Poštnina plačana pri pošti 2322 Majšperk Domoznanski oddelek 35 DOBRE MARNJE 1998 352(497.4 Majšperk) 6005827,11 GLASILO OBČINE MAJŠPERK IZ VSEBINE_________________________ • Delo občinskega sveta v zadnjem obdobju • Praznovanje ob Dnevu Državnosti • Izgradnja cest in vodovodov v občini Majšperk • Gruškovje — odstranili sporno zapornico • Novi zakon o varnosti cestnega prometa • 6. krajevni praznik v Stopercah • KORK se predstavi • Klub Obzorje se predstavi • Mladinci PGD Majšperk • Dobrote slovenskih kmetij • Demonstracije sodobne kmetijske mehanizacije • Dan šole v podružnici OS Stoperce • Cerkev sv. Bolfenka • Ljudski pevci iz Stoperc izdali kaseto Obnovljena zunanjost cerkve Sv. Bolfenka skriva bogato kulturno dediščino preteklosti. Delo občinskega sveta v zadnjem obdobju Do izida tokratne številke Dobre marnje je Občinski svet Občine Majšperk zasedal triintrideset krat in na svoji 32. seji sprejel tudi proračun naše občine za leto 1998. Zdi se mi prav, da tudi preko našega lokalnega časopisa poskušam podati nekaj informacij, kaj vse je v programu za letošnje leto, ki je tudi zaključno -četrto leto tega občinskega sveta. V tem letu smo si zastavili zelo zahteven in obsežen program del. Pri tem bom navedla le največje, in za naše kraje najpomembnejše investicije. Ena takšnih je investicija za OŠ Žetale, zanjo je namenjenih 80 milijonov tolarjev, 10 milijonov smo namenili za pripravo dokumentacije OŠ Majšperk. Druga največja postavka proračuna so investicije cestne dejavnosti, za kar je namenjenih 77 milijonov tolarjev za celotno področje občine. Za komunalno dejavnost — vodovode, je planiranih kar 64 milijonov tolarjev. Pri tem je potrebno poudariti, da so zneski realni, če bodo tudi pogodbeno zavezani občani prispevali svoj delež sredstev. V proračunu je še veliko manjših postavk, tako da so proračunska sredstva tudi za: • varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami • kmetijstvo • razvojne namene • šport • kulturo • socialno varstvo • stanovanjsko dejavnost • javna dela • in še več postavk, za katere je občina zadolžena in odgovorna za njihovo izvajanje. Seveda pa proračun ni edina zadeva, o kateri je razpravljal in odločal občinski svet, saj so naši dnevni redi praviloma zelo obsežni. Na eni izmed sej je sodeloval tudi komandir policijskega oddelka Podlehnik, Adolf Kopše, ki nam je podal obsežno oceno varnostnih razmer v naši občini in nas opozoril na nekatere pomanjkljivosti in na pomen preventivnih dejavnosti. Več razprav Občinskega sveta je bilo namenjenih tudi spremembam Statuta Občine Majšperk, saj smo prejeli veliko različnih pobud občanov, spremembe pa so potrebne tudi zaradi sprememb Zakona o lokalni samoupravi. Občinski svet je sprejel v prvi obravnavi le spremembe v členih, ki jih narekujejo spremembe zakona. Spremembe ostalih členov, ki se nanašajo na status krajevnih skupnosti, pa se bomo lotili šele, ko bo jasno, kakšne oblike bo naša občina imela v prihodnjem obdobju, in ko se bodo mnenja poenotila na terenu. Ne moremo trditi, da so ta mnenja enotna v naši občini. Preden se bomo lotili teh sprememb, bodo potrebne še temeljite analize, kaj to pomeni za občino, gledano s strani stroškov, in kaj pomeni to za nas občane. To je le delček delovanja občinskega sveta in upam, da nam bo tudi v tem letu, ki je predvolilno, uspelo delovati konstruktivno in predvsem v prid vseh občanov in občine, ki je naše zrcalo. Mag. Darinka Fakin, predsednica občinskega sveta Glavni poudarek zadnje, 33. redne seje Občinskega sveta Občine Majšperk V četrtek, 4. junija so se na 33. redni seji zbrali svetniki Občine Majšperk. Med