnfk &mnrZn%' ane Poglajen, Edita Ben can, Drago Praprotnik, Auer Nandi Jože V.gec, Vojko Perušek in Vlado Rajh Aktivni so krožki na osnovni šoli v Rušah mladis™' ?■ Sm°,r?lku- Planinstvo v Sili a T to Je seslo redne planinske sole. MO v letu 1979: 93 Izletov n aken udeležba 1440 članov. Od tega p anfnska skupina v Selnici 30 izletov in akcij nla n.nska skupina na Smolniku pa 16 izletov Dva člana smolniške skupine pa sta se opravila na pot s kolesi na najviljfv^h Balkana, na 2924 m visoki Musala č|Sanihiinain0t0Čnih tekm°vanjih: na Boču: 4. mesto 3' mest0' p,on,r" 2- 3- in Na Tojzlu: člani 1. mesto, mladinci 1. me- Na republiškem tekmovanju pri Celiski k0C,mf'fi 2-, in 8. mesto, mladici 19 Tn 4" ',n 7" mesto- Ruška & !JkT° z ekiP° Radovljice in Idrije zastopala našo republiko na držav TmSSST" 03 Petindvajset let mentorskega dela z mladino: uciteUev Kordeša, štravsa Pogojena, Edite Becan, je dalo lepe rezultate. 304 v glasilu MO PD Ruše so večino člankov prispevali učenci OŠ Janko Glazer. In se dve besedi o delu za letos: Še bolj skrbe za mladino, oživljajo izletniško dejavnost starejših planincev in sodelujejo pri vseh NOB manifestacijah v KS Ruše. Organizirali bodo smučarske tečaje za začetnike na Arehu Skrbe za Ruško kočo, sodelujejo v akcijah za čistočo v naravi, vzdržujejo planinske poti in markacije, povezani so s TTKS, s krajevno SZDL in KS ter odborom za SLO in družbeno samozaščito. Udeležujejo se skupnih izletov s PD AERO Celje. V svojih gospodarskih akcijah se zavzemajo za stabilizacijske ukrepe. J. Teržan OBRAČUN DELA TOLMINSKIH PLANINCEV Iz poročil PD Tolmin je moč razbrati, kaj vse je možno napraviti s skupnimi močmi in dobro voljo. To društvo je bilo lani delovno: Uredili in razširili so kočo na planini Razor. V ta namen so uporabili 785 000 dinarjev Sam. so prispevali 5100 prostovoljnih delovnih ur opravili so 330 voženj, prepeljali pa okrog 380 ton raznega gradbenega materiala. Nekaj dela je ostalo še za letos. Delovni pa so bili tudi na drugih področjih. Udeležili so se raznih spominskih pohodov, sodelovali so v akciji NNNP, pri-redili predavanja z diapozitivi o Everestu o Koroški in o dolini Soče, markacist. pa so obnovili nekatere poti proti Razorju; na novo pa so markirali pot Razor do vrha Kuka in nato do transverzalne pot. pod Voglom. člani jamarske sekcije so opravilii večje število oglednih akcij na območju Kanina, kobariškega Stola, Pologa, Razorja in Mi-govca. Največji uspeh predstav jc. raziskava 150-metrske vertikale v Vel.kem Skednju, ki se uvršča med najgloblje raziskana brezna na Kaninu. Mladinski odsek je bil prav takodelaven, posebej je ob tem treba omen.t. ustanovitev Soškega alpinističnega odseka pri PD Tolmin. Zdaj že šteje nad 50 članov. Mira Pagon LOGAŠKI PLANINCI SO DELAVNI PD Loqatec počasi koraka proti svoji desetletnici. Že kratek pregled dosedanjega prizadevanja kaže. da so opravili precej planinskega dela na svojem področju, saj so se na primer izkazali tudi z dobro organiziranim planinskim taborom. Posebej je treba omeniti mladinski odsek in pa alpiniste ter komisijo za pota. To predvsem zato, ker skrbe za vzgojo m ad.h planincev, ne ustrašijo se nobene akcije 305 za pridobivanje novih članov. In tako so planinci ena izmed najbolj množičnih organizacij v kraju. Tudi na področju varstva narave in v gorski straži beležijo lepe uspehe. Dobro sodelujejo tudi z občinsko ZTKO saj jim le-ta pomaga z denarnimi dotacijami, da lažje rešujejo svoje naloge. Planinsko društvo ima na skrbi 350 km p a-ninskih poti. Najdaljša je Notranjska planinska pot; prehodilo jo je ze 115 planincev, članov tega društva. Želijo tudi, da bi sporazumno z občinsko zvezo borcev Tončkov dom na Kalisah vsaj dvakrat na teden odprli, da bi tako planinci, ki hodijo po Notranjski planinski poti, v njem dobili zatočišče. Društvo šteje trenutno 422 članov od tega je več kot polovica mladincev, pionirjev in cicibanov. Za aktivnost in množičnost je planinsko društvo prejelo srebrno priznanje OF. Predsednik društva je ing. Janez Jerina. Janez Čanžek IDRIJSKI PLANINCI Člani planinskega društva Idrija ugotavljajo, da so lani pohodi v domače in tuje nore zajeli tako množico kot se nikoli doslej. Uspešni so bili tudi v mladinskem odseku. Izvedli so planinsko šolo, taborili so na Komni, udeležili so se orientacijskih pohodov in pohodov v gore. Alpinisti so opravili precej najtežjih vzponov v domačih in tujih gorah. Največji uspeh so dosegli v slovenski odprav, na Pamir. Tudi vzgoje mladih alpinistov niso zanemarjali. Markacijski odsek je markiral del Slovenske planinske poti na območju PD Idr« a ter končal Idrijsko cerkljansko planinsko pot. Izdelali so tudi vodič s širšim opisom. , Gospodarski odsek: Opravili „ so nad 5000 prostovoljnih ur dela in vec obnovitvenih del na postojankah Letos bodo temeljito prenovili kočo na Hlevisah. Dom na Vojskem bo verjetno prevzela delovna organizacija, saj PD Idrija nima sredstev, da bi dom preuredilo kot zahtevajo inšpekcijski organi. Lani je planinsko društvo Idrija skupaj s cerkljanskim praznovalo 75-letmco. Ob tem jubileju je bila proslava na Hlev.sah ki so se je udeležili tudi planinci iz Ajdovščine. Takrat so odprli Idrijsko cerkljansko planinsko pot. Lani sta planinsko društvo in občinski odbor ZZB Idrija prvič organizirala pohod na Javornik v spomin na 47 padlih borcev Gradnikove brigade na tem vrhu, 23. decembra 1943. Pohod bodo odslej organizirali vsako leto. Sicer PD in ZZB zelo tesno sodelujeta pri raznih akcijah. Za qradnjo planinskega doma na Kredarici so zbrali nad 90 000 din prispevkov. Na obenem zboru je predstavnik PZS podelil dolgoletnim zaslužnim članom društva zlate, srebrne in bronaste častne znake Predsednik je še naprej Marjan Rupnik. Janez Jeram PLANINSKO DRUŠTVO LENART V LETU 1979 Lenarški planinci so leta 1979 praznovali 5-letnico društva. 262 planincev je združeno v planinskih sekcijah v krajevnih fn nPn°7SQMcV?JiČira' Cerkvenjak, Gradišče in 00 ZSMS Merkator Potrošnik (nova) ter v planinskih skupinah na osemletkah Zq Scavnica, Lenart, Voličina, Jurovski dol' (nova) Imeli so 25 izletov, udeležilo se Jih je 631 članov, organizirali pa so tudi 15 predavanj, ki jih je poslušalo 759 planincev. Vsako leto bolj zanimive so trim-ske hoje po okolici Lenarta in smučarski izleti na Roglo. Na 6. rednem občnem zboru letos so izvolili novega predsednika. Naslednjo mandatno dobo bo vodil društvo Vlado Čuček iz Cerkvenjaka, podpredsednik Franci Make, tajnica Irena Ploj, pomagali pa mu bodo racunovodkinja Majda Osterman in 11 članov upravnega odbora. V letu 1980 bodo organizirali 20 izletov, obnovili bodo markacije na Pomurski poti cez osrednje Slovenske gorice od Apač do Vidma. Se večjo pozornost pa bodo posvetili planinski vzgoji in izobraževanju, obnovili pa bodo tudi delo odseka za varstvo narave in gorsko stražo pri PD Lenart. Janko Ferlinc m F KO PD Lenart je jeseni izdalo tiskano brošuro bpomeniki Slovenskih goric in 5 let PD Lenart, ki v strnjeni obliki opozarja na naravno in kulturno dediščino občine Lenart ter na delo PD. To je prva publikacija v občini po vojni in je namenje tudi za turistični vodnik. Izdelali so 1000 novih znakov PD Lenart (nalepke in našitki), bkupaj z družbenopolitičnimi organizacijami Lenarta so planinci pripravili osrednjo proslavo ob Dnevu republike in razvili svoj društveni prapor. ZALOŽE — MARTJAKI 1980 Letošnje prvo orientacijsko tekmovanje v okviru občinskega meddruštvenega odbora planinskih društev občine Žalec je organiziralo PD Polzela. Bilo je 29 3 1980 s startom v Dobrteši vasi za SIP-om in s ciljem v bližini Korbarjeve domačije na bavinjski poti. Tekmovalni proqi sta pripravila PLV PD Polzela (S. štorman, B. Jordan) Daljša proga je tekla preko gru-soveljskih travnikov in Ložnice, po dolini Trnave, se vzpela na vrh Martjakov z od-icmm razgledom in naprej na zahod pod lovsko kočo v Založah. Proga je imela 5 kontrolnih točk. Pionirska proga je držala prek Sp. Grušovelj do Ložnice, nato pa je zavila proti zahodu mimo Novega kloštra do Lovske koče (imela je 5 kontrolnih točk, gostejse). Tekmovanja se je udeležilo 21 pionirskih ekip (PD Zabukovica, Prebold, Polzela) dve mladinski (Celje, JK Črni Galeb), tri članske (Zabukovica, Celje, Prebold) in dve starejši člani (Prebold, Polzela). V pripravo in izvedbo je bilo vloženo samo amatersko delo. Na cilju je organizator poskrbel za caj in za prigrizek. Pokrovitelja sta bila Savinjski MDO in Ob. TKS Žalec Zadnji je delno kril stroške organizacije Težave so imeli s topografskimi kartami in kompasi, saj jih niso imeli vsi. Morda se bo kdaj želja izpolnila in bomo tudi mi lahko uporabljali za taka tekmovanja topografske karte v merilu 1 : 25 000? B. J. ČIČARIJA — TURISTIČNA IN PLANINSKA ZANIMIVOST ISTRE lhninma Lahko mirno rečemo, da je prav ta pokrajina biser osrednjega dela Istre, posebno se področje Hrpelje—Kozina, ki se razteza tja do