Celje - skladišče
D-Per
581/1975
1119750794
Leto III. — Številka 3 (24) GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI ZDRAVILIŠČA ROGAŠKA SLATINA April 1975
Srednjeročni plan 1975-1980
V preteklih šestih letih se je število gostov povečalo za 10 %>, dosežene nočitve za 28 %, prodane mineralne vode je 95 °/o več in 7-krat več je prodanega plina. To so izhodišča na katerih predvidevamo obseg poslovanja v naslednjih šestih letih.
Hotele Zdravilišča je v preteklem letu obiskalo 25.414 gostov, ki so imeli skupno 255.418 nočitev. Od tega je 38 °/o nočitev inozemskih gostov. Ob novih kapacitetah, ki jih predstavlja hotel Donat, pričakujemo v tekočem letu 280.000 nočitev. V srednjeročnem programu do leta 1980 predvidevamo 5% letno povečanje in torej v zadnjem letu 350.000 nočitev. Struktura se bo verjetno v tekočem letu nekoliko spremenila, zato računamo v
naslednjem obdobju s 40%> udeležbo inozemskih gostov. Seveda pa takega števila nočitev ne bo mogoče realizirati brez dodatnih investicijskih naložb. V prvi fazi je to preureditev še nekaterih obstoječih hotelov za poslovanje v zimski sezoni in modernizacija. Za planirano število nočitev v letu 1979 sedanje kapacitete ne zadoščajo, zato predvidevamo v letih 1978/79 izgradnjo hotela — depandanse B kategorije s 150 posteljami.
V programu proizvodnje mineralne vode predvidevamo poprečno letno 7% povečanje proizvodnje in prodaje mineralne vode. In to ob realizaciji programa proizvodnje brezalkoholnih pijač, ki naj bi se pričela v letu 1976 z letno količino 5,000.000 ste-
klenic in bi do leta 1980 dosegla letno proizvodnjo in prodajo 20,000.000 steklenic, torej četrtino celotne proizvodnje mineralne vode. Program bo možno realizirati na osnovi dokončanja investicije v cevovod, investicijskega programa za proizvodnjo brezalkoholnih pijač na bazi mineralne vode ter nabave nove polnilne linije v letu 1977.
V	proizvodnji plina CCb predvidevamo 10°/o letno povečanje — 2.500 ton letne proizvodnje v letu 1980, prav tako na osnovi zaključene izgradnje cevovoda, ter investicije v plinarno, predvi-de v letu 1975.
V	vzdrževalni dejavnosti predvidevamo skupno za 11 % povečan obseg dejavnosti in sicer ob ureditvi
pralnice, delavnice v prostorih mizarstva ter redni obnovi opreme.
V celotnem Zdravilišču predvidevamo, da bo v letu 1975 poprečno zaposlenih 792 delavcev, v letu 1980 pa poprečno zaposlenih 864 delavcev.
Na področju dejavnosti družbenega standarda v delovni organizaciji predvidevamo enak obseg in oblike potrošnje kot doslej ter stalno vlaganje v stanovanjsko izgradnjo. S tem bomo predvidoma povečali stanovanjski fond v planiranem obdobju za dve do tri stanovanja letno ter dodatnih 5 stanovanj v letu pred izgradnjo novega hotela.
II. A.
Poziv temeljnim samoupravnim organizacijam in skupnostim, da naročijo glasilo Skupščine SR Slovenije za delegacije in delegate
Skupščina SR Slovenije je v začetku letošnjega leta začela izdajati »Poročevalca« kot uradno glasilo za obveščanje delegacij in delegatov temeljnih samoupravnih skupnosti in organizacij. Njegova naloga je na zgoščen način in pravočasno posredovati skupnostim in delegacijam skupščinsko gradivo, o katerem delegati odločajo v zborih, in zagotoviti še druge pomembne informacije iz dela skupščine, njenega izvršnega sveta in upravnih organov. Poleg tega bo »Poročevalec« po dogovoru med Skupščino SFRJ in skupščinami republik in pokrajin prinašal na enak način obdelano tudi njeno gradivo, saj iz-
hajata obe skupščini iz enotne delegatske osnove. »Poročevalec« bo izhajal dvakrat na mesec, po potrebi tudi v posebnih številkah.
Gre potemtakem za glasilo, ki pomeni v celotnem sistemu informiranja delovnih ljudi in občanov in njihovih skupnosti in delegacij enega izmed osnovnih pogojev za njihovo delo tako v delegacijah kot v konferencah delegacij, v občinskih skupščinah, v republiški skupščini in Skupščini SFRJ. Z njim si bodo delegacije pomagale pri opravljanju dolžnosti, ki jim jih nalagajo delovni ljudje in občani, in pri uresničevanju njihove pravice, da so obveščeni o vsem, kar je
predmet razpravljanja in odločanja v skupščinah.
Upoštevajoč dosedanje izkazane potrebe in izkušnje, stališča družbenopolitičnih organizacij, predvsem pa ustavno določilo o tem, da so temeljne skupnosti dolžne zagotavljati pogoje za uspešno delo — in obveščenost sodi med take bistvene pogoje, sodimo, da smo s skupnimi močmi Skupščina SR Slovenije, Skupščina SFRJ in temeljne skupnosti dolžni zagotoviti, da se ti pogoji uresničijo tudi na ta način, da bo »Poročevalec« redno na voljo vsem, ki ga potrebujejo.
Zato pozivamo delavske svete temeljnih organizacij združenega dela, svete kra-
jevnih skupnosti, vodstva samoupravnih interesnih skupnosti, vodstva družbenopolitičnih organizacij, občinske skupščine in druge interesente, da se nanj naročijo, in sicer da naročijo toliko izvodov, kolikor je po njegovem potrebno za zadostno informiranost njihovih skupnosti in delegacij.
»Poročevalca« naročite na naslov: Skupščina SR Slovenije, Šubičeva 4, Gl 000 Ljubljana. Začasna letna naročnina znaša din 80. »Poročevalec« bo na voljo tudi v prodaji po 3 din za redno številko. Prosimo za natančne naslove skupnih in posamičnih naročnikov.
VRELCI
Osnovna organizacija Zveze komunistov Zdravilišča o uveljavljanju samoupravnih odnosov v temeljnih organizacijah združenega dela
v letu 1974
V torek, dne 4. marca 1975, je tukajšnja organizacija zveze komunistov razpravljala o naslovnem vprašanju. Na sestanku so bili navzoči tovariši Un-verdorben Jože, predsed-sednik Občinske konference SZDL, Darko Bizjak, sekretar Občinske konference ZKJ, Joško Lojen, predsednik skupščine občine. Mlakar Franc, mandatar za sestavo IS Sob in zastopnika Občinskega odbora ZSJ tovariša Komerički in Jer-nejšek.
Vprašanja na posvetovanju so bila tehtna in ustrezna času, ko uveljavljamo ustavne spremembe. Bila so pomembna glede na njihovo medsebojno odvisnost.
Poglavitni del razprave je tekel okoli temeljnih vprašanj: kako se čuti neposreden vpliv volje večine delavcev na upravljanje v temeljni organizaciji združenega dela; ali je bil dosežen bistven preobrat prii odnosu neposrednih proizvajalcev do upravljanja s proizvodnjo in z rezultati dela; prisotnost skrbi in organizirane volje za krepitev materialne baze, tj. investicijske izgradnje, cenejše tehnologije, za večjo produktivnost dela, za osebni standard delavcev glede na njih prizadevnost.