štirinajstimi točkami dnevnega reda se jih je nekaj nanašalo na izdajo soglasja s sklepom, ki jih bodo izvajali v nekaterih občinah — naslednicah nekdanje ptujske občine, saj še vedno ni bila izvedena delitvena bilanca. Med drugim so svetniki soglašali s povišanjem cen vzgojnovarstvenih storitev na Ptuju v povprečju za 9,2 odstotka. Cena za varstvo otrok do treh let bo tako v ptujskih vrtcih po novem znašala 47.725 tolarjev mesečno, prej 43.742 tolarjev, od treh do sedmih let pa 34.071 tolarjev, prej 31.524 tolarjev. Sicer pa so majšperski svetniki v okviru omenjene seje med drugim potrdili tudi sklep o prioriteti investicij v Občini Majšperk za kandidiranje na natečaju za dodelitev sredstev za spodbujanje razvoja demografsko ogroženih območij v tem letu. Za sofinanciranje gradnje objektov in naprav lokalne infrastrukture so tako predvideni: izgradnja vodovoda Maj- šperk-Stogovci-Slape-Doklece-Narap-lje, II. faza na odseku Stogovci-Slape-Doklece in Stogovci-Naraplje do hišnih priključkov in modernizacija ceste Sitež-Grdina v dolžini 1080 metrov. Za sofinanciranje povračila dela stroškov izdelave projektne dokumentacije pa je po programu predvidena izgradnja zunanjega vodovoda Kozminci-Žetale, ki gaje Občina Majšperk naročila skupaj z Občino Videm. Svetniki so soglasno izglasovali tudi priključitev maj-šperskega vrtca k Osnovni šoli Majšperk, kar se bo zgodilo najkasneje v mesecu septembru. Brez pripomb svetnikov je bil izglasovan tudi predlog za izvzem izjavnega dobra, pri katerem je šlo v enem primeru za zamenjavo zemljišča zaradi regulacijskih del na Dravinji, v enem primeru pa za 350 kvadratnih metrov velik pašnik v Lešju, in v enem primeru za javni poti, oziroma sedanji travnik in pašnik v velikosti enega kvadratnega metra, in 60 kvadratnih metrov v Stogovcih. Tokratna seja je tekla gladko. Zapletlo seje pri točki dnevnega reda, ki seje nanašala na spremembo statuta občine. Skupina svetnikov je namreč zahtevala, naj poleg sprememb, ki se nanašajo na delo nadzornega odbora, obravnavajo tudi predlog spremembe statusa krajevnih skupnosti, ki doslej niso bile pravne osebe. Med najglasnejšimi, ki so zahtevali povrnitev omenjenega statusa pravnih oseb krajevnih skupnosti je bil predsednik Krajevne skupnosti Stoperce Anton Galun, ki je menil, da gre v omenjenem primeru za neupravičeno zavlačevanje, ki traja že več kot leto dni. Toda svetniki o tej temi kljub krajši prekinitvi, da bi se gradivo obdelalo na omenjeni seji, niso govorili. V točki razno so občinski svetniki še potrdili imenovanje 5-članskega gradbenega odbora za izgradnjo in obnovo šole in izgradnjo šolsko-športne dvorane pri Osnovni šoli Majšperk. V komisijo so bili imenovani: Rajko Jurgec (predsednik), Jože Rakovec, Darinka Fakin, Zvonko Lampret in Marjan Gorčenko - člani. DOB MA Praznovanje ob Dnevu državnosti Vljudno vas vabim, da se udeležite prireditev v počastitev Dneva državnosti, ki potekajo ves teden. Osrednja prireditev je predvidena za soboto popoldan, 27. junija 1998, zato si rezervirajte čas. Za hitrejši dostop bo poskrbljeno z organiziranim avtobusnim prevozom od 13. ure dalje. OB DNEVU DRŽAVNOSTI vam iskreno čestitam in hkrati še enkrat vljudno vabim, da nas počastite s svojo navzočnostjo na naslednjih prireditvah in se veselite z nami. Župan Franc Bezjak SOORGANIZATORJI PRIREDITVE_________________ • DPD Svoboda Majšperk • gradbeni odbor ceste Sestrže - Mostečno • gradbeni odbor vodovoda Podlože • MKD Majšperk • gradbeni odbor vodovoda Preša • gradbeni odbor vodovoda Stogovci-Slape-Doklece • gradbeni odbor ceste Grabe-Trate • Društvo kmetic Majšperk