Učke oziroma do Opatije. Prav na tem področju je mnogo ostalin in znamenj se iz prve svetovne vojne pa tudi iz druge V vasi Rašpor je na primer edinstven spomenik padlim ženam v NOV. Planinci imajo 306 na tem področju na voljo mnogo vrhov, ki odpirajo lep razgled na Alpe, morje, Gorski Kotar in na osrednji del Slovenije. Tisti, ki bi prehodili planinsko pot od Slav-nika do Učke po grebenu čičarije, dobe spominsko značko, ki simbolizira lik Istre. Na poti so naslednje kontrolne točke Slav-nik, 1028 m, Jelovice, Dane, Žbevnica, 1014 m, Trstenik, Gomila, 1000 m. Račja vas, Orljak, 1108 m, Lanišče, Brgudac, Brajkov vrh, 1092 m, Planik, 1273 m, poklon in Učka, 1396 m. V Račji vasi je možno prenočiti. Motorizirani planinci lahko spoznajo ta del Istre z Reške strani in sicer prek Zvoneča, Žejana, Muna in Vodic (cesta Reka—Koper). Tudi iz Buzeta prek proge pri železniški postaji Buzet in prek Lupoglava, La-nišča v smeri Reke. Pa tudi iz Slovenije s ceste Koper—Kozina odcep za Reko. Informacije — PD Železničar, Zagreb. Josip Sakoman V MOJSTRANI JE ZAŽIVELO TRIGLAVSKO PLANINSKO MUZEJSKO DELO Planinci iz Trente, Bohinja in Doline so že pred leti želeli ustanoviti muzej, ki naj bi prikazoval zgodovino našega planinstva, alpinizma in gorskega reševalstva. Planinski muzej je v slovenskem prostoru nujno potreben, vendar do danes še nismo 307 dobili zanj primernega prostora. Prvo planinsko muzejsko zbirko poznamo v Trenti. Ustanovili so jo 2. avgusta 1953. Še vedno pa se planinski delavci v Ljubljani trudijo, da bi večletno delo dr. Josipa Pretnarja in mag. Toneta Strojina navsezadnje rodilo tudi dokončno podobo, ko bo morda dobila muzejska planinska zbirka, zdaj »potaknjena« po skladiščih in ropotarnicah, vendarle svoj prostor na Ljubljanskem gradu. Po letu 1950 so se prebudili planinci z železarskih Jesenic. Ko so leta 1951 jeseniški železarji slavili tridesetletnico ustanovitve Turistovskega kluba Skala, se je porodila zamisel, da bi ustanovili planinski muzej ali v prostorih Kosove graščine ali pa v Ruardovi graščini, kjer je že urejen jeseniški železarski, tehnični muzej in zbirka NOB. Jeseniški planinski muzejski delavci so delovali pod vodstvom Ivana Šavlija in Antona Blažeja ter številnih drugih le tri leta, potem pa je delo zamrlo. Dragoceni razstavni predmeti so znova romali v zaboje, v pozabo; zdaj čakajo na boljše pogoje. V letu, ko smo slavili 200-letnico prvega pristopa na Triglav pa so oživeli v Mojstrani. Že leta 1978 so v osnovni soli 16. december v Jakljevi hiši in v prenovljenem Aljaževem domu uredili zanimivo razstavno »Zgodovina slovenskega planinstva«. Ta razstava je okrepila zanimanje za našo planinsko zgodovino. Z zgodovinsko razstavo so gostovali še v Go- dešiču pri Škofji Loki in v Bohinju. Priznanja so dala mojstranškim planinskim muzejskim delavcem nove vzpodbude, ko so isto razstavo leto dni pozneje uredili tudi v Gorjah, ob petdesetletnici PD Gorje. Ob 15. letošnjem zimskem pohodu na Stol so organizirali razstavo v Mostah pri Žirovnici, na Jesenicah, Radovljici in v Bohinju. Razstave so doživele veliko zanimanja ne samo pri planincih, pač pa tudi pri vseh drugih. To »Triglavsko planinsko muzejsko zbirko« pri PD Dovje Mojstrana pripravljajo za osrednjo muzejsko razstavo »Zgodovina triglavskih planinskih postojank«. Uredili jo bodo do letošnje planinske sezone za občinski praznik občine Jesenice 1. avgusta v osnovni šoli 16. decembra v Mojstrani. Razstava Zgodovina triglavskih planinskih postojank bo bogato urejena v počastitev 85-letnice Aljaževega stolpa na vrhu Triglava (1895—1980) in 70-letnice tretjega sedanjega Aljaževega doma v Vratih (1910—1980). Uroš Župančič SPOMINSKI PLANINSKI POHOD HOM—KAMNIK V delovnem načrtu Savinjskega MDO je med drugim tudi spominski planinski pohod Hom—Kamnik—Bukovica, ki je posvečen vsem preminulim planincem. Letošnji se je začel pod planinskim domom na Homu, pri spomeniku. Zbranim je spregovoril Franci Ježovnik, mladi planinci pa so na spomenik položili šopek cvetja. Kolona se je razvila po označeni poti za Zabukovico, zavila je potem po lovski stezi pod ostenje Malega vrha Kamnika, kjer je spominska plošča (PV 1978/472). Tu je udeležencem spregovoril ing. Ivan Jurhar. Ta spominski planinski pohod letos je bil povezan s 50-letnico smrti Franca Kocbeka, ki je Kamnik v letih svojega službovanja v Žalcu rad obiskoval. Pohoda, bil je 5. 4. 1980, se je udeležilo okoli 40 planincev, predvsem mladih iz žalske osemletke. Organizator pohoda ¡e bilo PD Žalec. B.J. Pod Malim vrhom Kamnika ob spominskem obeležju Romana Miklavca V. K. 308 varstvo narave VARSTVO NARAVNE DEDIŠČINE IN PROSTORSKI PLAN OBČINE MOZIRJE Vsaka občina naj bi v prihodnjem obdobju s prostorskimi plani določala rabo prostora: kje naj bi gradili stanovanjske objekte, kje bo zrasla industrija, kako bodo potekali daljnovodi, kakšno bo gospodarjenje z gozdovi in kmetijskimi površinami. Eden od elementov, ki se v prostoru pojavlja, je tudi naravna dediščina. Povsod je navzoča, le da je njen pomen lahko zelo različen. Kadar gre za naravno znamenitost velike vrednosti, na primer za Robanov kot, potem naravovarstveni interes prednjači pred drugimi, oziroma določa rabo tega prostora. V drugih primerih se pri planiranju le sooča s preostalimi dejavniki. V mesecu marcu je Zavod SR Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine Izdelal Naravovarstvene smernice za prostorski plan občine Mozirje. To območje zajema porečje Savinje od izvira do Soteske pod Mozirjem, torej Gornjo Savinjsko dolino. Na tem prostoru najdemo prek dvesto naravnih znamenitosti. Zaradi Alp so tudi planincem ti predeli dobro znani in jih radi obiskujejo. Zakaj ti kraji tako privlačijo ljudi? Ne le slikoviti greben od Ojstrice do Skute, divjina nedotaknjene gorske narave, tudi sami sredogorski predeli s samotnimi kmetijami so vabljivi za popotnika, ki bi se rad otre-sel vsakdanjih skrbi in še kaj novega spoznal. Narave ne varujemo zaradi nje same, ampak za ljudi. Večjih prostorskih enot ne moremo zapirati v rezervate in iz njih preganjati domačine, planince in turiste. Razvoj poskušamo usmerjati tako, da se v čim večji meri ohranjajo naravne znamenitosti in krajinska podoba. Kako so usklajeni naravovarstveni in razvojni interesi na območju mozirske občine? Za ta alpski prostor so ključne gospodarske dejavnosti: kmetijstvo, gozdarstvo in turizem. Pod določenimi pogoji sta kmetijstvo (ohranjanje tradicionalnega načina kmetovanja) in gozdarstvo (prebiralno gospodarjenje) usklajena z naravovarstvenimi željami, saj ohranjata podobo kulturne krajine, značilne za ta predel. Za planince je zanimivejše področje turizma. Planinci in turisti hodijo, recimo, v Logarsko dolino zaradi njenih naravnih lepot. Če bi hoteli v dolini zadržati čim vec turistov, da bi lahko dodobra »izmolzli« njihove denarnice, bi morali zgraditi gostisca in hotele. To bi zahtevalo oskrbo v večjem obsegu. Prehrambene artikle pa tudi ljudi za gostnstvo bi bilo potrebno poiskati zunaj neposrednega zaledja, to pa 309 pomeni priseljevanje in spremembo druž- bene strukture. Tudi dolinsko dno ne bi moglo dolgo skrivati turističnih objektov, kakor hitro pa bi postali vidni v znanem pogledu na Logarsko dolino, bi počasi skop-nela tudi turistična privlačnost. Saj imamo betonska naselja tudi doma! Skratka, turistična ponudba v tem primeru presega zmogljivosti krajine in domačinov. Tega si v Gornji Savinjski dolini ne smemo privoščiti. S preučevanjem je potrebno poiskati zgornjo mejo zmogljivosti turistične ponudbe. Le tako bodo ohranjene naravne znamenitosti, zadovoljni pa bodo tudi domačini in turisti ali kot pravi ljudska modrost: volk sit in koza cela. V takšnih krajinsko občutljivih predelih priporočamo razvoj kmečkega turizma, ki je tudi za domačine zelo sprejemljiva dopolnilna dejavnost. V omenjenem prostoru je od turistično-re-kreacijskih dejavnosti najbolj zaželeno planinstvo. Pa tudi to prinaša z množičnostjo naravovarstvene probleme: parkirišča v dolinah, oskrbovanje planinskih domov, odvoz odpadkov, nenačrtno nadelovanje novih poti itd. Kljub vzgojnim prizadevanjem Planinske zveze Slovenije vsi planinci nimajo pravega odnosa do narave. Zato nekatere nedotaknjene predele ohranjamo kot rezervate, zatočišča živalskih in rastlinskih vrst. V teh območjih ne želimo markiranih poti in planinskih postojank. Planinec, ki hoče uživati v samoti, zna ceniti takšne otočke prvobitne narave in se bo znal primerno približati in obnašati tudi v rezervatih. Peter Skobrne KRAŠKI BOTANIČNI VRT »CARSIANA« Marsikoga potrošniška mrzlica velikokrat zanese v Trst, le redkokdaj pa si vzame čas in si ogleda njegovo kraško zaledje. Med izletniškimi točkami v bližini Trsta je med najbolj zanimivimi kraški botanični vrt »Carsiana«, ki je bil ustanovljen leta 1964. Leži na planoti ob pokrajinski cesti med Gabrovcem in Zgonikom, 18 km od Trsta. Zemljišče, na