Tovariš Libnik Lojze je podal izčrpen prikaz o teh vprašanjih, ocenjenih skozi prizmo rezultatov dela v preteklem letu. Številke o 26 zborih delavcev s preko 70% udeležbo, 52 sej delavskih svetov TOZD in SDS, 11 sej zbora delegatov, 114 sej raznih komisij, dovolj zgovorno pričajo, da gre tukaj za obsežno preobrazbo, ki ji v tem trenutku tudi ni moč dati ustrezne ocene. Na vseh partijskih in sindikalnih sestankih je ta splet vprašanj pre-vejal dnevne rede. Naš delavec je izoblikoval v sebi sodobnejši odnos do navidezne dileme: ali boljši osebni dohodek ali pa trdnejša ekonomska baza. Jasno mu je, da sta ta dva dejavnika v
organizirani proizvodnji z družbenimi sredstvi neločljivo povezana in drug drugega vzbujata k večji rasti.
Spričo vse močnejše konkurence pri obeh naših proizvodnih dejavnostih, tj. zdraviliški dejavnosti in pri polnitvi mineralne vode in ogljikove kisline, morajo biti vedno bolj v ospredju proti-utežne silnice, kot so: boljše gospodarjenje z razpoložljivim delovnim časom, znižanje polne lastne cene in sprejemanje odločitev o investicijah tam, kejr se bodo najprej uspešno amortizirale.
Naši primerjalni indeksi v primerjavi z ustreznimi republiškimi kažejo, da smo dosegli pri nočitvah boljše rezultate kot so poprečni v republiki Sloveniji. Še ugodnejši je trend porasta pri polnitvi mineralne vode in ogljikove kisline. Med jugoslovanskimi slatinarji smo edina organizacija, ki je ponovno beležila nadaljnjo rast, medtem ko so druge obstale ali pa celo nazadovale v svoji proizvodnji. Finančni rezultati pa ne slede fizičnim. Splošna inflacija tj. podražitve materiala in storitev, potrebnih pri naši proizvodnji, so nam močno zmanjšali ostanek dohodka. Uveljavili smo v celoti intenci j e sindikalne liste glede osebnih dohodkov in drugih prejemkov delavcev (rekreacija, stroški prevozov na delo itd).
Z izgradnjo nekaterih ključnih investicijskih objektov kot sta hotel Donat in cevovod iz Gabernika, so se naše odplačilne obveznosti povzpele že;-nad 1,5 milijard st. dinarjev.
Vendar ni razloga za preplah, to pa še posebno ne, če bomo izpolnili sprejete planske naloge, in to: ca 300.000 nočitev gostov in 5°/o povečano prodajo mineralne vode in plina. V svojem referatu je tovariš Libnik orisal še osnovne značilnosti in postavke iz našega srednjeročnega plana 1976—80. (Več o tem v članku H. A.).
V razpravi so bila osvetljena vprašanja v zvezi z rastjo inflacije in naših neustreznih cen. Konkurenčnost nam onemogoča ustrezno kalkuliranje. Občuten je tudi znesek prispevkov za samoupravne interesne skupnosti. Znašajo že nad 10% od skupnega dohodka. Skrb za nominalno rast osebnih dohodkov, nadalje predvidena inflacijska stopnja v letu 1975, sprejete pogodbene obveznosti v preteklosti, nam bodo volumen kreditne sposobnosti stisnili na kritično točko ničle. Potrebni so nekateri ukrepi za zagotovitev plačilne sposobnosti in drugih vzročnih motenj pri proizvodnji. Mnoge, sicer potrebne investicije, bomo morali preložiti na kasnejše roke.
Kritično je bila ocenjena letošnja kampanja za skleni-
tev številnih samoupravnih sporazumov z različnimi izvajalci raznih družbenih služb. Podpisovanje je imelo nadih formalnosti, celo bi rekli tipične elemente bud-žeta. Takšen odnos ni v skladu z ustavnimi intenci jami, ker delavec ni seznanjen z usodo dinarja, ki ga je namenil tem službam, pa naj-sibo krivda v etapi pri naših delegatih ali pa pri strokovnih službah SIS, ker ne polagajo obračuna. V naših vrstah je preko 75 % delavk, tudi mnogo mater. Dobršen del le-teh še ni občutil bla-godati otroškega varstva. Tudi izgledov za skorajšnje zboljšanje še ni pri roki. V splošnem so tovariši iz občinskih organov ugodno ocenili stopnjo samoupravljanja pri nas.
s. C.
Prispevki za skupno porabo v letu 1975
V prejšnji številki Vrelcev smo poročali o obračunanih prispevkih za splošno in skupno porabo za leto 1974. Medtem pa so v razpravi programi, bilance in stopnje za skupno porabo ter družbeni dogovor o obsegu in strukturi skupne porabe za leto 1975.
Okvir za to porabo določa resolucija o družbeno-eko-nomskem razvoju Slovenije za leto 1975, kjer je določeno, da je skupen prispevek delavca iz osebnega dohodka 29,60 %. Delež posamezne interesne skupnosti je dogovorjen z republiškim oziroma občinskim družbenim dogovorom, ki ga podpisujejo družbeno-politične organizacije in interesne skupnosti. Družbeno-politične organizacije — sindikat in socialistična zveza — so zato organizirale razpravo v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih, z obravnavo celotne skupne porabe in načina finansiranja. Interesne skupnosti pa so v marcu na skupščinah, v katerih imamo tudi mi svoje delegate, sprejemale programe in stopnje prispevkov za leto 1975.
Za programe, ki so bili objavljeni v preteklih mesecih tudi v rednih časopisih, so v razpravi predlagani naslednji prispevki za
letni znesek din
skupnost otroškega varstva SRS	2,37 %	687.300
skupnost otr. varstva občine	0,43	%	124.700
izobraževalne skupnosti občine	5,60 %	1,624.000
kulturno skupnost	0,47	%	136.300
V zemljski atmosferi — ozračju je poprečno samo 0,03 vol. % ogljikove kisline (v 1001 zraka je poprečno samo 0,03 1 ogljikove kisline). Ta neznatni del, ki ga npr. večkrat prekaša že v zraku se nahajajoča množina žlahtnih plinov, pa je hkrati silno pomemben in nenadomestljiv, saj od ogljikove kisline zavisi obstoj življenja na zemlji prav tako kot od kisika.
Z očmi naravoslovca bi na ogljikovo kislino lahko gledali s treh vidikov: kemijskega, fizikalnega in biološkega.
Za formulo CO2 uporablja kemik izraze ogljikov dioksid ali tudi anhidrid ogljikove kisline. Ogljikova kislina nastaja iz njega dejansko šele v vodni raztopini, in sicer po enačbi CO2 + + H2O = H2CO3.
Ogljikova kislina je slaba kislina in razmeroma malo agresivna in rada razpada nazaj v vodo in plin CO2, še zlasti pri ugretju. (Močne in
zelo agresivne kisline so I npr. klorvodikova ali solna, dušikova ali solitrna in žveplova ali žveplena kisli- j na.)
Soli ogljikove kisline se imenujejo karbonati, npr. kalijev barbonat ali pepeli-ka, natrijev karbonat ali soda, kalcijev karbonat ali apnenec.
Soli, v katerih je ogljikova kislina le polpovezana, se imenujejo hidrokarbonati ali bikarbonati, npr. natrijev hidrogenkarbonat ali soda bikarbona.
Gornjo »učenost« bomo bržkone kmalu pozabili, skušajmo pa si zapomniti, da ne bo dvoumnosti, da v trgovini in vsakdanjem življenju pod imenom ogljiko- ! va kislina v glavnem razu- j memo plin CO2, zato za isto blago oba pojma navzkriž uporabljamo.
Za fizika, kakor tudi za kemika, je ogljikova kislina (CO2) plin brez barve, vonja in okusa, v večjih koncentracijah nam »udari« v nos
telesno-kulturno skupnost	0,34 °/o	98.600
zdravstveno skupnost	8,01 °/o	2,322.900
skupnost soc. skrbstva	0,58 %	168.200
invalidsko-pokojninsko		
zavarovanje	11,80 %	3,422.000
skupaj	29,60 %	8,584.000
Zneski prispevkov so računani na osnovo — bruto osebne dohodke obračunane za leto 1974. Kolikor bodo izplačila v tekočem letu višja, bodo skladno povečani tudi zneski prispevkov.