v sodelovanju s Kmetijsko svetovalno službo pri OZVZ Ptuj • Župnija Majšperk • 00 SKD in MKD Majšperk v sodelovanju z regijskim odborom SKD in MKD Ptuj-Ormož PROGRAM PRIREDITVE _________V SOBOTO, 20. JUNIJA 1998 ob 18. uri — praznovanje 50-letnice Delavsko prosvetnega društva Svoboda Majšperk _________V SREDO, 24. JUNIJA 1998___________ ob 18. uri — otvoritev obnovljene ceste Sestrže-Mostečno ob 20. uri — otvoritev vodovoda Podlože ob 22. uri — kresovanje _________V PETEK, 26. JUNIJA 1998___________ ob 18. uri — otvoritev vodovoda Preša ob 20. uri — otvoritev vodovoda Stogovci-Slape-Doklece V SOBOTO, 27. JUNIJA 1998 ob 12. uri — otvoritev ceste Grabe-Tkavc ob 13. uri — bunka — suha mesnina — posebnost Haloz in dela Pohorja, perspektive za njeno izdelovanje in trženje na kmetiji Lončarič na Jelovicah (predavatelj — dr. Stane Renčelj) ob 15. uri — otvoritev in blagoslov obnovljene cerkve sv. Bolfenka in mežnarije na Jelovicah (somaševanje vodi mariborski pomožni škof dr. Jožef Smej) ob 16.30 — proslava ob Dnevu državnosti Po proslavi družabno srečanje z ansamblom SPEKTER V okviru praznovanja Dneva državnosti bo tudi ocenjevanje bunk, dne 27. junija 1998, ki ga prireja Društvo kmetic Majšperk v sodelovanju s Kmetijsko svetovalno službo pri OZVZ Ptuj. Bunke za ocenjevanje je potrebno dostaviti na Občino Majšperk v petek, 26. junija 1998 med 9. in 12. uro. Izgradnja cest in Vodovodov v Občini Majšperk Ureditev gospodarske infrastrukture predstavlja enega glavnih problemov Občine Majšperk. Tu gre predvsem za izgradnjo vodovodov in modernizacijo lokalnih in krajevnih cest, ki sta prioritetni nalogi v planu razvoja Občine Majšperk. Zelo obširno območje in redka poseljenost predstavljata pri urejanju teh zadev največji problem. Voda kot vir življenja predstavlja na tem hribovitem območju pravo dragocenost, posebej v sušnem obdobju. Se nekaj časa bo trajalo, preden bo možno zagotoviti vodo slehernemu gospodinjstvu v naši občini. V letu 1997 je bil sprejet program izgradnje investicij v gospodarsko infrastrukturo na območju Občine Majšperk. Tako je bilo opredeljeno tudi področje vodooskrbe z izgradnjo štirih vodovodov in sicer: vodovod Majšperk-Stogovci-Slape-Doklece-Naraplje, vodovod Podlože, vodovod Breg-Preša in vodovod Zgornja Sveča. Predračunska vrednost investicij znaša 66 milionov SIT. Na podlagi pridobljene in obnovljene dokumentacije smo lahko v okviru praznovanja prvega občinskega praznika v mesecu septembru 1997 pripravili slovesen pričetek gradbenih del za vodovod Podlože in prvo fazo vodovoda Majšperk-Stogovci. Izvajanje del je bilo zaupano najbolj ugodnemu ponudniku — gradbenemu podjetju Nizke gradnje iz Ptuja. Vodovod Preša so delno zgradili ob pomoči občine občani sami. Za vodovod Zgornja Sveča je podana rešitev in se bo nadaljeval iz Brega. V tej fazi bo dobilo vodovodne priključke 69 gospodinjstev. Vsako gospodinjstvo je prispevalo za izgradnjo vodovoda 200.000,00 SIT. Stroške za hišni priključek poravna stranka sama. Vodovode Majšperk-Stogovci, Podlože in Preša bomo slovesno predali svojemu namenu v okviru praznovanja Dneva državnosti. Primarni vodovod na relaciji Stogovci-Slape-Doklece je zgrajen tako, da bo v nadaljevanju možna izgradnja hišnih priključkov za gospodinjstva v teh naseljih. Prav tako se pripravljajo projekti za izgradnjo vodovo- Vsem občanom in bralcem časopisa »DOBRE MARNJE« sporočamo, da lahko oddajo članke za naslednjo številko časopisa na občinskem uradu Občine Majšperk do 15. 8. 