katerem vrt leži, je bilo izbrano zaradi svojih naravnih značilnosti. V bistvu je že brez kakršnihkoli sprememb primerek kraškega okolja z obsežno vrtačo, naravnimi brezni in tudi površinskimi kraškimi pojavi, kot so na primer škraplje in žlebiči. Kraška flora je oblikovala različne rastlinske zdruzbe, ki jih v vrtu lahko vidimo — od gozda s podrastjo, grmišč, košenic in senožeti, melise vrtač, skalnih razpok do združb na vlažnih rastiščih in v jezeru. V Vrtači, kjer pride do toplotnega obrata (dno vrtače je veliko hladnejše od njenih robov), pa uspevajo mnoge vrste, ki so značilne za ves gorski kras. Kot mnogi manjši botanični vrtovi, tudi »Carsiana« ni mesto, kjer bi bili zbrani pozornost zbujajoči primerki ali izbrano cvetje iz rastlinjaka, ampak je značilen mozaik flore in vegetacije, na katero naletimo tudi na izletu na krasu na naši ali na italijanski strani meje. Najlepši letni čas za obisk vrta je pomlad. Večina rastlin cvete od konca aprila do junija. Poletje z značilno vročo in suho klimo požge sveže zelenje. Rastlinstvo se spet na kratko prebudi v bolj vlažni jeseni. Nada Praprotnik NARODNI PARKI IN REZERVATI ZA DANAŠNJEGA ČLOVEKA IN ZA POTOMSTVO Narodni in področni parki dobivajo kot zaščitena področja, glede na zadovoljevanje osnovnih potreb današnjega človeka in družbe, vse večji pomen. Potreba po zavarovanih področjih se kaže tudi v tem, da ohranjamo tako naravne procese v tistem obsegu in takem okolju, ki zagotavlja naravni razvoj brez posebnega poseqa človekovih rok. Vsekakor ta potreba izhaja iz vse večje urbanizacije in industrializacije okolja v katerem živimo, kajti bojazen, da bi 'naravo povsem urbanizirali in ji odrezali tisto naravno popkovino, ki nas z navidezno vezjo veže z mnogimi neznanostmi, ki so v naravi, je postala sodobni imperativ, ki mu moramo najti odmevnost. Zdi se, da so take odločitve, s katerimi ustanavljamo naravne rezervate in narodne parke, eden izmed najbolj učinkovitih ukrepov in ga bo treba v prihodnje še bolj dodelati. Jugoslavija je temu problemu posvetila večjo pozornost šele po vojni, vendar je se kup nerazrešenih problemov, ki čakajo da jih rešimo z zakonom ali pa z regionalnimi predpisi, s katerimi bi poskušali ohraniti, če ne celo rešiti nekatera že kar precej ogrožena področja. Doslej je bilo takih akcij v tej smeri več. Prvo strokovno posvetovanje zavoda za zaščito narave iz vse Jugoslavije je bilo leta 1952 v Beogradu. Na tem posvetovanju so se prvikrat dogovorili o skupni politiki v obravnavanju takih področij, ki imajo pogoje, da postanejo rezervati ali narodni parki. Prvo jugoslovansko posvetovanje o narodnih parkih je bilo leta 1967 v narodnem parku Plitvička jezera. Na tem posvetovanju so dokončno obilkovali mnoga dotlej nejasna stališča v zvezi s parki in rezervati. Posvetovanje o zaščiti narave in prostorski ureditvi je bilo leta 1970 v Budvi. Na tem posvetovanju so dokončno odpravili dotlej veljavne antagonizme med pojmovanjem o »varstvu narave« in prostorskim planiranjem. Dogovorili so se o enotnem obravnavanju odnosov, ki se nanašajo na ograjevanje naravnih znamenitosti. Naj omenimo tudi posvetovanje o varstvu narave v Beogradu leta 1968 in posvetovanje strokovnjakov prav tako na temo o varstvu narave leta 1975 v narodnem parku Mavrovo, kjer so sestavili naloge za varstvo narave v luči novih, bolje izdelanih konceptov, ki obravnavajo to družbeno posebno pomembno vprašanje. Skupna akcija za zaščito narave in kulturnega bogastva Jugoslavije je omogočila, da so postala obravnavanja tega problema se bolj družbeno ovrednotena. Pot, ki smo jo prehodili do današnjega stanja na področju varovanja naravnih in kulturnih bogastev, je dolga, dala pa je že kar precej koristnih rezultatov. Morda je najpomembnejša pridobitev ta, da smo dokončno izdelali stališča, ki so imela svoje korenine v ze zdavnaj preživelih obravnavanjih tega skupnega problema. V tem pogledu ima največ zaslug drugo jugoslovansko posvetovanje o narodnih parkih in rezervatih ki je bilo leta 1978 na Plitvičkih jezerih Tedaj so sprejeli tezo, da bi v prihodnje na takih posvetovanjih obravnavali zqoli dve temeljni temi: prva tema zadeva reševanje najbolj aktualnih problemov v varstvu, ureditvi in nadaljnjem širjenju narodnih parkov; druga tema pa predstavlja konkretno problematiko parkov in rezervatov po republikah in pokrajinah, kjer se ta problematika pokaže in odpira tudi nove možnosti za razglasitev novih področij za narodne parke oziroma za rezervate. In tako je zdaj že mogoče oceniti, da smo pri nas do danes rešili ze kar precej teh problemov, vendar pa nas čaka še mnogo naporov, ko bi nam pomagali odstraniti pereča vprašanja, ki se pokažejo ob samem ohranjevanju parkov in urejanju novih, in to posebej v tistih delih naše države, kjer je za to največ možnosti. K. M. ZAVAROVANA PODROČJA V JUGOSLAVIJI l/ ŠTEVILKAH V Jugoslaviji velja posebna pozornost naravi in naravnim bogastvom; ne samo tistim, ki zagotavljajo ekonomsko rentabilnost, ampak predvsem tistim bogastvom, ki označujejo našo naravo za enkratno, prvobitno in torej ustvarjajo vse pogoje, da jo tako ali drugače zaščitimo. Izjemno pozornost temu vprašanju so bili posvetili že leta 1954, ko je AVNOJ sprejel Zakon o zaščiti kulturnih spomenikov in naravnih redkosti. Tudi naša ustava ni šla mimo tega dejstva, saj je v njej natančno ugotovljeno, da sodijo naravna bogastva v sklop splošnega družbenega 310 interesa in uživajo posebno zaščito, izkoriščajo pa se pod pogoji in na način, ki so predpisani z zakoni. Zvezna skupščina je leta 1971 v Osnovah politike prostorske ureditve zapisala, da je zaščita narave prvorazredna družbena naloga In da je nujno treba zagotoviti novo oceno tistih področij v narav', ki to pozornost, v skladu z današnjimi družbenimi možnostmi, ki bi zagotovile predvidene stabilnosti v naravi, tudi v prihodnje zaslužijo. Zvezni izvršni svet, izvršni sveti republik in pokrajin, so na predlog Sveta v letu 1977 sprejeli Skupno akcijo zaščite in urejanja narave in gradbene dediščine. Družbeno politične skupnosti In službe za zaščito naravnih dobrin in narave so v Jugoslaviji do danes zagotovile, da se je število zaščitenih področij od leta 1951 do 1976 povečalo od treh narodnih parkov na petnajst; s posebnim režimom jih je zdaj že 17, ko jih je bilo 1951 le troje; naravnih rezervatov je 171, prej jih je bilo 19, naravnih spomenikov 538, prej samo 30, spominskih obeležij 56, prej samo eden, in spomenikov oblikovane narave je zdaj 125, prej le 23. Skupna površina področij je 519 171 ha ali 2,2% skupnega jugoslovanskega prostora. Seveda v teh številkah niso zajeti naravni predeli, ki so zaščiteni s prostorskim in urabnističnimi načrti. To so vsekakor pomembni dosežki, čeprav še nismo dosegli tiste stopnje, ko bi lahko rekli — ujeli smo poprečje, ki je v tem pogledu znano za Evropo. Zanimivo bi bilo vzporejatl zaščitene površine z naselji. Tedaj bi namreč ugotovili, da naselja v Jugoslaviji ne zavzemajo bistveno večje površine, kot smo ugotovili za zaščitena področja, to je 2,4 %, vsekakor pa občutno več, kolikor imamo voda — 1.4%. Če smo zaščitena področja, narodne parke in rezervate ustvarili zato, da bi koristili ljudem, se pravi samim sebi, potem moramo iz tega izhajati tudi tedaj, ko govorimo o njih vzdrževanju, o skrbi, da režimi, ki smo jih ugotovili za posamezne oblike zaščite, tudi v resnici zažive. Ta skrb pa je naložena vsem delovnim ljudem, mladini, tudi otrokom, družbenim organizacijam, organizacijam združenega dela, krajevnim skupnostim, občinam, republikam in pokrajinam. To je bistvena kvalitativna sprememba odnosa družbe do parkov in rezervatov; sprememba, ki jo je narekovala humana vsebina naše družbene stvarnosti. Seveda je treba to bistvo oziroma značilnost tudi uvajati v vsakdanje življenje, da bi tako prešli okvire same zaščite in ustvarili možnosti, da sedanji koncept obogatimo tudi s samo prakso urejanja takih naravnih predelov. V tem imajo veliko vlogo predvsem službe za zaščito narave, ki bodo morale, kolikor tega še niso storile, v delovne načrte vnesti prav te nove elemente, ki zagotavljajo ne samo zaščito, ampak tudi možnosti širjenja zaščitenih površin in ureditve že zaščitenih predelov. K. M. iz planinske literature ALPINISTIČNI RAZGLEDI 4\80 Pred nami je četrta številka Alpinističnih razgledov. Kot o tem sporoča notica na četrti strani spodaj, je bila od vseh dosedanjih številk ta tehnično najbolj zahtevna, kajti razmnožili so jo na zasilnem stroju, to pa je botrovalo temu, da so nekateri članki izpadli, tako da je ta številka malenkost skromnejša po svojem obsegu od drugih treh. Kljub temu moramo že na samem začetku našega pregleda pohvaliti tudi to številko; še več, treba je zabeležiti, da ta številka nedvomno še izboljšuje raven že tako kvalitetnih številk. Na naslovni strani je tokrat za spremembo odtisnjen ovalen grafikon tako imenovane »naše Kolumbovo jajce«, ki shematsko in sistematično ponazarja najrazličnejše nevarnosti, ki prežijo na človeka v gorah 311 tako s tal kot iz atmosfere. Ko odpremo številko, nas kot že običajno najprej sprejme In uvede v tekste uvodnik, ki ga je tokrat oskrbel France Malešič. Nato pa že četrto nadaljevanje odličnega članka izpod peresa Bineta Mlača o pionirjih alpinizma, ko tokrat predstavlja znamenitega gornika in odličnega prostega plezalca Paula Preus-sa. Temu članku kot nalašč sledi prispevek na strani 7, izpod peresa enega izmed protagonistov prostega plezanja pri nas, Iztoka Tomazlna. Naslov njegovega Izčrpnega In argumentiranega razmišljanja je »Kaj je in kam sodi prosto plezanje v našem alpinizmu« in pomeni prispevek k osvetljevanju problematike, ki v zadnjem času buri duhove na straneh Alpinističnih razgledov. Avtor razlaga, kaj je to prosto plezanje, kaj spada k prostemu plezanju in kam prosto plezanje v alpinizmu sploh šteje. Temu razmišljanju sledi članek Janka Humarja na strani 11. Nosi pomenljiv na- slov »Po premisleku«, razmišlja pa prav tako o problematiki prostega plezanja in daje svoje odgovore na zastavljena vprašanja v polemiki. Nato pa še en članek na isto temo, s spet svojskim pogledom, tokrat s pogledom enega naših, v zadnjem času najboljših plezalcev, s pogledom Francka Kneza. Njegovo razmišljanje je naslovljeno »Pot razvoja« in naslov sam že dovolj razločno nakazuje smer njegove misli. Nato pa na strani 17 četrto in hkrati tudi zadnje nadaljevanje o vzponih v ostenju Piz Badile. Avtor je seveda spet Bine Mlač, ki bo morda nekega dne prav gotovo postal eden izmed alpinističnih zgodovinarjev. Izčrpen, jedrnat in jasen članek, ki mu sledi razmišljanje Jureta Ulčarja o amaterskem filmu Andreja Veličkoviča. Gre za film »Samotna pot«, ki ga je bilo moč videti tudi na televiziji. Ulčar na kratko obnavlja vsebino filma in ga hkrati tudi ocenjuje. Svojo misel zaključi polemično in z apelom na gledalce televizije, naj izkoristijo svojo možnost in naj tej ustanovi predlagajo, da bi predvajala dva gorniška filma, ki so ju posneli že pred vojno. V rubriki Novi vzponi nam tokrat Iztok To-mazin opisuje dve prvenstveni smeri, ki sta jih opravila s soplezalcem Matjažem Ivnikom. Gre za posrečeno sovpadanje, saj ti dve smeri lahko razumemo tudi kot poročilo o praktični manifestaciji tistega, kar je Tomazinjiapisal v svojem članku. Smeri, kot je možno soditi po opisu in po priloženih skicah, sta skrajno težki, le na posameznih mestih tehnično zahtevni, sicer pa omogočata vrhunsko prosto plezanje v čvrsti kamenini. Na strani 20 in naprej pa smo se znašli pred tistim delom Alpinističnih razgledov, ki nas obveščajo o alpinistični dejavnosti doma in po svetu. Najprej zapis enega izmed bosanskih everestovcev, Muhameda Gafiča, o alpinistični dejavnosti v Bosni in Hercegovini. Temu sledi poročilo Željka Perka o jugoslovanski odpravi v Fanske gore leta 1979. Članek spremljata tudi dve fotografiji na predzadnji strani in skicirana karta tega gorskega področja na zadnji strani razgledov. Nato na strani 23 drugi del »Pogleda v leto 1979«, ki ga je prispevala Nada Mlač. Tokrat obravnava vzpone in pristope v visokih gorstvih sveta (Himalaja, Karakorum, Andi). To skupino člankov pa zaključuje povzetek, ki ga je pripravil Jure Ulčar po predlogi iz Mountaina. Gre za kratek opis vzpona na Cerro Torre, ki je trajal pičel dan in pol (za primerjavo povejmo, da je »prvopristopnik«, naš znanec iz Ospa, potreboval za svoj vzpon 54 dni). Za konec pa še dva prispevka. Najprej kratko in izčrpno poročilo o tako imenovanem »Garda vozlu« s priloženimi ilustracijami, ki ga je posredoval Zvone Koren-čan. Nato pa še moralična arabeska Irene Markuš z naslovom »Kamniško sedlo v februarju« in prav na koncu filozoflčna bodica, naostrena v skladu s polemičnim duhom, ki odlikuje vse Alpinistične razglede. Tako Jahko zdaj še enkrat ponovimo že na začetku zastavljeno oceno te številke Alpinističnih razgledov. Četrta številka solidno napreduje v smeri, ki so jo zastavile že prejšnje številke. Tudi tokrat prinaša članke, ki so tehtni in berljivi, hkrati pa dokazujejo, da imajo Alpinistični razgledi široko in zdravo zaledje, ki nedvomno jamči tudi prihodnost. To nas lahko samo veseli, saj kot taki v tem trenutku pokrivajo vrzel, ki že dolgo zija na področju tovrstne publicistike, ko je alpinizem že tako široko zastavljen in tehnično že tako razvit pojav, da je taka revija že nujno potrebna. Upamo seveda, da se bo — kar se tiče njene materialne osnove — čimprej izkopala iz začetniških težav, tako da bomo kaj kmalu imeli možnost, da bomo v rokah, namesto ciklostiranega zvežčiča, držali profesionalno oblikovano publikacijo, ki nas bo prek fotografije burila tudi s svojo vizualno ekspresivnostjo. Iztok Osojnik NAŠE PLANINE, (3, 4) 1980 (Časopis PZH in PZBiH) Letošnji marčno-aprilski zvezek revije Naše planine na prvih straneh prinaša članek, ki ga bralci Planinskega Vestnika že poznajo, saj je bil objavljen v 10. številki PV leta 1978, ob proslavi 200-letnice prvega vzpona na Triglav. Njegov avtor je dr. Želj-ko Poljak, naslov pa je Hrvati in Triglav. Največ člankov v reviji pa je seveda o gorah in gorskih predelih na Hrvatskem in v BiH. Želimir Kantura iz Zagreba v članku »Po Kapelski planinski poti« opisuje zimski pohod od Mrkpolja do Klenovice. Razdelil ga je na posamezne etape, ki so jih prehodili v enem dnevu. Obširni zapis je opremljen s tehničnim opisom poti in posameznih etap ter z zemljevidom in seveda s fotografijami, ki skladno dopolnjujejo zares z ljubeznijo napisano besedilo. Večina bralcev je skoraj prepričana, da v tako znanem gorovju, kot je Velebit, ni več hriba, ki ne bi bil že opisan. Pa vendar se taki vrhovi še skrivajo, včasih prav zato, ker so vsem na očeh. Enega izmed njih — pravijo mu Kremen — opisujeta Željko Poljak iz Zagreba v sestavku Kremen, in Ante Rukavina iz Gospiča v sestavku »K osamljencu na obisk«. Kremen leži v jugovzhodnem delu Like v cestnem kvadratu: Udbina, Bruvno, Mazin, Lapac. Dviguje se 1000 m nad Liškim poljem, vendar pa je pristop nanj zelo lahek, saj gozdna cesta, ki prepolavlja ta kvadrat, pripelje izletnika prav pod Kremen in je potem do vrha le uro hoda. Če se boste kdaj odpravili na Kremen, naj vam bo pri iskanju vrha in poti nanj v pomoč zelo pre- 312 gledna skica, ki je priložena Poljakovemu tekstu. Kliko Šakib Iz Jajca takole začenja svojo predstavitev planin okoli Glamoča: »Ko boste brali ta članek, boste izvedeli marsikaj o Glamoču in planinah, ki ga obdajajo in zame bo največja nagrada, če se bo kdo, ki je prebral ta potopis, napotil v Gla-moč in na planine, ki ga obdajajo. Zato sem ga tudi napisal.« Razen starega mesta Glamoč opiše še planine Šator, Hrbljlno, Slovinj, Veliko Golijo in okolico teh vrhov. Malokdaj obravnavane teme se je dotaknil dr. Kuno Vidrič iz Beograda. V Jugoslaviji živi več kot 600 000 ljudi, ki so starejši od 65 let. Med njimi je veliko ljubiteljev gora, ki kljub letom redno hodijo na izlete in na manj zahtevne ture. Zelo radi hodijo po transverzalnih poteh, vendar so včasih zanje le prezahtevne, saj moramo upoštevati razlike v telesnih in zdravstvenih sposobnostih starejših planincev. Zato dr. Vidrič predlaga, naj bi glede na starost zmanjšali transverzalne obveznosti in bi tako v aktivnem planinstvu sodelovali dalj časa, saj moramo upoštevati, da transverzalne poti niso namenjene samo mladim planincem. Kadar so planinci veliki prijatelji živali, se težko odločijo, o čem bi pisali. Ker se Ivo Slaviček ni odločil ne za eno, ne za drugo, je obe področji združil in nastal je prijeten zapis srečanja s tremi domačimi živalmi v slovenskih hribih. 18. 12. 