Z istim dogovorom so določeni tudi dodatni prispevki
delovne organizacije za skupnost za zaposlovanje	0,16 »/o	letni znesek din 46.400
zdravstveno zavarovanje	2,57 %	745.300
skupaj na osnovi bruto OD	2,73 %	791.700
izobraževalna skupnost SRS	8,63 «/o	• 1,472.300
raziskovalna skupnost	1,70 %	290.000
skupaj na osnovi dohodka	10,33 %	1,762.300
Valorizacija pokojnin na osnovi vred. poslovnega sklada 1,25 %—	- 0,25%	264.200
Tudi slednji zneski so računani po osnovah, ugotovljenih za leto 1974. Iz izračuna in primerjave ugotovimo, da se zaradi stopenj skupna obveznost ne spreminja, višja bo le toliko, kolikor se bodo povečale obračunske osnove.
Ker so s tem člankom obravnavani le prispevki — torej financiranje splošne porabe, bo potrebno, da nam o uporabi teh sredstev, o delu interesnih skupnosti, o programih in izvrševanju le-teh, poročajo naši delegati.
HA
in je rahlo kiselkast. Pri 011 C in normalnem pritisku (normalni pritisk je pritisk zraka na morski gladini) tehta 1 m3 plina 1,9768 kg ali okroglo 2 kg. Pri visokih pritiskih in nizkih temperaturah se plin CO2 utekočini, pri zelo nizkih temperaturah pa je trdna snov (suhi led). Le-ta namreč pri temperaturi — 78,5° C in normalnem pritisku prehaja — izhlape-va direktno v plin CO2, od tod tudi ime suhi led. Za lažje razumevanje se spomnimo na navadni led, ki se pri 0" C tali v vodi, ta pa pri višjih temperaturah iz-hlapeva v plin — vodno paro.
Za biologa predstavlja ogljikova kislina osnovo za vse organske presnove nasploh.
V	kompliciranem poteku fotosinteze jo rastline sprejemajo iz atmosfere (zraka) in s pomočjo klorofila v zelenih listih in vode ter mineralnih snovi, ki jih sprejemajo preko korenin ter sončne svetlobe gradijo svoje celice oziroma rastejo, pri tem pa v atmosfero sproščajo kisik.
V	živalskem organizmu se v rastlinski hrani »vgrajeni« ogljik s pomočjo kisika iz zraka zopet oksidira v ogljikov dioksid (ogljikovo kislino), ki se preko dihalnih organov ponovno izloča v atmosfero. Ta presnova se vrši tudi s pomočjo rdečega krvnega barvila hemoglobina, ki je zgrajen podobno kot klorofil.
Ne da bi se spuščali v podrobnejše prikazovanje delovanja in važnosti ogljikove kisline v biološkem svetu, kar tukaj tudi ni naš namen, že iz zgoraj povedanega sledi, kar smo zapisali že na začetku, da ne samo brez kisika (kar je na splošno bolj znano), ampak tudi brez ogljikove kisline ne bi bilo življenja.
In vendar, plin CO2 lahko pomeni tudi smrt. Ni strupen. ker pa je težji od zraka, le-tega izpodriva in tako pride do pomanjkanja za življenje potrebnega kisika. Poglejmo nekaj številk.
Akutno nevaren postaja
CO2 v koncentracijah večjih od 6 volumskih °/o. V koncentraciji 8 vol. °/o pride v 30—60 min. do izgube zavesti in smrti. Pri tej koncentraciji ugasne tudi goreča sveča, zato z njo lahko kontroliramo ozračje prostorov. Koncentracije preko 30 vol. °/o so tako nevarne, da pride do izgube zavesti v nekaj sekundah, do smrti pa v nekaj minutah. Maksimalna dopustna koncentracija v delovnih prostorih znaša 0,5 vol. %.
Zaradi fizikalnih lastnosti in pri zadostni koncentraciji deluje in ubija CO2 tudi vrsto bakterij, npr. kvasovke in plesni.
Ogljikova kislina je postala že prava industrijska dobrina oziroma izdelek. Stalno naraščajoča potreba po prečiščeni ogljikovi kislini kot inertnem plinu, za impregnacijo, za hlajenje in za celo vrsto drugih potreb, ki jih bomo še omenili, je privedla do industrijskega pridobivanja in različnih sistemov za skladiščenje in prodajo.
Preko 99,99 °/o celotne zemeljske količine ogljikove kisline je vezane v mineralih, predvsem kot apnenec (iz apnenca so cela pogorja, kapniki v podzemeljskih jamah, skladi marmorja). CO2 v prosti obliki izhaja iz delujočih vulkanov, kakor tudi iz skladov kamenin vulkanskega porekla. V zadnjem primeru gre skoraj vedno za mineralne vrelce, iz katerih se plin CO2 zaradi zmanjšanja pritiska proti zemeljski površini izloča in nato poišče bodisi lastno pot, ali pa prihaja skupaj in pomešan z vodo na zemeljsko površino. Prosti CO2 nastaja nadalje pri mikrobioloških presnovah (npr. pri alkoholnem vrenju), pri gorenj u in kakor smo že omenili — pri dihanju.
Za industrijsko pridobivanje se izkorišča ogljikova kislina iz alkoholnega vrenja, naravnih vrelcev in iz gorenja. V skoraj vseh primerih so pri tem potrebni prečiščevalni postopki kot sta filtracija in sušenje, v primerih zahtev po posebni
VRELCI
VRELCI
Savna in njen pomen za naš organizem
Hotel Donat nudi kopanje v savni — Savna nam nudi čudovito sprostitev
(Nadaljevanje s 3. strani)
čistosti pa še destilacija in sublimacija.
Ogljikovo kislino iz alkoholnega vrenja pridobivajo predvsem v pivovarnah, ki pa jo v glavnem v lastnih obratih tudi porabijo. V manj pogostih primerih pri- | dobivajo ogljikovo kislino iz alkoholnega vrenja tudi pri proizvodnji žganih pijač.
Ogljikova kislina iz naravnih vrelcev vulkanskega porekla je po navadi zelo čista in jo odvzamejo direktno z vrelcev.
Ogljikovo kislino iz gorenja »izpirajo« z natrijevim lugom iz dimnih plinov po- I sebno reguliranih peči za j zgorevanje (odpadnega) olja. V hladnem lugu se plin ' CO2 absorbira, pri močnem ugretju pa zopet (čist!) uhaja. Relativno čist plin CO2 dobivajo tudi kot stranski j produkt v raznih kemijskih industrijah (npr. v petrokemiji).
Nadaljnja predelava plina CO2 sestoji v glavnem iz racionalnega čiščenja in zgoščevanja v zelo gospodarno tekočo ali celo trdno obliko. To dosežemo s kom-primiranjem v večstopenjskih kompresorjih in istočasnim ohlajevanjem. Tekoča ogljikova kislina (= plin CO2!) se da prečrpavati in je primerna za skladiščenje.
Pri hitri sprostitvi na normalni pritisk se del tekoče ogljikove kisline hitro vplini —- izpari. Za to potrebno toploto odvzame preostali tekoči kislini, leta se zato močno ohladi (— 78,5° C) in, kar smo že enkrat omenili, strdi v CO2 sneg, ki ga stisnejo v bloke — suhi led. Suhi led pakirajo v embalažo z dobro toplotno izolacijo, ki pa je hkrati propustna za pline.