1998. Sprejemamo pa tudi reklamne oglase. ŠTEVILKA n - IIOB11K --------------------------------- MAlSNJE dov na drugih območjih Občine Majšperk, ki jih planiramo zgraditi v naslednjih letih. Drugo področje gospodarske infrastrukture so lokalne in krajevne ceste. Aktivnosti za modernizacijo šestih odsekov lokalnih in krajevnih cest so se pričele v 1.1997, ko so bili imenovani gradbeni odbori za: lokalno cesto Sestrže-Mostečno v dolžini 1295 m, lokalno cesto Sitež-Grdina 1080 m, krajevno cesto Majšperk-Medvedce 1400 m, krajevno cesto Ptujska Gora-Doklece 1100 m, krajevno cesto Grabe-Tkavc v dolžini 700 m in krajevno cesto Zgornje Ravno-Globočec v dolžini 900 m. Investicijska vrednost del znaša 75 milionov SIT. Dela na terenu so se pričela v letošnjem letu in jih izvaja podjetje TAMPON, razen lokalne ceste Sitež-Grdina, kjer je izvajalec del Cestno podjetje Maribor. Prvenstvena naloga gradbenih odborov je zagotoviti sofinancerski delež sredstev po posebnih pogodbah v višini, ki ga opredeljuje Odredba o načinu sofinanciranja modernizacije in vzdrževanja lokalnih in krajevnih cest. Dela pri modernizaciji lokalne ceste Sestrže-Mostečno so končana. Ostali odseki pa se pripravljajo za položitev asfaltne prevleke. Občina Majšperk bo svoj delež sredstev za modernizacijo navedenih odsekov cest zagotovila. Upamo, da bodo občani in uporabniki teh cest prispevali svoj delež in tako omogočili, da bodo vsi odseki cest modernizirani, kot je planirano. Jože Krivec Gruškovje — odstranili sporno zapornico Kot smo poročali v prejšnji številki občinskega glasila, je peščica razjarjenih prebivalcev Žetal za prvi maj napovedala zaporo magistralne ceste v Gruškovju, če ne bo prišlo do odstranitve sporne zapornice na lokalni cesti Kozminci-Gruškovje. Toda še pred napovedano zaporo, natančneje 29. aprila, nekaj po popoldnevu, so omenjeno sporno zapornico, ki naj bi močno ovirala lokalno gibanje prebivalcev okoli sedemdeset stanovanjskih hiš s tega območja, odstranili. S tem so po besedah komandirja mejne policijske postaje v Gruškovju, Roberta Bratkoviča, olajšali težave lokalnega prebivalstva, vendar bodo policisti v skladu z zakonodajo še naprej strogo nadzirali gibanje občanov, še posebej tujcev na tem obmejnem območju. DOB11E MAllNJE Novi zakon o varnosti cestnega prometa Novosti za kmetijska vozila S prvim majem je veljavni Zakon o varnosti cestnega prometa prinesel številne novosti na naše ceste. Pogosti udeleženci v cestnem prometu na našem območju pa so tudi kmetovalci oziroma kmetijska vozila in živali. Traktor je motorno vozilo in zanj veljajo vse določbe zakona, ki veljajo za motorna vozila, razen kadar zakon to ne določa drugače. Prav na posebnosti, ki veljajo za traktorje in druga kmetijska vozila vas želimo tokrat opozoriti. Sicer pa bomo na vaša prispela vprašanja o prometnem zakonu odgovorili v naslednji številki glasila Dobre marnje. OMEJITVE HITROSTI ZA TRAKTORJE Poleg splošnih omejitev hitrosti na cestah v in izven naselij, zakon za traktorje določa posebne omejitve hitrosti in sicer: 50 km/h: traktorji, ki imajo vzmeteno najmanj sprednjo premo in delovno zavoro, ki deluje na vsa kolesa traktorja in traktorji z vzmeteno najmanj sprednjo premo in vzmetenim priklopnikom ter delovno zavoro, ki deluje na vsa kolesa traktorja in traktorskega priklopnika; 40 km/h: traktorji, z delovno zavoro, ki deluje na vsa kolesa traktorja in traktor z vzmetenim priklopnikom, katerega delovna zavora deluje na vsa kolesa traktorja in traktorskega priklopnika; 30 km/h: vsi ostali traktorji (to je traktorji z delovno zaporo, ki deluje samo na zadnja kolesa traktorja). Kazni za prekoračitev teh omejitev so enake kot za prekoračitev hitrosti izven naselja. Traktorji in priklopna vozila