1979 so bile Bijele In Samarske stijene razglasili za strogi rezervat. Rezervat je velik 1 341,29 ha in obsega masiv Bijele Stijene s pripadajočim gozdnim področjem gozdnih gospodarstev Senj, Ogulin in Delnice. Več o tem narodnem parku piše magister Željko Kašpar iz Zagreba. Strani, namenjene speleologiji prinašajo Kroniko raziskovanj jame Puhaljke na Vele-bitu, napisal jo je Hrvoje Mlinar; o speleo-loških ekspedicijah piše Vlado Božič; Goran Gabrič je prispeval Malo kroniko spe-leologlje v Dalmaciji, Tonči Radja pa piše o treh zanimivih speleoloških akcijah, V Veliki Kicljevi jami, v Špilji jami — Puhalj-ki, ki jo je obširno opisal Mlinar in o jami Rokina bezdana. Dve veliki fotografiji prikazujeta naše »hi* malajce« na sprejemu ob podelitvi priznanja za najuspešnejši športni kolektiv v letu 1979. V spremnem tekstu opozarja pisec tudi na trofejo »fair play« »Vladimir Oreškovič«, ki jo je dobil član ekspedicije Marjan Manfreda. Komisija za transverzale, ki deluje v Zagrebu, je sestavila register vseh transverzalnih poti v Jugoslaviji in ga objavlja na zadnjih straneh revije. Razdeljen je po republikah. alpinistične novice PROSTO PLEZANJE V AVSTRIJI Prosto plezanje pridobiva v Avstriji (ponovno) svoje privržence. Vendar se ob tem vedno bolj pogosto uveljavlja mnenje, da gre vendarle za klasično plezanje kot ga poznamo v dvajsetih, oziroma poznih tridesetih letih. Razlika med tedanjimi vzponi in sedanjimi v prostem slogu je v tem, da v prejšnjih časih ni bilo bistveno ali so uporabljali posebna pomagala ali ne, kajti višine so premagovali z najmanjšim številom klinov — mnogokrat so uporabljali celo — en sam klin. Število klinov je nato naraščalo s številom vzponov. V kasnejših letih je pač hitrost vzponov narekovala vedno pogost-nejšo uporabo klinov. Tako je danes težko ugotoviti ali pomeni sedanje prosto plezanje ob uporabi modernih pripomočkov zares večjo storitev od tistih vzponov, ki jih poznamo iz zgodnjih let našega alpinizma. Naj tu omenimo dve zanimivi plezalni področji blizu Dunaja. Eno med njimi je Peil-stein in leži 30 km jugozahodno od mesta. To je tako imenovani »plezalni vrtec« 313 Dunajčanov, premore pa precej strmo apneničasto pobočje, ki se vzpenja kakih 100 m v višino. Komite aktivnih plezalcev je tukaj postavilo pravilo, ki ne dovoljuje uporabe takih pripomočkov kot so klini — za razliko od splošnega trenda v Avstriji, saj drugod uporabljajo kline vse preveč svobodno. Komite tudi izdaja v rednih časovnih presledkih seznam plezalnih stopenj in sicer v dveh izvodih — enega z navodili za uporabo klinov, drugega pa za prosto plezanje. Najvišja stopnja, ki jo opisujejo, je po normah UIAA 7. Drugo področje se imenuje Gesäuse in leži 250 km zahodno od Dunaja. Glavna veriga, primerjati jo je moč s Civetto, se razteza kakih 10 km v dolžino. Plezalec bo tu našel nekatere najbolj zanimive in najtežje smeri v Avstriji. V minulem letu je bil brez dvoma največji dosežek na tem področju razmeroma »prost« vzpon v klasični severni strani Dachla, opravljen le s petimi klini. Dolžina plezalne smeri je bila 400 m, delo opravljeno z omenjenimi sredstvi pa lahko ocenimo kot šesto stopnjo, plezala pa sta Dunajčan Felix Kromer in Christian Enserer. j. h. 50 LET ALPINIZMA V BOSNI IN HERCEGOVINI Prek sto alpinistov in gostov iz Zenice, Mostarja, Sarajeva in celo iz Ljubljane, se je 15. marca letos udeležilo slavja v sarajevskem hotelu Bristol, posvečenega 50-let-nici alpinizma v Bosni in Hercegovini (1929—79). y Peter Simonetti, predsednik PZBiH, je v uvodni besedi izrazil zadovoljstvo nad tem, da je bilo prav jubilejno leto kronano z največjimi uspehi (Everest in Pamir). Kronologijo alpinizma v BiH je orisal Slobodan Zalica, medtem ko je sedaj že 70-letni Drago šefer, ki je s pokojnim Vojom I licem opravil prvi plezalni vzpon v steni Djeve na Romaniji, obudil spomine na sam začetek. Sklepni del slavja je bil v znamenju podelitve značk in priznanj. Tisti, ki so v BiH doslej izpolnili pogoje za naziv »alpinist«, teh je 68 (med njimi sta tudi Marija in Bine «urnik, sicer člana Akademskega AO iz Ljubljane, ki pa sta dalj časa živela v Sarajevu), so dobili oštevilčene značke in diplome. Štirje so dobili zlati znak PZJ dvanajst zlati znak PZ BiH in 17 posebno priznanje »častni alpinist«. S posebnimi priznanji so se obdolžili tudi nekaterim organizacijam (med njimi je tudi naše glasilo) ter posameznikom (iz Slovenije ga je sprejel Franci Savenc kot predsednik Koordinacijske komisije za alpinizem PZJ), ki so odločilno pripomogli k razvoju njihovega alpinizma; ta razvoj je mogoče spremljati posebno v zadnjem času. BOSANSKO-HERCEGOVSKI ALPINIZEM Pri komisiji za alpinizem Planinske zveze BiH je registriranih pet alpinističnih sekcij. Delujejo pri planinskih društvih v Sarajevu, Zenici in v Mostarju in imajo približno 70 alpinistov. V letu 1978 so preplezali približno 440 smeri. Med temi smermi je mnogo ponovitev pa tudi prvenstvenih Posebej izstopata Davorova in Centralna smer v severni steni Veleža. Višina stene je 450 metrov, ocena obeh smeri je VI, plezali pa so Naim Logic, Branimir Maltarič in Muhamed Šišič. V Alpah so bili štiri skupine alpinistov, ali vseh skupaj 15 po številu. Bili so na Mont Blancu in na Matterhornu, naveza Naim Logič in Muhamed Gafič pa je preplezala VVelzenbachovo smer v severni steni Lyskamma (850 m). Branimir Maltarič in Mujo Mulaosmanovič sta sodelovala v jugoslovanski odpravi na Pamir in dosegla vrh Korženevska (7105 m), smer Budonova (ocena 5 b). Pri ponovnem obisku Alp je bila najuspešnejša AS Železničar. Skupino so sestavljali Ismet Mulaič, Dženinir Abaza, Redžep Gra-bus, Slobodan Pandžič in Boris Kovače-vič. Povzpeli so se na Mont Blanc, pre- ||| Desno Drago šefer, prvi alpinist BiH, sprejema priznanje plezali severno steno Tour Ronde; Pandžič in Kovačevič pa sta preplezala še Gervas-sutijev ozebnik v Mont Blanc du Taculu. Jesensko tradicionalno sarajevsko^ alpinistično šolo je obiskovalo 45 bodočih alpinistov. Uspeh naše odprave na Mount Everest je okrepil ugled alpinizma tudi v BiH. Zdaj pripravljajo med drugim tudi bosansko-her-cegovsko odpravo v Ande; ko pa bo rešen problem sredstev za alpinizem, pa pričakujejo še bolj pospešen razvoj in še večjo množičnost. Muhamed Gafič Alpinistični razgledi 4/80 VZHODNI GREBEN HUASCARANA »Alpinismus« 4/1980 poroča o prvenstveni smeri po 1000 metrov visokem SV razu na južnem vrhu Huascarana, ki sicer dosega višino 6768 metrov. Vzpon je opravilo osem španskih plezalcev iz Katalonije, vodil pa jih je José Maria Montfort. K samemu vzponu je še treba dodati, da so ga zaradi izrednih težav morali deloma izpeljati po vzhodnem ozebniku. Špance je med podvigom zajel snežni plaz, pri čemer so izgubili celotno opremo in večino živeža. Zato tudi niso več sami zmogli sestopa z gore, morali so počakati na pomoč. M. A. ALPINISTI, BODITE PREVIDNI Tako začenja sestavek švicarska revija Les Alpes, marčna številka, in nadaljuje: Alpinistična sezona je pred durmi in centralni komite švicarskega alpinističnega društva CAS želi opozoriti vse alpiniste, ki iščejo v švicarskih gorah veselje in sprostitev, da lahko v gorah najdejo tudi nesrečo in trpljenje. Dejstvo, da so zabeležili 206 smrtnih nesreč v švicarskih Alpah, nas sili k razmisleku in previdnosti. Na začetku sezone, ko so se ture komaj začele, se je smrtno ponesrečilo 6 oseb, 12 pa so jih v reševalnih akcijah rešili in jih hudo ranjene s helikopterjem prepeljali v bolnišnico. Že na začetku zadnje zime je v Alpah močno snežilo in zato se je zelo povečala nevarnost že od 3000 m višine navzgor. Obvezna je torej največja previdnost in odsvetujejo ture v zasnežene predele brez vodnika, ki dobro pozna snežne razmere na terenu. Ob tem pa ne pozabimo, da tudi najboljši vodnik ne more nadomestiti dobre kondicijske pripravljenosti vsakega posameznika, ki bi morala biti temeljna obveznost za vsakogar, ki se šteje za »alpinista«. Če vrhovi privlačijo »ljubitelje« gora, morajo »ljubitelji« biti zares samo dobro trenirani alpinisti. Nihče ne sme zastaviti ture ali vzpona, ki bi presegla njegove fizične in psihične zmogljivosti in izkustva. Zato svetujejo, da pred vsako turo povprašamo izkušene, ki poznajo razmere in nam lahko dajo koristne napotke. Dolgih vzponov ne bi smeli niti začeti, če nismo prepričani, da imamo dovolj časa tudi za povratek, kajti nepredvidene zakasnitve lahko povzroče resne težave. Vsaka tura se mora začeti ob zori ali še prej in obleči se je treba ustrezno — vetrovka, volnena oblačila in rokavice. Ko zapustimo kočo, poskrbimo, da bo oskrbnik obveščen o naših namerah in o smeri ture. Ob spremembi vremena med turo, je bolje, da se vrnete. Prekinitev ture ni omalovaževanje, niti ni prizadeta alpinistova čast, ampak je dokaz, da je alpinist vreden tega imena, ker se zaveda svojih zmogljivosti in se zavestno odpoveduje nevarnosti, za katero ve, da ji s svojim znanjem in sposobnostmi ne bi bil kos. g g razgled po MEDNARODNI PLANINSKI ARHIV (Internationales Bergarchiv) Nemška planinska zveza (DAV) je sklenila, da bo ustanovila mednarodni planinski arhiv, ki bi arhivsko zajel vsa pomembna podjetja v gorah našega planeta, z namenom, da bi to koristilo planincem vsega sveta. Nalogo je prevzel Toni Hiebeler. DAV prosi vse planinske organizacije, zveze in klube pa tudi vse planince, četudi niso organizirani, da jim pri tem pomagajo z informacijami in poročili o ekspedicijah in zasebnih turah, o novih ureditvah, o spremembah pri prometu, skratka, o vsem, 315 kar je važno za planince oziroma je zanje svetu dobro, da vedo. Naslov te institucije je Mednarodni planinski arhiv (Internationales Bergarchiv) Deutscher Alpenverein, Prateinsel 5, D 8000 München, telefon 29 30 86, telex 5-22282. SONČNI KOLEKTORJI — ZA RAZSVETLJAVO PLANINSKIH KOČ V zadnjem času mnogo govorimo o energiji in o tem, kako priti do cenenih virov energije. Na vidno mesto počasi stopajo tako imenovani zbiralci (kolektorji) sončne energije. »Zbiralci sonca« so že našli na tržišču svoje mesto. Podobni so preprostim ploščam, na katerih so razmeščene silicijeve celice, ki so med seboj