Tekoča ogljikova kislina se skladišči in transportira v jeklenkah, v novejšem času pa vse bolj v posebnih cisternah, tako pri proizvajalcu, na poti, kakor tudi pri uporabniku in ima od klasičnega načina velike prednosti. Pri cisternah znaša lastna teža samo 0,6—0,7 kg za vsak kg CO2, medtem ko pri jeklenkah do 3 kg za vsak kilogram CO2, velike prednosti pa so nadalje v sami manipulaciji.
Uporaba ogljikove kisline je mnogostranska. Poglejmo
ZGODOVINSKI PREGLED Potilna kopel v starem veku
Medtem ko so bile pri starih Indijcih in Helenih v uporabi predvsem ohlajeval-ne kopeli, je imela pri Rimljanih parna kopel veliko vlogo. V času rimskega imperija so že obstajale komore s toplim zrakom (Tepida-rium), prostor za znojenje (Sudatorium), zraven je bila kopel s toplo vodo (Calida-rium), s hladno vodo (Frigi-darium), kakor tudi plavalni bazeni s toplo in hladno vodo (Alveus, Piscina). Te kopalne naprave niso služile le kot mesto razvedrila in luksuza, temveč kot zdrava nega človeškega telesa.
Potilna kopel v srednjem in novem veku
V zgodnjem srednjem veku je bila parna kopel v uporabi predvsem v samostanih. Tako najdemo načrte samostana Sv. Gala iz 9. stoletja, v katerih je vrisan sistem parnih kopeli. Konec 12. stoletja najdemo listine s skicami odprtih kopališč. Iz 13. in 14. stoletja najdemo na primitivnih podobah saških ogledal prikazano kopalnico, v kateri ležijo kopalci na klopeh in si pahljajo oziroma udarjajo z nekakšnim čopom oznojena telesa. Na slikah se vidijo polivi vode na kamenje peči in paro, ki se sprošča po prostoru. Takšna kopališča so bila dobro obiskana. Posamezni cehi so imeli v svojih predpisih natančna kopalna pravila. Pojavi se tudi ime kopalca (kopališki mojster); ta je v začetku bil predvsem brivec; vedeli so namreč, da se brada najlažje obdela po potilni kopeli (mila za britje še niso poznali). Ko se je konec 15. stoletja pojavil v Evropi sifilis, so menili, da bo to povsem Zavrlo razvoj kopališč. Res je, da je bolezen marsikdaj izvirala iz kopališč, vendar zaradi nesterilnih instrumentov, ki so jih uporabljali za puščanje krvi (to je bila terapija, ki je bila vezana na potilno kopel).
Tudi 18. stoletje je zaradi ekonomskih, higienskih in
psiholoških razmer korak nazaj v razvoju kopališč. V 19. stoletju dosežejo parne in potilne kopeli velik razmah pod imenom »rimsko irske« in »rusko turške« kopeli. Tako sta tudi v današnjem svetu v uporabi predvsem dve savni: ruska savna — predstavlja nižje tem-perirano parno kopel; finska savna — uporablja se vroč, suh zrak.
Ker deluje v okviru Zdravilišča finska savna, bom v nadaljevanju govoril o tej.
Interes za finsko savno je narasel predvsem po olimpijskih igrah 1. 1936. Takrat je prvič predstavljena širšemu krogu ljudi. Uspeh je bil toliko večji, ker so bili finski atleti zelo uspešni. Savno so si namreč pripeljali kar s seboj v Berlin.
Pogled v savno hotela Donat
Savna leži v zgornjem prostoru kopališča hotela Donat. Prostorsko je razdeljena na moški in ženski del. Vsak del ima:	garderobo, tuše,
dve savni, solarij, bazenček za ohlajevanje, počivalni prostor in prostor za masažo. S savno mislimo vroč prostor. Kabina je obdana z lesom. V njej so: peč •—• električna (obstojajo še plinske in na trda goriva ter elektronske) s kamenjem; vedro z zajemalko (za polivanje kamenja); na stropu so merilne naprave termometer, higrometer, peščena ura in alarmna naprava. Tu so še štiri klopi za sedenje oziroma ležanje, ki so razvrščene v etažah.
Obratovalni čas savne
Savna dela trenutno od 14. ure dalje. Gosti se menjajo na uro in pol. Za savno se gost prijavi na blagajni kopališča, tu vplača za enkratno uporabo savne 40 dinarjev, dodatno lahko vplača še masažo, celotno ali delno.
Postopek savnanja
Vsak gost dobi rjuho in frotirko, odda obleko v garderobo, gre pod tuš, se namili in opere, nato se dobro otre s frotirko, tako da gre v samo kabino popolnoma
suh. Nujno je, da je telo suho in golo. Tako se pospeši znojenje. Celoten postopek v savni ima dve fazi: fazo gretja in fazo ohladitve telesa.
1. Faza gretja
Savnanje je najbolj učinkovito pri temperaturi 75° do 80° C; čas znojenja 20 do 35 minut, odvisno kako je kdo na savno že navajen. V savni so klopi postavljene v etažah, tako da je pri najvišji pod stropom temperatura skoraj 100n C. Klop izberemo v višini, ki nam najbolj odgovarja. Po nekaj minutah (ca. 10 minut) sedenja, ko smo že dobro oznojeni, pričnemo postopek. Z vodo polijemo vroče kamne. Nastala para povzroči zvišanje temperature v prostoru, nato ležimo sproščeno 10 do 15 minut, tako da smo dobro razgreti.
2. Faza ohlajevanja
Razgreti in oznojeni gremo najprej v zračno kopel (pri nas solarij). Globoko izdihavamo. Po zračni kopeli se potopimo v bazenček s hladno vodo. Ko smo primerno ohlajeni, gremo v prostor za počivanje. Počivamo 15 do 20 minut. Po savni je priporočljiva tudi masaža.
SAVNA JE ZDRAVA!
Danes dosti govorimo o človekovem zdravju, vendar pa storimo zanj zelo malo. Najpogostejši vzrok za nagle prehlade, gripo, bolezni ožilja in revmo je, da se vse premalo gibljemo, napačno hranimo in ne utrjujemo dovolj svojega organizma. In prav v tem je moč savne. Srce, vegetativno živčevje, krvni obtok, žleze in mišičje reagirajo na dražljaje, ki jih povzroča kopel v savni. Človek se v savni, ker gre za vročo in nato hladno kopel, močno oznoji in pregreje. Toplota v telesu naraste za 2n C, kožna pa za 10° C — hypertermija. Ohladitev, ki sledi, pa utrdi organizem. V savni se razširijo žile in kožne pore, srčni utrip postane hitrejši, vendar srce
zaradi tega ni preobremenjeno.
S pospešenim krvnim obtokom dobi srce več hrane, kar spodbuja njegovo funkcijo. S savno se znebimo tudi odvečne telesne tekočine; postanemo vitkejši. Savna polepšuje! Z rednim kopanjem v savni skrbimo za kožo in polt: toplota kože se poveča, s tem je koža močno prekrvavljena in pospeši se presnova. Izločijo se mastne kisline in mnogi minerali. Koža se s tem obnavlja.
Savna in športniki
Že od nekdaj je poznano, da se po telesnih naporih naberejo v mišicah ostanki presnove, ki povzročajo človekovo utrujenost. S savno se ostanki presnove izločijo. S tem se kondicija športnika močno dvigne.
Savna kot terapija
1.	Akutni infekti — akuten katar, infekti gripe v zgodnjem stadiju; važno je doseči močno prekrvavitev; vodno ohladitev izpustimo. Savnamo se enkrat tedensko 30 minut.
2.	Subakutni in kronični infekti — katarji dihalnih poti, revmatične bolečine; savnamo se največ dvakrat tedensko; dolžino kopeli stopnjujemo.