morajo imeti na vidnem mestu na zadnji levi strani predpisano označbo največje dovoljene hitrosti, ki je zanje predpisana. Kazen za nespoštovanje je 10.000,00 SIT. Poleg tega zakon tudi določa, da voznik brez upravičenega vzroka ne sme voziti tako počasi, da bi oviral druge udeležence. Kadar se za vozilom nabere kolona (tri ali več vozil) in ga ni mogoče varno prehitevati, mora voznik na prvem primernem mestu zapeljati toliko izven vozišča, da ga lahko kolona prehiti. Zakon to še posebej zahteva, ko je hitrost vozila za več kot 50% manjša kot največja dovoljena hitrost. Kazen je 10.000,00 SIT. PRIŽGANE LUČI, RUMENA VRTEČA SE LUČ IN DELOVNI ŽAROMETI Zakon določa, da morajo vsa motorna vozila (torej tudi traktorji) tudi podnevi voziti s prižganimi zasenčenimi lučmi. Kazen 10.000,00 SIT. Dodatni delovni žarometi se smejo uporabljati le za osvetljevanje delovnega mesta in ne smejo motiti ali slepiti drugih udeležencev v prometu. Kazen 15.000,00 SIT. Pomembna novost je obvezna uporaba rumene vrteče se ali utripajoče luči za traktorje s traktorskimi priključki, ki presegajo širino traktorja. Kazen 10.000. 00 SIT; za pravne osebe pa najmanj 250.000,00 SIT in najmanj 25.000. 00 SIT za odgovorne osebe pravnih oseb. TOVOR Obsežno in natančno določa zakon prevoz in nalaganje tovora. Tu naj omenimo le, da sme tovor segati preko zadnjega dela vozila največ 1,5 m in da mora biti označen z odsevno tablo velikosti 50 x 50 cm izmenično oranžno belo pobarvano, ponoči pa še z rdečo lučjo. Če tovor sega bočno več kot 40 cm preko luči za označevanje vozila mora imeti spredaj nameščene bele, zadaj pa rdeče luči. Če tovor zakriva vidno polje vzratnih ogledal, je potre- bno namestiti taka vzratna ogledala, ki omogočajo normalno vidno polje. To se pri traktorjih zelo hitro zgodi, zato je najboljša teleskopska namestitev ogledal. Kazen 10.000,00 SIT; za pravne osebe pa najmanj 250.000,00 SIT za odgovorne osebe pravnih oseb. PREVOZ OSEB Na traktorju se sme poleg voznika voziti še druga oseba, če je v ta namen vgrajen sedež in le ta vpisan v prometno dovoljenje. Zakon posebej ne določa, da se smejo otroci voziti na traktorju le na posebej prilagojenih otroških sedežih, vendar je iz določbe, ki govori o prevozih oseb to jasno. Na priklopnem vozilu se sme voziti največ pet oseb za nalaganje ali razlaganje tovora, ki ne smejo biti očitno pod vplivom alkohola, mamil ali psihofizičnih snovi in ne smejo stati, sedeti na stranicah ali na tovoru, ki sega višje od stranic kesona. Na traktorskem priključku je prepovedano prevažati osebe. Kazen 10.000,00 SIT; za pravne osebe pa najmanj 150.000,00 SIT in najmanj 15.000,00 SIT za odgovorne osebe pravnih oseb. Obvestilo Občina Majšperk namerava postaviti skupno grobišče vsem žrtvam vojne po posameznih krajevnih skupnostih. Kot prvo se predvideva ureditev tega grobišča v Krajevni skupnosti Majšperk na pokopališču v Majšperku. Zato prosimo vse občane, ki imajo kakršnekoli podatke o padlih, umrlih, pogrešanih ali izginulih svojcih ali drugih osebah, da sporočijo na Občino Majšperk podatke o teh osebah (ime, priimek, datum rojstva in drugo). Vse občane prosimo, da sporočijo te podatke na Občino Majšperk najkasneje do 31. julija 1998. Občinski urad Občne Majšperk »0B11E MAlSNJE Prireditve ob 6. krajevnem prazniku v Stopercah Zadnji teden v maju, natančneje od 28. do 30. maja so v Krajevni skupnosti Stoperce praznovali tokrat svoj, že šesti krajevni praznik. Letos so ga pripravili Društvo rejcev plemenskih telic Stoperce s Kmetijsko svetovalno službo in Aktivom kmečkih žena Stoperce. V okviru krajevnega praznika je bilo več