povezane. Vse to pa je prekrito s steklom, tako da so zavarovane pred vodo in mehanskimi poškodbami. Plošče so navadno velike 120 X 30 cm. Silicijeve celice pretvarjajo svetlobne žarke v električno energijo. Čim več je svetlobe, tem več dobimo električne energije. Pri 100% sončnosti in najugodnejšem kotu pod katerim padajo žarki na ploščo, dosežemo najboljši učinek. Ob najugodnejših pogojih dobimo tako od 50 do 150 vvatov na m2 sončnih celic. Celotna naprava pa je sestavljena takole: osnova so sončne celice, potem je tu še regulator pa baterije in napeljava. Električna energija, ki jo dobimo s pomočjo sončnih celic, gre prek regulatorja v baterije. Ko zvečer prižgemo luč, uporabljamo elektriko iz baterije, baterija pa se prazni pač odvisno od števila in moči žarnic. Možnosti uporabe: Pretvorniki za sončno energijo so še dragi in investicija mora povrniti stroške tako, da je možnost sorazmerna s stroški. Vzemimo za primer osnovni izračun za kočo, ki uporablja sedem svetlobnih virov. Recimo, da so stalno prižgane le tri žarnice s 15 W od 19. ure do 22. ure in od 3. ure do 5. ure. 3 X 15 W X5 ur 12 vo|tov-=18,7 5 h A (A na uro) Da bi pokrili te vsakodnevne zahteve, morata biti osvetljeni vsak dan dve plošči po 5 ali 6 ur. Ob lepem poletnem dnevu to številko hitro presežemo. Presežena energija se zbira v akumulatorju in jo porabimo ob oblačnih in deževnih dneh. Baterija za tako kočo mora zadostovati za 10 dni slabega vremena: 10 X 18,75 Ah = 187 Ah. To pomeni, da mora biti kapaciteta baterije 200 Ah. Osamljene koče morajo imeti poleti poprečno vsaj 6 ur sonca na dan, da bi bila investicija gospodarna, če bi želeli še večje udobje, lahko s transformatorji spremenimo napetost na 220 V in lahko priključimo majhen mikser, sesalec za prah, brivnik, vendar ta obremenitev ne bi smela presegati 800 W. Edina kontrola, ki je pri tem potrebna, je preverjanje baterij, saj nam avtomatični usmernik sam ureja polnjenje in praznjenje baterije. Prednosti so očitne: nobene možnosti ni za nesrečo, energija je zastonj vse dotlej, dokler sije sonce. To pa še ne bo kmalu ugasnilo. V Alpah že najdemo planinske koče, ki so opremljene s takšnimi baterijami. Koča Frunden na primer nad Kanderstegom ima »sončno centralo«. Koča ima 9 luči, telefon, TV sprejemnik in radio. Morda tudi pri nas ni daleč čas, ko bomo začeli resneje razmišljati o uporabi tako cenene energije, ki nam jo daje sonce, posebej še, ker gre za planinske koče, kjer so investicije za klasično električno napeljavo lahko zelo velike. B. B. ALPSKI CENTER OAV Desetega decembra lani so izročili namenu alpski center OAV. Center je nastal iz stare Rudolfove koče, leži pa 2350 m visoko ob VVeisseeju. Preuredili so jo v izredno kratkem času — v skopih 18. mesecih. »To naj bi bila Meka za planince,« pravijo v OAV. Namen in pomen tega centra pa je — razvijanje planinstva, še posebej pa šolanje članov društva v zimskih in poletnih razmerah, pouk v planinskem zdravilstvu, raziskovanje snežnih plazov, razvoj planinske opreme in planinske informacije. Spoznavali bodo nevarnosti, ki prežijo v gorah, pravila »lepega vedenja« in pa tehniko plezanja tja do druge težavnostne stopnje. Program je zanimiv, naloge zahtevne, za-trdno pa upajo, da jih bodo zmogli, saj ima novi center skoraj 20 000 m3 prostora; na voljo imajo laboratorije, učilnice, knjižnico, raziskovalne prostore, gostinske sobe in kopališče. Za slabo vreme in za vaje imajo pod streho urejeno tudi plezalno steno. Avstrijsko planinsko društvo bo s šolanjem svojih članov v tem alpskem centru razvijalo stike tudi z drugimi planinskimi društvi. Prvi predsednik Luis Obervvalder je dejal: »Vse planinske sosede, društva in ustanove vabimo v naš center, naj se vključijo v naš program.« Bojazen številnih planincev, da jim je predelava stare koče odvzela gorsko zavetišče, je avstrijsko planinsko društvo pregnalo s temile besedami: »Tudi povečana planinska koča bo obdržala svojo funkcijo planinskega zavetišča. Planince in alpiniste bo sprejemala tako kakor prej in jim nudila vse ugodnosti, ki so značilne za dobre gorske postojanke.« Gre torej za dobro stvar, pri kateri je treba avstrijskemu planinskemu društvu zaželeti pri izpolnjevanju programa tega centra vso srečo. F. L. POSLANSTVO V PEKINGU Himalajca Mike Ward in Chris Bonington sta kot posebna odposlanca Sklada Mount Everest v februarju odpotovala v Peking, kjer sta se pogovarjala s kitajskimi hribo-lazci. Upala sta, da se bosta dogovorila za kitajsko-britansko ekspedicijo. Jasno je, da so severna pobočja Everesta ena sama privlačnost, vendar tudi zapeljivi sedemtisočaki na tibetanskem in kitajskem ozemlju vzbujajo poželenje. Bonington in 316 Ward sta zato vzela s seboj seznam zanimivih gora. Ker pač vse več in več hribolazcev dobiva dovoljenje za obiske izza »Bambusove zavese«, je vedno hujši tudi boj za najbolj popularne vrhove. Iranci in Japonci so se že podali na Everest, druga japonska odprava se pripravlja na naskok na SZ greben in na severno področje te gore. Nemški plezalci so se v minulem letu ozirali v trinajsto najvišjo goro sveta, šišo Pangmo, doslej so jo preplezali le enkrat in sicer je ta podvig opravila 195-članska kitajska odprava leta 1964; v letošnjem obdobju od marca do maja pa naj bi močna ekipa na čelu s profesorjem Manfredom Abeleinom in plezalnim voditeljem Gunterjem Stur-morn, odprla novo plezalno pot na severnem delu šiše Pangme. Končno se bodo na šišo Pangmo podali še Fritz Zintl, Michel Dacher (ki ima za seboj že po tri osemtisočake), Sigi Hupfauer, Gerhard Baur in Manfred Sturm. Neka ameriška ekspedicija pa načrtuje za letos visokogorsko smučarsko ekspedicijo na kitajskem ozemlju. NEUCHATELOISKE TEŽAVE Klubsko leto 1979 je bilo za Neuchateloiski odsek leto upov, entuziazma; zadovoljstva in leto brezupa, zmede, dezorganiziranosti in tragedij. Ure navdušenja (svetle ure) so se izmenjavale z dnevi žalovanja. Trije pomembni dogodki so zaznamovali kroniko in prav je, da se jih spomnimo, preden PD TRŽIČ: Tako kot drugod, tudi tu ugotavljajo, da domovi propadajo, ker ni dovolj denarja za redno vzdrževanje, kaj šele za prepo-317 trebne adaptacije. Društvo oskrbuje Dom preidemo na tekoče probleme. Tako začenja svoje poročilo poročevalec tega društva v letošnji tretji številki glasila Les Alpes. Neuchatelski odsek je težko prizadela izguba dveh članov, dveh tovarišev v najlepših letih, mladih, navdušenih, veselih, da živita. 10. decembra 1978 se je na smučarskem izletu, turi ponesrečil Jacques Debrot. Šest mesecev kasneje pa je na uradnem smučarskem tečaju padel čez steno Eric Balmer. Jacques je bil eden izmed stebrov odseka, zelo aktiven in eden izmed članov bodoče himalajske odprave. Izguba teh dveh članov je hudo prizadela jedro odseka. Vendar pa so našli d ovo j moči, da so premagali žalost in zbrali dovolj zaupanja vase, da so delo nadaljevali. S tem so najlepše počastili spomin preminulih članov. Skupino, ki je sestavljala himalajska odpravo, je imela na začetku leta ogromno težav. Jacquesova smrt, bil je eden izmed 8 članov odprave, je bila težak moralni udarec, obenem pa je povzročila se kup dodatnih problemov. Da bi bilo stanje se težje, pa so izvedeli, da je vrh — Rolwaling Himal rezerviran za nepalske alpiniste. Izbrali so nov vrh — Mont Sisne. Mike Cheney, vodja agencije Sherpa Coopérative Trekking, je pristal, da bo njihov zastopnik na kraju samem in najel je sir-darja, ki je že dobro poznal ta predel, kamor so bili namenjeni. 7. oktobra je telegram iz Katmanduja potrdil, da so jim odobrili izbrano goro. Odprava je odšla na pot v macu 1980. B. B. na Kofcah, Zelenico, Dom pod Storzicem in Kostanjčevo kočo na Dobrči. Občina je v ta namen predvidela za letos znesek 650 000 dinarjev. PD ŽIRI: Letos slave že 30-letnico delovanja. Svoj prapor bo razvilo 20. avgusta in sicer pri Koči na Goropekah, ki prav tako slavi 20-letnico delovanja. Dogovarjajo se z Alpino, da bi prevzela patronat nad PD. PD LOGATEC: Za »Kredarico« so doslej zbrali 3,5 starih milijonov dinarjev. Akcijo nadaljujejo. Aktivno je bilo predvsem v organiziranju planinskih pohodov, saj so jih izvedli lani kar 12 s 350 udeleženci. na kratko... PD RUŠE: To društvo je »mlado«, saj je od 1354 članov kar 954 mladincev in pionirjev. Prihodnje leto bodo slavili 80 let delovanja. Njihova članarina je 75, 25 in 10 dinarjev. P D IDRIJA: To društvo je vsestransko, saj aktivno sodeluje z vsemi družbeno-političnimi organizacijami v kraju. Društvo je za »Kredarico« zbralo doslej prek 9 starih milijonov. Smučarski tečaj rta Menini Foto Ivko Poličnik PD GORNJI GRAD: Letos je PD Gornji grad že tretjič zapored organiziralo planinsko-smučarski tečaj na Menini. Udeležilo se ga je 21 pionirjev iz osnovne šole in nekaj mladincev. Tečaj je zelo lepo uspel in si jih mladi planinci-smučarji še žele. PD LOGATEC: Bera dejavnosti tega društva: — poudarek na množičnosti, — obnova