3.	Hormonske motnje — tolščavost, predklimakterič-ne in klimakterične motnje, dyzmenoreja (bolečine ob menstruaciji).
4.	Lažja neurovegetativna distonija, migrene, akrocia-noze; predpisujejo se ena do dve kopeli tedensko.
5.	Kožna obolenja, kronični ekcem, urtikarija, pso-riaza; ena do dve kopeli tedensko brez vodne ohladitve.
KDAJ SE NE SAVNAMO
1.	Infekcijsko vnetni procesi, visoka sedimentacija, tuberkuloza, polyarthritis reumatika.
2.	Obolenja krvnega obtoka — previsok pritisk (nad 200 mm Hg), arterioskleroza, obolenja srca — dekompen-zacija.
3.	Obolenja ledvic, vnetni procesi, krvavitve.
4.	Pri težkih nevrovegeta-tivnih motnjah.
SMERNICE
ZA BODOČE DELO OSNOVNIH ORGANIZACIJ SINDIKATA »ZDRAVILIŠČA«
Sedaj, ko so plodni kongresni dnevi za nami, zavezuje naše osnovne organizacije sindikata, da se dosledno zavzemamo za uresničitev vseh doslej sprejetih dokumentov in ustave.
Da pa vsi ti dokumenti ne bodo ostali samo deklarativni, je dolžnost vseh nas, predvsem pa vodstva, da te naloge uresničimo. Zato je potrebna živa, poštena sila, katero sestavlja danes naš delavski razred.
Ker pa je za nas, kot del celice celotne družbe, važno delo in življenje v naši delovni organizaciji, saj spremembe v političnem in družbeno-ekonomskem sistemu prenašajo največ vprašanj iz tega področja v pristojnosti TOZD, smo predlagali občnemu zboru v sprejem naslednje smernice za bodoče delo sindikalnih organizacij.
Sindikalna lista 1975
Sindikalna lista, oziroma usklajenost njenih izhodišč, omogoča vsem sindikalnim organizacijam, da se v veliki meri usmerijo v prizadevanja za dvig produktivnosti, v izgrajevanje spodbudnih sistemov delitve po delu in v druge osnovne probleme sindikalne aktivnosti.
Gospodarjenje — dohodki in osebni dohodki
Osnovne organizacije sindikata se bodo dosledno zavzemale za uresničevanje politike gospodarske stabilizacije. Osnovni cilj pa mora biti povečanje dohodka, kar pomeni, da je potrebno zmanjšati režijske stroške, povečati proizvodnjo ter usmerjati investicijske naložbe v takšno tehnologijo, ki bo v najkrajšem času dala ustrezne učinke. Pri delitvi dohodka pa moramo težiti k optimalni delitvi, na del za skupno in osebno uporabo in na del za razširitev materialne osnove družbene proizvodnje.
Optimalnost bo dosežena, če s stališča dolgoročnih in kratkoročnih družbenih koristi ne bomo prizadeli nobene oblike porabe, če bo delitev spodbujala subjektivne sile, delovne ljudi k večji produktivnosti in če bo hkrati optimalno opravičena s socialnega stališča. Vztrajali bomo na tem, da bo najnižji osebni dohodek v rednem delovnem času zagotavljal eksistenco vseh delavcev, dolgoročno pa omogočal ekonomsko in socialno varno življenje.
Nadaljnje razvijanje samoupravljanja delavcev in vloga sindikalne organizacije pri obveščanju Formalne pogoje za dobro samoupravo imamo. Sindikati bomo tudi v bodoče uresničevali svojo odgovornost za razvoj samoupravljanja. Zaradi tega bomo sindikati zagotavljali, da bodo zbori delavcev polno uveljavljeni in še s pomočjo obstoječih načinov informiranja zagotovili dobro obveščenost članstva, kar je pogoj za dobro samoupravo.
Delavska kontrola
Naloga osnovnih organizacij sindikata je organiziranje usposabljanja delavcev članov delavske kontrole. Pri nas ti odbori delavske kontrole še niso povsem zaživeli. Osnovne organizacije sindikata se za naslednje obdobje zavežejo organizirati usposabljanje članov delavske kontrole, delavci pa se moramo zavedati, da moramo stalno vplivati na njihovo delo.
Reševanje stanovanjskih problemov
Čeprav smo v preteklem letu precej vložili v izgradnjo novih stanovanj, je zaradi števila nerešenih prošenj to vprašanje eno najbolj perečih na področju urejanja življenjskih in delovnih razmerij delav-
cev. Zato bomo v prihodnje z večjo zavzetostjo pri organih upravljanja zahtevali, da se bolj posvetijo tem problemom, saj bomo sindikati stanovanjsko gospodarstvo obravnavali kot dejavnost posebnega družbenega pomena.
Rekreacija in oddih
Odveč bi bilo govoriti, kaj pomeni družbi zdrav človek — zdrav delavec. Zato bosta oddih in aktivna rekreacija kot nedeljivi in sestavni del družbene reprodukcije in standarda delavcev, skrb vsake OOS. Ker pa pomeni za sindikalno organizacijo, kakor tudi za odbor za družbeni standard, organiziranje množičnih oddihov in množične športne rekreacije ogromno dela, ki ga je z volonterskim delom težko izvajati, se bo sindikat v prihodnje zavzemal za to, da se za to področje odpre delovno mesto in se ga še primerno kadrovsko zasede.
Seveda pa nas poleg naštetih nalog čaka še delo pri razvijanju kulture, delo za utrjevanje in uveljavljanje koncepta vseljudske obrambe idr.
Kot vidimo nas v prihodnjem obdobju, ker smo se odločili dosledno izvajati naloge ustave in kongresnih dokumentov, čaka dosti dela. To pa niso naloge delegatsko sestavljenih organov za delegatsko sestavljene organe, ampak naloge organiziranega članstva za organizirano članstvo.
Naj na koncu ponovim besede predsednika CK ZKS na 8. kongresu zveze sindikatov Slovenije:
»Sindikati -—• najbolj množična politična organizacija delavskega razreda — so orožje delavcev v boju za resnično samoupravno socialistično družbo.«
Izvršni odbori osnovnih organizacij B. K.
B. K.
5
VRELCI
VRELCI
Medsebojna razmerja v združenem delu
ODPIRAMO NOVO RUBRIKO, V KATERI BOMO SKUŠALI V OBLIKI VPRAŠANJ IN ODGOVOROV POJASNJEVATI PROBLEMATIKO S TEGA PODROČJA, PREDVSEM TISTO, KI SE NAM KAŽE VSAK DAN.
Pravice in obveznosti iz medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu so sicer urejene z ustavo, zakoni, samoupravnimi sporazumi in splošnimi akti, vendar smo večkrat v zadregi, ko se je v konkretnem primeru treba odločiti za pravilno ravnanje. Seveda z objavljanjem vprašanj in odgovorov ne bo mogoče sistematično obdelati tega tako zelo obsežnega in delikatnega področja združenega dela, kar tudi ni namen te rubrike, vsekakor pa bo rubrika skušala biti korisna za vsakdanjo rabo. Prav gotovo bo postala zanimivejša, če boste sodelovali tako, da boste na uredništvo pošiljali vprašanja.
Vprašanje: Izraza sprejem v delovno razmerje po novih ustavnih in zakonskih predpisih ne poznamo več. S katerim izrazom smo ga nadomestili oziroma zakaj izraz
Gost: »Prosim eno skodelico »podaljšane« črne kave.«
Natakarica: »Takoj, prosim.« In kmalu nato prinese naročeno. Gost popije kavo. Bila je »podaljšana« in temu primerno vodenobleda.
Gost: »Plačat, prosim!«
Natakarica: »Deset dinarjev (novih), prosim.«
Gost plača, vzame v roke cenik in računa. Po ceniku stane kava 5 din. Za podaljšano kavo je bil porabljen normativ materiala, ki zadošča za eno
Razgovor je tekel med nekim našim delavcem (morda delavko) in med predsednikom KO Rdečega križa v enem od naših obratov.