markacij Notranjske planinske poti, — 44 plezalnih vzponov, dva zimska doma in dva v tujih gorah, 9 turnih smukov, — 13 izletov, 6 tradicionalnih pohodov. Udeležba: 350 članov in 165 mladih planincev! PD NOVO MESTO: Planinska skupina Drska dela od leta 1977 in vključuje 65 članov. Že drugo leto izdajajo glasilo Markacija. PD DOL PRI HRASTNIKU: Izdaja že četrto leto glasilo Naš planinec. Pravijo, da ga bodo v prihodnje izdajali po potrebi: V 13. številki objavljajo med drugim tele sestavke: Naš dom na Gorah bo lepši in večji, Zbor planinske mladine v Gorah maja 1980... Objavljajo tudi natančen koledar letošnjih akcij. PD RUŠE: Markacijski odsek tega društva je za svoje delo v letu 1979 porabil 8 kg barve 2 kg razredčila in 4 čopiče. PD BOHOR, SENOVO: Izdaja društveno glasilo Bohorski planinski porocevalec. V marčevi številki sodeluje devet avtorjev, v glavnem pa vsebuje poročila o delu, ki so bila namenjena za občni zbor. PD PTT LJUBLJANA: Najvažnejše iz aktivnosti tega društva: dokončati delo na pripravah srednjeročnega načrta razvoja PD PTT Ljubljana za obdobje 1981 do 1985. Tako med drugim piše v 5. številki PTT Novic v poročilu o aktivnosti tega društva. PD TOLMIN: Zlate značke Pionir-planinec je prejelo 222 pionirjev, planinsko šolo pa je zaključilo 22 mladincev, mladi pa so imeli tudi 20 pohodov s preko 1000 udeleženci. V okvir svoje dejavnosti žele pritegniti še več mladine. Gora jurišev — Graška gora Foto Marjan Kompan P D JAVORNIK: Sodi med močnejša planinska društva, saj vključuje 1600 članov, od tega je kar 30% mladine. Želijo, da bi pridobili še več članov, saj je njihova članarina le 50 dinarjev za člane, za mladince pa 25, medtem ko pionirji plačajo le 10 dinarjev. ŠE EN OBČINSKI ODLOK O ZAVAROVANIH RASTLINAH: V pripravi je še en občinski odlok o zavarovanju rastlinskih vrst. Skupščina Nova Gorica predlaga za zaščito na območju občine naslednje vrste: ilirski mleček (Gladiolus illyricus), bodeča lobodika (Ruscus aculeatus), praprotnica venerini lasci (Adiantum capillus-veneris). O podrobnostih bomo poročali ob izidu odloka. PD JESENICE: Lanska bilanca izletov — skupno 42 s 1300 udeleženci. Alpinistični odsek, zdaj ima 41 članov; za leto 1979 ima v evidenci 432 vzponov, odpravo na Mt. Kenyjo (tam so opravili kar 73 vzponov). Oskrbujejo pet bivakov, izdelujejo pa tudi samo plezalne kline. PD TAM MARIBOR: Združuje 13 planinskih skupin in šteje blizu 2000 članov. Najvažnejše iz njihovega dela: — 18 mladinskih pohodov s 1512 udeleženci, 21 alpinističnih predavanj, 60 težav-nejših vzponov... Mnogi člani imajo že značke za prehojene poti. Nadaljujejo 319 akcijo »Kredarica«. PD DOVJE-MOJSTRANA: Letošnji dan planincev bo v Vratih in sicer 14. septembra v organizaciji PD Dovje Mojstrana in PZS. Organizator bo ob tej priložnosti izdal značko Dneva planincev, kot je navada doslej. PD TOMOS, KOPER: Društvo namerava graditi planinsko zavetišče v Bavščici. Dobro sodelujejo z drugimi PD, predvsem pa z Obalnim in z občinskim ZTKOS. PD VELIKE LAŠČE: To društvo drugo leto izdaja svoje glasilo z naslovom Markacije. V drugi številki 1980 je objavljen izvleček zapisnika občnega zbora: Lani so imeli šest izletov, najbolj aktiven je bil mladinski odsek, markacijski odsek je markiral sprehajalno pot v okolici Velikih Lašč, doslej so Izdali šest številk svojega glasila. ŠALEŠKA PLANINSKA POT VABI: PD Velenje jo je odprlo leta 1974. Dolžina — 140 km, prehodimo pa jo lahko v 33 urah. Je 21 kontrolnih točk, označena pa je z rdečim krogom z belo piko in s črko S ... Izjava enega Izmed mnogih, ki so to pot že prehodili: ... Prehodil sem že mnoge transverzale, vendar mi je bila hoja po šaleški poti v izreden užitek ... Žena iz pravljice Foto J. Pesjak Še enkrat: Ajdovska deklica v Prisojniku ... Takale se je »prikazala« našemu naročniku in sodelavcu Juriju Pesjaku. In še beseda uredništva: Vabimo tudi druge, da so pozorni na »čuda gorske narave«, ki jih pri nas ni malo. Fotografirajte jih, mi jih bomo z veseljem objavili. K sliki dodajte najpotrebnejše podatke o kraju in morebitno ljudsko izročilo! TUDI LETOS BO NA TRIGLAVU GNEČA! Priporočamo, da upoštevate tale navodila: — Če je le mogoče, naj velike skupine načrtujejo obisk zunaj največjega navala, vsekakor pa v dneh sredi tedna. Ni nujno, da načrtujete prenočevanje v Triglavskem domu na Kredarici. So tudi ostali triglavski domovi dovolj pri roki in omogočajo obisk Triglava »z eno potjo«. — Ko imate vrh za seboj, se ne zadržujte v triglavskih planinskih domovih po nepotrebnem! Pa še to: Tudi Triglav je gora! Zato je ustrezna planinska oprema nujna! Varujmo gorsko naravo na vsakem koraku! IZKUŠNJE V GORAH Mnogi planinci premalo vedo o planinarje-nju. Študent na primer, ko za svoje znanje prejme šest točk, je na meji slabega, ven- dar ima možnosti, da se poboljša. V gorah pa ni profesorjev, ki bi delili ocene. Vsak mora sam zase opraviti izpit — in to ne slabo. Preslabo pripravljen planinec bo na primer prečepel, če ga bo zalotil vihar, v kakšnem zavetju, potem pa bodo prišli reševalci in ga spravili na varno. Če pa te sreče ne bi imel, bi se utegnilo tako »čepe-nje« končati tudi s smrtjo. Nesreče te vrste, mednje pa sodi večina od tistih, o katerih poročajo statistike, niso »usoda«. »Kdor nevarnosti ne pozna, mora biti pripravljen, da ga bo pokončala,« pravi ljudski rek. Nesreče pa so v gorah vse pogostejše — to pa upravičeno vzbuja zaskrbljenost. Pri iskanju vzrokov za nesreče v gorah se radi ustavljamo — pri pomanjkljivi opremi; vendar pa ni zmeraj kriva nesreče zgolj pomanjkljiva oprema. V veliki meri gre pri tem tudi za pravilno rabo. Sem seveda sodita tudi neizkušenost in pa lahkomiselnost. Vprašajmo se — kdaj postanemo izkušeni planinci? Katere sposobnosti in kakšno znanje je potrebno za izkušenega planinca? Ta vprašanja si zastavljajo tudi tisti, ki se pri planinskih društvih ukvarjajo s planinsko vzgojo in izobraževanjem; ta vprašanja vnašajo v vsebino tečajev, srečanj, seminarjev in tako skušajo bistveno vplivati na zmanjšanje žalostne bilance nesreč v gorah. Namen programov v planinskih šolah je prav gotovo — »vzgajati samostojnega pla- 320 Planinski dom Veliki Dol — 530 m ninca«. Največja pozornost v praktičnem delu pouka velja enemu najpogostnejših vzrokov nesreče v gorah — zdrsu. Te nesreče se dogajajo ne smo na snegu, pač pa tudi na travnatem, blatnem terenu. Snov, ki obravnava te možnosti, je pozorna predvsem na tele elemente: — Kako hoditi po različno trdem snegu, kako postavljati nogo, kako obremenjevati stopalo in podobno ... — Zbira izkušnje, da bi planinec znal sam presoditi, ali lahko prečka sneg brez dodatne opreme ali pa je za prečenje nujno potreben cepin in dereze. — Poučuje tudi rabo cepina, derez in uči zaustavljanje s cepinom; predvsem pa je naloga, da s tem preučujemo možnosti, da do padca sploh ne pride. Izrednega pomena je v sodobnem planinstvu oprema. Prizadevanje strokovnjakov s tega področja je prineslo že veliko dobrih rešitev. Včasih je tudi podcenjevanje opreme lahko usodno; usodno je lahko tudi, če se priložnostni planinci bolj zanašajo na svojo praviloma popolno opremo, kot pa na svoje nepreverjeno znanje in sposobnosti. Varnost, ki so si jo kupili v trgovinah s športnimi potrebščinami, je pogosto varljiva. To pomeni, da je treba na tečajih za vzgojo planincev posvetiti vso pozornost resnični vrednosti pa tudi »zmogljivosti« posameznega kosa opreme. Vzemimo si za primer — čelado. Odločilnega pomena je 321 kdaj in zakaj je čelada nujno potrebna, pa tudi kdaj ni potrebna, oziroma, v kakšnih primerih zelo malo koristi. Samotni planinec na primer, ki se vzpenja brez čelade, se izpostavlja manjšemu tveganju, da bo zašel v plaz kamenja, kakor pa naveza, ki prihaja za njim, saj obstaja velika možnost, da bo planinec pred njim prožil kamenje. S tem pa še ni rečeno, da tudi ta »samotni planinec« ni v nevarnosti, da bi ga zadelo padajoče kamenje. Primer nam pove le to, da je veliko bolj pomembno pravilno ukrepati v danih razmerah, kakor pa upoštevati papirnato razlago o teh rečeh iz šolskih klopi. Na tečajih pogosto posvečamo premalo pozornosti — hoji! Ne glede na to, da Ima danes prevelik odstotek planincev še vedno preslabo kondicijo. k temu dodati tudi na splošno premajhno znanje, kar zadeva hojo po gorskem svetu. Kako naj se človek znajde v brezpotju, če pa vse leto hodi samo po ravnem in po asfaltu? Hoja je bistveni element planinarjenja in je zato nujno vedeti tudi to, kaj se v telesu dogaja, ko hodimo po nevsakdanjem svetu. Izkušnje v hoji, izkušnje v ocenah razdalj v gorah pa tudi (in predvsem) izkušnje v ocenjevanju zmogljivosti — so osnovni elementi, ki pomagajo ustvariti najbolj ugodne pogoje za turo. Zbiranje izkušenj, vzpostavljanje zaupanja med goro In planincem — to pa je tudi nekaj, kar sodi v dograjevanje planinčeve osebnosti. _ , VREME NA KREDARICI V ZIMI 1979/1980 Zadnja zima (december, Januar in februar) je bila na Kredarici, v primerjavi z dolgoletnimi poprečki. nekoliko pretopla (december in februar) in razen zadnjega zimskega meseca (februarja) precej namočena. Decembrski temperaturni popreček je znašal ~5f. Bil je za 1,8» nad normalno vrednostjo l tj. dolgoletnim poprečkom). Januarski temperaturni popreček je znašal —10,4° In je bil za 1.8» prehladen. Zadnji zimski mesec, februar, čigar temperaturni popreček je znašal —7,7° pa je bil za 1,2° pretopel. Ekstremne temperature so bile v mejah doslej znanih absolutnih temperaturnih ekstremov Kredarice. Absolutne maksimalne temperature so bile — 6,2° dne 1. decembra, —0.4° dne 30. januarja in 5,9° dne 9. februarja. Iz teh podatkov lahko povzamemo, da se v mesecu januarju zrak na Kredarici niti za trenutek ni ogrel nad ledišče. Mesečni absolutni temperaturni minimumi pa so znašali: —16,2» dne 31. decembra, —20,4» dne 3. januarja In —15,8° dne 19. februarja. Popreček mesečne oblačnosti prvih dveh zimskih mesecev (december 6,2, januar 6,0) je bil nad normalno vrednostjo in je za oba meseca enaka (5,5). Februarski popreček oblačnosti (4,6) pa je bil občutno pod dolgoletnim poprečkom (5,8). Temu ustrezno je helio-graf na Kredarici registriral tudi število ur s sonč- POPRAVEK V PV 3/80: V 3. številki Planinskega Vestnlka je tiskarski škrat, v sestavku Leta kranjskega planinstva, pustil za seboj naslednje nerodnosti: Str. 129, 9. vrstica napačno: 1900 — pravilno: 1910; str. 130, 2. vrstica napačno: 1961 — pravilno: 1970 in napačno 1967. pravilno: 1972; str. 130, Motiv z gora mm sijem. Decembra je sijalo sonce na Kredarici komaj 83 ur, kar je samo 31 % maksimalnega možnega trajanja. Januarja so dnevi že nekoliko daljši, vendar je heliograf registriral vsega skupaj le 95 ur sončnega sija, kar je 34% maksimalnega možnega trajanja. V februarju, ki je sicer najkrajši mesec leta, pa je sonce na Kredarici sijalo kar 145 ur, kar je 50 % maksimalnega možnega trajanja. Odsev stopnje oblačnosti po eni strani in trajanja sončnega sija po drugI je mesečna množina padavin. V decembru je na Kredarici v 12 padavinskih dneh padlo 144 mm padavin, kar je 124 »/0 normalne vrednosti za ta mesec. Januarja je padlo 110 mm padavin, v 17 dneh, kar je 112% normalne vrednosti. V februarju pa so tamkaj namerili komaj 44 mm padavin, kar je samo 46% normalne vrednosti. Ta množina padavin je padla v 10 padavinskih dneh. Vse zimske padavine predstavljajo izključno sneg. Snežna odeja je bila vse tri mesece neprekinjena, njene posamezne mesečne maksimalne debeline pa so bile 260 cm dne 23. decembra, 320 cm dne 24. januarja in 319 cm dne 2. februarja. Iz podatkov, ki smo jih navedli in primerjali z dolgoletnimi poprečki vidimo, da zima ni bila niti posebno ostra niti preko mere založena s snegom. Prva dva zimska meseca planincem nista bila najbolj naklonjena. Ugodnejši je bil februar, zlasti njegova druga polovica, ki je bila zelo suha in sončna. F. Bernot 16. vrstica dodatno: Jože Koštrun, Lovro Rutar; str. 130. 20. vrstica napačno: predsednika SO Toneta Štefeta, pravilno: predsednika IO Draga Štefeta; str. 132, 11. vrstica napačno: T. Jamnik, pravilno: P. Jamnik; str. 129. pod črto napačno: sestavek so pripravili, pravilno: sodelovali oz. viri. Prosimo za oproščenje, uredništvo! Foto F. Sluga PRISPEVKI ZA PLANINSKI VESTNIK: Miran in Olga Mihelič, prispevek namesto venca na grob pok. L. Avčin — 1000 din; Ida Filipič-Peče-lln, Žiri — 50 din; Mirko Likar, Ljubljana — 100 din; Janko Martinovlč, Beograd — 150 din; Nevina Preveč, Ljubljana 150 din; Tone Skrajner, Ljubljana — 150 din; Anica Žmavc, Ljubljana — 200 din; Bernard Klobučar, Ljubljana — 300 din. Skupno so prispevali 2100 dinarjev. Uredništvo se darovalcem iskreno zahvaljujel Cankarjeva založba pripravlja v okviru svojega srednjeročnega programa novo reprezentativno izdajo z delovnim naslovom SLOVENSKE GORE. Učinkovitega prikaza gorskega sveta si seveda ne moremo zamisliti brez dobrih ilustracij, torej brez dobrih fotografij. Založba je že sprožila široko akcijo za zbiranje fotografskega materiala. Mogoče vas ta akcija ni dosegla, zato vam kot svojemu staremu sodelovacu pošiljamo to vabilo. Na kratko: Radi bi zbrali najboljše dosežke slovenskih fotografov s področja planinstva. Prikazati želimo naš gorski svet z najrazličnejših zornih kotov, v vseh letnih časih, v raznih vremenskih razmerah, življenje v tem svetu (človek, favna, flora) itd. Želimo se izogniti standardnim »razglednicam«, zato bomo za knjigo izbrali res samo izjemno uspešna dela. Najbolj zaželeni so diapozitivi v formatu 6 X 6 cm ali večji, upoštevali bomo tudi dobre in ostre posnetke v formatu 36 X 24 mm (leica). Črno-belih fotografij bo v knjigi samo nekaj in te bodo morale biti res enkratne (format 18 x 24 cm ali večji). Vse izbrane posnetke bo pregledala posebna strokovna žirija in izbrala najboljše, ki bodo primerni za objavo v knjigi. Vsi objavljeni posnetki bodo seveda honorirani po normalnih tarifah. Material bomo zbirali do 31. julija 1980. Po pošti ga pošiljajte na naslov Cankarjeva založba, Kopitarjeva 2, 61000 Ljubljana, če pa ga želite dostaviti osebno, se oglasite na uredništvu Cankarjeve založbe, Hribarjevo nabrežje 13, II. nadstropje. Podrobnejše informacije daje: urednik Kazimir Rapoša, telefon 061 27-045 Zima v gorah Foto A. Doberlet Planinski Vestnik je v svojem dolgoletnem izhajanju vseskozi posvečal planinski fotografiji veliko skrb. Kljub temu, da se je včasih znašel v težki situaciji, fotografska priloga nikoli nI bila spuščena, ampak je bila vedno predmet posebne pozornosti. Planinska fotografija v Sloveniji je bila v vseh obdobjih organiziranega planinstva zelo kvalitetna in to tradicijo bi radi ohranjali še vnaprej. Vendar je bilo opaziti, da so avtorji posvečali največ pozornosti motivom predvsem z območja osrednjih Julijskih Alp, mnogo manj pa so bila zastopana druga območja, kot so Zahodni Julijci, Kamniške Alpe, Pohorje, pa štajersko, Dolenjsko, Notranjsko in Primorsko hribovje. Da bi se Planinski Vestnik odprl vsem področjem širne Slovenije, ki so planinsko in alpinistično zanimiva, razpisujemo natečaj kvalitetnih planinskih fotografij, ki bi jih v naslednjem razdobju postopno objavili v PV. Pričakujemo velik odmev med planinci, saj jih je v zadnjem desetletju včlanjenih v planinsko organizacijo vedno več. Pričakujemo pa tudi raznolikost prikazanih tem z motivi iz vse Slovenije. RAZPIS Planinska zveza Slovenije prireja republiški natečaj za najboljše črno-bele fotografije s planinsko in alpinistično tematiko. Vsak avtor lahko pošlje do 6 fotografij velikosti 18 X 24 cm. Fotografije ne smejo biti kaširane. Natečaj ima tri teme: 1. človek v gorah 2. Slovenska planinska pokrajina 3. Eksperimentalna fotografija s planinsko tematiko Vsaka fotografija mora biti opremljena z naslovom posnetka in naslovom avtorja. Avtorji svoja dela lahko pošljejo po pošti ali prineso osebno na Planinsko zvezo Slovenije, 61001 Ljubljana, Dvorakova 9, s pripisom na zapečateni kuverti »Za natečaj planinske fotografije«. Ne odpiraj! V ovitku mora biti tudi poseben list s seznamom vseh poslanih fotografij in z avtorjevim naslovom. Zadnji rok je 30. oktober 1980. Najboljše fotografije iz vseh treh kategorij bo izbrala tričlanska žirija. Rezultat bo objavljen v Delu, v rubriki »Planine in ljudje», do 20. novembra 1980 in v januarski številki PV 1981. Za nagrajene fotografije so predvidene naslednje nagrade: 1. tema »človek v gorah« 1. nagrada — 2500 din 2. nagrada — 1500 din 3. nagrada — 1000 din 2. tema »Slovenska planinska pokrajina« 1. nagrada — 2500 din 3. tema »Eksperimentalna fotografija« 1. nagrada — 2500 din Nagrajena dela bodo objavljena v PV z običajnim honorarjem. Uredništvo PV bo poleg nagrajenih fotografij Izbralo še 20 fotografij — s pristankom avtorjev — ki bodo primerne za objavo v PV. Nagrajene in izbrane fotografije ostanejo last razpisovalca, druge fotografije pa bo razpisovalec avtorjem vrnil. Uredništvo PV plošče vlaknenke — lesonit — ultrales tiskane, lakirane lesonit plošče dekorativni plastični laminati rezan les furnir pohištvo lesonit lesno kemična industrija 66250 ilirska bistrica TOVARNA DOKUMENTNEGA IN KARTNEGA PAPIRJA RADEČE TOZD TOZD ■p« papirnica ^^^ muflon — brezlesni papirji in kartoni — kartografski papir — heliografski papir — paus papir — papir za filtre — specialni risalni papir — premazni kartoni — mat in sijajni — fotokopirni papir — specialni vrednostni papirji — samolepilni papirji — dekor folije — magnetkontne kartice — specialni premazni papirj IZDELUJEMO OPREMO ZA HIDROELEKTRARNE OPREMO ZA ČRPALNE POSTAJE OPREMO ZA PREOBLIKOVALNO TEHNIKO INDUSTRIJSKA DVIGALA OPREMO ZA INDUSTRIJO OPREMO ZA LADJEDELNIŠTVO NEOBDELANE IN OBDELANE ULITKE TALNA VOZILA IN NAPRAVE TELEGRAM: LITOSTROJ LJUBLJANA TELEFON: (061) 556 021 TELEPRINTER: 31100 POŠTNI PREDAL: 308 LASTEN INDUSTRIJSKI TIR