Predsednik: »Tovarišija, pričakujemo vas za odvzem krvi. Pridite čimprej na mesto!«
Delavec (ali delavka): »Ne bojno šli. Smo preslabo plačani!«
Predsednik: ?? !!
Humanitarna zavest: »V kakšni zvezi je takšno tvoje nazi-ranje, tovariš? Dandanašnji
delovno razmerje ni več prikladen?
Odgovor: Nova ustava določa, da ima delavec v združenem delu pravico delati z družbenimi sredstvi, kar je njegova neodtujljiva pravica. Vsakemu delavcu v združenem delu s sredstvi, ki so družbena lastnina, je zajamčeno, da pri uresničevanju te pravice skupno in enakopravno z drugimi delavci v temeljni organizaciji združenega dela odloča o delu in poslovanju, ureja medsebojna razmerja pri delu, odloča o dohodku itd. Torej delavec ni v nikakršnem delovnem razmerju do temeljne organizacije v kateri dela, ampak je njen enakopraven subjekt odločanja. Na podlagi te vsebinske spremembe smo nekdanji izraz sprejem v delovno razmerje nadomestili z izrazom pridobitev lastnosti delavca v združenem delu.
kavo z dodatkom pol deci vode. Torej je plačal za dodane pol deci vode 5 din. Ker pa ima en liter 20-krat po pol deci, bi stal potemtakem 1 liter vode 100 din. Ker pa ima en kubik 1000 litrov, bi stal v tem primeru kar deset starih milijonov dinarjev.
Hudo hudi časi se nam obetajo, ko bo vsled pomanjkanja postala voda zelo iskan redek tržni artikel. Baje že v naslednjem desetletju.
p rete nesreče povsod in ob vseh prilikah, na poti na delo, na delovnem mestu, na cesti, tudi doma. Preže in prete na tvojega otroka, na svojce, pa tudi ti nisi izvzet!
Ali si pomislil(la) na negibnega ponesrečenca, bolnika ali na porodnico. In, da bi morda ravno tvoja kri vrnila družini hranitelja, otrokom njihovo mater in skupnosti sotovariša.
Gotovo si se prenaglil(la) in o tem nisi razmislil(la). Pa boš. Saj si tudi ti homo sapiens.
Vprašanje: Ali je dovolj, da se delavec oziroma kandidat za prosto delovno mesto s samoupravnimi akti seznani na ta način, da jih le prebere in podpiše izjavo, ali pa mu jih je treba izročiti v trajno uporabo?
Odgovor: Zakon določa, da morajo izbranemu kandidatu biti hkrati vročeni samoupravni sporazumi o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in drugi samoupravni sporazumi, ki urejajo njihove pravice in obveznosti v TOZD. To določilo pomeni, da je z vročitvijo delavec dobil te akte v trajno uporabo in mu jih je torej ni treba vrniti.
Ponovno vročanje istih aktov ni potrebno pri delavcih, ki se zaposlujejo le za določen čas in po daljšem ali krajšem presledku zopet združijo delo v isti TOZD, seveda le pod pogojem, da med tem ni prišlo do spremembe teh aktov. Če je prišlo do spremembe, se jim lahko vročijo le-te, v vsakem primeru pa morajo podpisati izjavo, da z njimi soglašajo in da so jih prejeli.
Vprašanje: Ali je delavec, kateremu je lastnost delavca prenehala v prvi TOZD zaradi hujše kršitve delovne obveznosti, že avtomatično ob pravico, da se prijavi na prosto delovno mesto v drugi TOZD?
Odgovor: Nikakor ne. Če bi samoupravni sporazum o združevanju v delovno organizacijo vseboval določbo, s katero bi se omejevala pravica za pridobitev lastnosti delavca v drugi TOZD, bi bila takšna odločba protiustavna. Kajti vsakemu delavcu je ne glede na to, kako mu je prenehala lastnost delavca v združenem delu, pod enakimi pogoji dostopno vsako delovno mesto. Seveda pa je drugo vprašanje, če ga bo druga TOZD hotela izbrati za objavljeno ali razpisano delovno mesto.
Vprašanje: Na razpisano ali objavljeno delovno mesto
se javi en sam kandidat. Glede na to, da je izbiro mogoče opraviti le med več kandidati, je vprašanje, ali mora biti ta edini kandidat izbran?
Odgovor: Zakon predpisuje, da se mora opraviti izbira med prijavljenimi kandidati, če ti izpolnjujejo pogoje iz javnega razpisa oz. objave. Organizacija združenega dela mora torej izbrati izmed prijavljenih kandidatov enega, če izpolnjuje pogoje razpisa oz. objave in mora biti izbran celo en sam prijavljeni kandidat, ki izpolnjuje vse pogoje za delovno mesto.
Vprašanje: Za objavo delovnega mesta pristojni organ TOZD sklene, da se v sistemizaciji delovnih mest določeni pogoji za delovno mesto spremene npr. tako, da se namesto srednje izobrazbe in treh let delovnih izkušenj v objavi zahteva višja izobrazba in pet let izkušenj. Ali je tak sklep zakonit?
Odgovor: Takšen sklep je nezakonit. Pogoji za delovno mesto morajo biti določeni v sistemizaciji delovnih mest ali v samoupravnem sporazumu o medsebojnih razmerjih. Objaviti se smejo samo pogoji, določeni v teh aktih. Če se razmere na delovnem mestu tako spremenijo, da je treba določiti drugačne pogoje, je treba začeti postopek za spremembo pogojev ali pa postopek za odpiranje novega delovnega mesta.
Tudi naknadna sistemizacija posameznih delovnih mest ni zakonita. Vedno je treba vsako delovno mesto najprej sistemizirati in šele potem razpisati oziroma objaviti.
Vprašanje: Ali se prijava kandidata na delovno mesto lahko avtomatično zavrne, če kandidat v prijavi ni navedel podatkov, iz katerih bi bilo razvidno, da izpolnjuje zahtevane pogoje, ali če kandidat ni predložil zahtevanih dokazil?
Malo za šalo - malo zares
(ALI: PO OEM JE 1 KUBIK VODE V ENI N ASIH RESTAVRACIJ)
Zelo zares - in nič za šalo
(ALI: PO ČEM SE VREDNOTI 2 DECI KRVI. KI JO PROSTOVOLJNO DAJEMO V KRVODAJALSKI AKCIJI)
Odgovor: Avtomatična zavrnitev prijave ne bi bila pravilna. Kandidata je treba opozoriti, da v določenem roku dopolni svojo prijavo oziroma predloži zahtevana dokazila.
Vprašanje: Kdaj zdravniški pregled plača delovna oziroma temeljna organizacija in kdaj delavec sam?
Odgovor: Med ukrepe za odvračanje in preprečevanje nesreč pri delu in obolenj za poklicno boleznijo spadajo tudi zdravstveni pregledi delavcev, ki prvič stopijo na delo in preventivni zdravstveni pregledi delavcev. Zakon predpisuje, da stroške teh zdravstvenih pregledov nosijo organizacije združenega dela. Prav tako organizacije združenega dela nosijo tudi stroške za zdravstvene preglede po posebnih predpisih. Stroške zdravstvenih pregledov nosijo delavci sami le v primeru, če po daljši prekinitvi dela (najmanj 6 mesecev) želijo ponovno pridobiti lastnost delavca v združenem delu. Pri neposrednem prehodu iz ene organizacije združenega dela v drugo, zdravniški pregled ni potreben, razen če je v novi organizaciji potreben pregled po posebnih predpisih.
Vprašanje:	Samoupravni
sporazum in sistemizacija določata delovna mesta, kjer se zahteva poskusno delo. Če delavec poskusno delo odkloni, ali je to razlog, da tak delavec ne more pridobiti lastnosti delavca v združenem delu?
Odgovor: Če je za delovno mesto predvideno poskusno delo in je bilo to tudi v objavi oziroma razpisu navedeno, lahko pridobi lastnost delavca le tisti delavec, ki privoli, da bo določen čas delal na poskusnem delu?
Vprašanje: Komisija, ki ocenjuje delo delavca v času poskusne dobe, ga oceni negativno. Kakšne možnosti ima delavec, ki se s takšno ocenitvijo komisije ne strinja?
Odgovor: Delavcu, ki ne izpolni uspešno zahtev poskusnega dela, preneha lastnost delavca v združenem delu z dnem, ko poteče rok na zahtevo za varstvo pravic zoper sklep o prenehanju lastnosti delavca v
združenem delu. Ta rok je določen v samoupravnem sporazumu o medsebojnih
Če vloži zahtevek za varstvo pravice, mu preneha lastnost delavca v združenem delu, ko mu je o tem vročen dokončen sklep. O zahtevi za varstvo pravice mora biti v TOZD odločeno v 30 dneh od njene vložitve, razmerjih.
Vprašanje: Ali zadostuje, da se komisija, ki ocenjuje delo delavca na poskusnem delu, sestane pred potekom poskusne dobe in izdela pismeno oceno?
Odgovor: Pismeno oceno o poskusnem delu mora komisija vsekakor izdelati, vendar pa mora ves čas poskusne dobe spremljati delavčevo delo. Pred začetkom poskusnega dela mora biti delavec seznanjen s programom poskusnega dela in s komisijo, ki bo njegovo delo spremljala.
Vprašanje: Ali je dopustno podaljšati poskusno delo, če je delavec iz upravičenih razlogov določen čas med poskusnim delom odsoten z dela?
Odgovor: Ko je delavec iz upravičenih razlogov, npr. zaradi bolezni, med poskusnim delom odsoten z dela, se lahko poskusno delo podaljša za toliko, kolikor je trajala odsotnost. Z drugimi besedami bi lahko rekli, da poskusno delo med upravičeno odsotnostjo miruje.
Vprašanje:	Ali delavec
med poskusnim delom lahko, kadarkoli hoče, preneha z delom?
Odgovor: Zakon daje delavcu, ki meni, da predvideno delo ne ustreza njegovi delovni sposobnosti, pravico med poskusnim delom vsak čas izjaviti, da ne želi delati v TOZD. Na podlagi take njegove izjave mu preneha lastnost delavca v združenem delu z dnem, ko podpiše izjavo in lahko že z istim dnem zapusti delo. Glede prenehanja lastnosti delavca v združenem delu za čas poskusnega dela torej delavec in organizacija združenega dela nista v enakem položaju, saj se volja drugih delavcev v organizaciji združenega dela o prenehanju lahko uveljavi le na podlagi negativne ocene in po preteku poskusnega roka.
Udeležba na gostinskih zborih in razstavah
O udeležbi na gostinskih zborih in strokovnih gostinskih posvetovanjih ter razstavah še vedno obstajajo različna mnenja. Nekateri mislijo, da so to izleti gostinskih delavcev, drugi, kar velja predvsem za udeležbo na gostinskih zborih, mislijo, da je to zadeva sindikalne organizacije. Nekaj pa nas je, ki menimo, da je udeležba na teh in podobnih zborih, razstavah in posvetovanjih čista strokovna zadeva. Takšnim različnim mnenjem pa je ustrezna tudi likvidacija računov za udeležbo. Računi za take storitve se prenašajo V likvidacijo od odbora do sindikalne konference, rezultat pa je huda kri in plačilo zamudnih obresti.
Osebno menim, da spada udeležba na omenjenih zborih in razstavah ter posvetovanjih pod strokovno izobraževanje. Ne morem si zamisliti aktivne udeležbe na gostinskih razstavah, če bodoči razstavljale! nimajo možnosti ogleda takih razstav in tako biti na tekočem z napredkom v stroki. Poleg ogleda strokovnih razstav pa se na zborih izmenjujejo tudi izkušnje v 'stroki in turizmu
V prvih treh mesecih letošnjega leta so nas obiskali odjemalci mineralne vode Donat iz sosednje Avstrije, predvsem iz dežele Koroške. Obiske je organiziral naš zastopnik iz Celovca g. Kristijan Breznik. Gostje so prihajali v skupinah po 40 do 50 oseb in se zadržali pri nas po 4 do 5 ur. Tako se je zvrstilo 180 poslovnih ljudi — trgovcev z lastnimi trgovinami. Vsi so člani velena-bavnega združenja, in to zadružnega »Konsum« in privatnega »Adeg«. Iz teh dveh združenj so bili na obisku poleg glavnih direktorjev tudi ostale vodilne osebe.
Ti združenji nastopata kot grosista in oskrbujeta lastnike posameznih trgovin z vsemi artikli, torej tudi z mineralno vodo. Reklama za našo vodo poteka preko našega zastopnika v Celovcu in omenjenih dveh združenj. Vsak posamezni trgovec pa
nasploh. Pregledajo se rezultati dela v stroki in njen razvoj. Ne moremo sicer govoriti, da obstajajo odpori zoper udeležbo, ker je večina mnenja, da je to potrebno. Zatakne se, kot je že omenjeno, pri likvidaciji in ravno to povzroča negodovanje s strani delavcev, ki so se zbora ali podobnih posvetovanj udeležili. Težave imamo, ko se naslednje leto pogovarjamo, kdo naj bi spet šel oziroma kdo bo razstavljal. »Nihče« pač noče nositi »krivde«, da je povzročal stroške kolektivu.
Mislim, da bi moralo o takšnih in podobnih udeležbah razpravljati sveta hotelov in zdravstva oziroma DS TOZD Zdravstvena dejavnost za gostinske in zdravstvene delavce, za ostale TOZD in skupne službe pa pristojni DS, saj spremljanje dogajanj v stroki ni potrebno samo gostinskim in zdravstvenim delavcem, temveč tudi delavcem drugih strok oziroma dejavnosti v Zdravilišču. Stroški takih posvetovanj bi bremenili TOZD, lahko pa bi se pogovorili, da bi o udeležbi razpravljal odbor za strokovno izobraževanje in bi udeležba bremenila skupne stroške. Če hočemo korakati s časom in biti na tekočem z napredkom v stroki, se bomo pač morali sprijazniti, da to nekaj stane, vendar pa se s kvalitetnejšim delom v kratkem večkratno povrne.
MARTIN KENE
nabavlja toliko mineralne vode, kolikšno je pač povpraševanje.
Vsako posamezno skupino smo seznanili s poslovanjem Zdravilišča glede zdravstvenih in turističnih storitev. Razkazali smo jim zdraviliške objekte, predvsem polnilnico, pivnico in seveda naš novi, lepi hotel Donat. Večina gostov je bila prvič v Rogaški Slatini in niso imeli prave predstave o vrstah in obsegu naših dejavnosti ter o naših kapacitetah. Zanimali so se za vse naše zdraviliške dejavnosti, ki jih opravljamo. Prav posebno živahno zanimanje so pokazali za strokovno tolmačenje dipl. ing. Vojka Ozima o naših vrelcih, ki dajejo zdravje ljudem že od leta 1665. Do sedaj so poznali le zdravilno vodo Donat in zato smo jim ponudili za pokušnjo tudi mineralno vodo Tempel.
Obiskali so nas poslovni partnerji iz
Avstrije
VRELCI
VRELCI
Mnenje o nas
Spoštovani tovariši!
Oprostite, da se vam tako dolgo nisem javil, obenem se vam zahvalim na vaši izredni pozornosti in spoštovanju do mene kot mladega potrošnika vaše mineralne vode DON AT, iz Makedonije.
Še enkrat vsem vašim v prodajnem oddelku hvala, posebno pa tovarišici, s katero imam vedno telefonske razgovore, čeprav njenega cenjenega imena ne poznam.
Ponovno se vsem vam toplo zahvaljujem na vaši ekspeditivnosti, ker vedno prejmem pošiljko mineralne vode DON AT v roku.
Povedati vam moram, da v našem mestu zelo veliko reklamiram vašo mineralno vodo in seveda vašo točnost in ekspeditivnost. Upam pa, da boste tudi v bodoče do mene pozorni.
Za vse to sem vam zelo hvaležen in če vam je po volji se lahko obrnete name, da posredujem našim v Makedoniji vaše želje.
Toplo vas pozdravlja Boris Nikolovski, Ul. Kosturska 51 Titov Veles SR Makedonija
Obiskali so nas poslovni partnerji iz Avstrije
(Nadaljevanje s 7. strani)
Večini je bil njen osvežujoči okus všeč in so izrazili željo, da bi uredili izvoz tudi za to vodo v Avstrijo, saj bi na njihovem področju gotovo našla hvaležne odjemalce. Glede tega smo že storili vse potrebno in bomo v najkrajšem času poslali na Koroško prvo pošiljko mineralne vode Tempel.
Z medicinskega stališča jim je pojasnil uspehe zdravljenja pri nas tov. dr. Istenič in jim tudi odgovarjal na številna vprašanja s tega področja. Vsaka skupina je odhajala zadovoljna in je ob odhodu zagotavljala, da bodo ti osebni stiki osnova za bodoče razširjene poslovne uspehe.
MIRA BUT
VRELCI — interno glasilo delovne skupnosti zdravilišča Rogaška Slatina. Glasilo izhaja mesečno v nakladi 750 izvodov in ga dobijo vsi člani delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Stane Cujež. Tisk in klišeji: ČGP Mariborski tisk.
Nekaj pojmov o plinu CO2 (ogljikovi kislini)
(Nadaljevanje s 4. strani)
nekaj področij njene vsak dan naraščajoče uporabe!
V	kemijski industriji uporabljajo ogljikovo kislino pri proizvodnji sode, barv in lakov, mila in pralnih praškov, pri rafinaciji olja, kot pogonsko sredstvo za razne aerosole (fino razprševanj e), v analitski kemiji, kot hladilno sredstvo itd.
V	kovinski industriji jo uporabljajo kot inertni — zaščitni plin pri električnem varjenju (ladjedelništvo!), pri livanju kovin in kaljenju jekla, pri preiskavi kovin.
V	industriji plastičnih mas uporabljajo CO2 pri predelavi granulatov, pri mletju plastičnih snovi, za pripravo pene in kot zaščitni plin.
V	živilski industriji jo zaradi baktericidnega delovanja uporabljajo kot zaščitni plin pri pakiranju in skladiščenju mesa, sira, začimb, kave, peciva, masti, kakaa, sadja in zelenjave, pa tudi rož in kot konzervirno sredstvo za jajca v prahu in jogurt. Hladilne lastnosti pa so izkoriščene za razne hladilnike — hladilne naprave za transport hitro pokvarljivih snovi in podobno.
CO2 se uporablja tudi v farmacevtski industriji pri izdelovanju in pakiranju tablet, praškov, mazil, ampul, dražej in kapljic, v medicini pa še za pripravo kopeli in še za druge namene.
Velike količine CO2 porabijo v industriji pijač za impregnacijo mineralne vode, sadnih sokov in drugih brezalkoholnih pijač, nadalje kot zaščitni in energijski plin (kot vir pritiska) pri ustekleničen ju pijač in točenju pijač iz raznih avtomatov.
V	kmetijstvu uporabljajo ogljikovo kislino kot rastlinsko hranivo v rastlinjakih, kot baktericid in zaščitni plin za konzerviranje hmelja in kot pomožno sredstvo za zatiranje škodljivcev.
Ogljikova kislina ima velik pomen tudi za zatiranje požarov. V ta namen jo uporabljajo zelo množično ■— v najrazličnejših industrijskih obratih, stanovanjskih objektih, na avtomatih, ladjah in avionih, skratka povsod.
Ogljikova kislina pa se
nadalje uporablja še za vr- | sto drugih, nekako poseb- ! nih namenov. Tu bi lahko omenili njeno uporabo v j atomskih reaktorjih, upora- | bo za razprševanj e — odstranjevanje megle na letališčih in uporabo pri izdelovanju televizijskih in rentgenskih cevi.
Ko nam je, upamo, s pomočjo zgoraj zapisanega postala ogljikova kislina bolj »domača«, je prav, da še enkrat opozorimo na naše vrelce mineralne vode. Po-
Zdravilišče — Steklarna BK Jelša — SGP KORS — SOb Steklarna BK — SOb SGP — KORS Zdravilišče — Jelša
Steki, šola — Mizarstvo Prosveta — Zdravilišče II. Mizarstvo — Zdravilišče II.
leg vode že stoletja prihaja na plan tudi plin CO2. Pisali smo že o tem, da ga v plinarni polnilnice dnevno nakomprimiramo do 5 ton, od česar ga precej porabimo doma za impregnacijo mineralne vode in pripravo kopeli v novi terapiji, precej pa ga tudi direktno prodamo, utekočinjenega v jeklenkah. Zaradi vedno večjega povpraševanja pa imamo že v planu tudi večjo in hkrati modernejšo proizvodnjo.	ČV
2104:2178 kegljev 1995:2168 kegljev 2112:1588 kegljev 2111:1943 kegljev 2196:2154 kegljev 2222:1981 kegljev
0:1911 (predaja) 1937:2077 kegljev 1861:2004 kegljev
ŽENSKE I. LIGA
Prosveta —- Zdravilišče KORS ■—■ Zdravstvo
ŽENSKE II. LIGA
Zdravilišče II — SOb Steklarna — Steklarska šola
560:649 kegljev 521:462 kegljev
601:473 kegljev 551:412 kegljev
Rpivirn p 4 n T A M
Delavske športne igre 75 so se že pričele
Kot že vrsto let nazaj, občinski sindikalni svet tudi letos organizira delavske športne igre. Komisija za rekreacijo in oddih je sestavljena iz referentov za rekreacijo v podjetjih. Skupno bo vodila potek DSl-75. Želimo, da bi igre postale iz leta v leto bolj množične in popularne ter da bi postale marsikomu stalna oblika rekreacije in razvedrila. Prav bi bilo, da bi se v tekmovanja vključilo čim več članov našega kolektiva, zato objavljamo tekmovalne discipline v letu 1975 in prosimo vse interesente (ki se še niso vključili), naj se zglasijo vsako sredo od 9. do 10. ure v sejni sobi Strossmajerjev dom ali pa na telefon št. 190 vsak dan dopoldne.
Tekmovalne discipline DŠI 1975
Disciplina	Mesec tekmovanja	Konkurenca		
Kegljanje I. del	februar — marec	moška	in	ženska
Namizni tenis	marec	moška	in	ženska
Streljanje	april	moška	in	ženska
Šah	april	moška	in	ženska
Rokomet	maj	moška	in	ženska
Nogomet	maj	moška		
Pohod	maj	moška	in	ženska
Košarka	junij	moška	in	ženska
Plavanje	avgust	moška	in	ženska
Tek na 2400 m	september	moška	in	ženska
Odbojka	oktober	moška	in	ženska
Kegljanje II. del	november — december	moška	in	ženska
Smučanje	december (če bo sneg)	moška	in	ženska
Rezultati tekmovanj v kegljanju, odigrani do 15. 2. 1975
Moški tekmujejo 100 lučajev mešano na dveh stezah, na vsako po 50 (25 v polno in 25 na čiščenje), ekipa šteje 6 tekmovalcev.
Zenske tekmujejo na 50 lučajev na eni stezi (25 na polno in 25 na čiščenje) ekipa šteje 4 tekmovalke.
Ekipe so razvrščene v dve jakostni skupini (ligi)
MOŠKI I. LIGA
MOŠKI II. LIGA