prireditev, med drugim dan šole podružnične šole Stoperce, ocenjevanje vina in seveda tradicionalne kmečke igre. Uvod v letošnje praznovanje so pripravili osnovnošolci stoperške podružnične šole, ki so svoje delo skupaj z učiteljicami predstavili na četrtkovi osrednji prireditvi ob 9. prazniku njihove šole. Ob tej priložnosti so predstavili tudi projekt z naslovom Popotnik postoj, odprli pa so tudi etnološki muzej, imenovan KIC. O aktivnostih učencev in prazniku stoperške šole, smo se pogovarjali z vodjo šole, Vero Planinc. Zakaj pravzaprav gre in zakaj ta naslov? Vera Planinc: Za to smo se odločili zato, ker se naše naselje že dalj časa krepko prazni. S tem vzgojnim momentom smo hoteli naše učence popeljati po naši pokrajini in jim dokazati, da so naši kraji zelo lepi in da velja tu tudi ostati. Le tako bomo lahko ohranili to, kar imamo. Druga sporočila, ki se skriva za tem naslovom pa se nanaša na tiste, ki se lotevajo turističnih usmeritev, da bodo imeli več veselja in volje pri vključitvi našega kraja v ponudbo, daje nekdo z njimi, in da si v kraju drug drugemu pomagamo. Letošnje praznovanje ob dnevu šole ste zaokrožili še z odprtjem etnološkega muzeja imenovanega KIC, in bo na ogled kot stalna zbirka... Vera Planinc: Moram reči, da ideja o etnološkem muzeju ni letošnja. Že nekaj let smo namreč zbirali stare predmete. V tem času se jih je nabralo kar precej, zato smo učiteljice letos sklenile, da to nalogo opravimo malo bolj intenzivno in stvari zberemo tako da bodo trajno ohranjene v enem od praznih prostorov tu v naši šoli. Za kakšne predmete pa sploh gre in ob kakšnih priložnostih so jih tukajšnji prebivalci uporabljali? Vera Planinc: V našem muzeju najdemo nekatere zelo stare predmete, ki jih krajani sploh več ne uporabljajo, nekateri pa so še tu in tam tudi v uporabi. Ustavila bi se pri predmetu imenovanem kic, ki je naša etnološka posebnost, izvirnost in zanimivost. — Gre za leseno orodje, ki so ga krajani uporabljali za razbijanje velikanskih ilovnatih grud. Danes je orodje še tu in tam v uporabi, na vsaki kmetiji pa so to orodje izdelovali kar sami. Seveda v naši zbirki najdete tudi prave žrmlje, orodje in posode za krušno peč, leseni plug in še kaj. Verjetno je bilo težko zbrati vse te stare reči na enem mestu. Kdo vam je pri tem morda tudi strokovno pomagal? Vera Planinc: Strokovno nam je pomagal etnolog Andrej Brence iz Ptujskega muzeja. Prijazno nas je dvakrat obiskal, prvič je bil njegov obisk zgolj kot nek posvet, drugič pa je z nami sodeloval pri konkretni postavitvi predmetov v samem prostoru. Gre za stalno zbirko torej in bo na ogled vsakomur, ki se bo kdajkoli ustavil tukaj v Stopercah. Vera Planinc: Vsekakor bo naš muzej kic odprt vsakomur, ki bo imel željo, da ga pride zbrane starine pogledat, če pa nas slučajno ne bi bilo v šoli, pa nas naj kdo obvesti o prihodu in z veseljem mu bomo muzej odprli. V petek zvečer, 29. maja so ocenjevali vino ob 18.00 v domu krajanov Stoperce, obiskovalci pa so si lahko ogledali tudi kulinarično razstavo stop-erških gospodinj. Vinske vzorce so organizatorji zbirali v trgovini Litož, najboljšo letošnjo kakovost pa so morali izbrati med 46 prispelimi vzorci. Sodelovali so lahko občani občine Majšperk in tudi vinogradniki izven naše občine. Komisija je bila sestavljena iz petih članov, med njimi so bili trije enologi, poleg njih kmetijska pospeše-valka in domačin iz Stoperc. Vzorci vina so se ocenjevali po strogih kriterijih, določenih za ocenjevanje vina. Vinogradniki, ki so za svoj vzorec dobili največ točk, so prejeli priznanja. Zlato priznanje si je tako zaslužil Franc Korez iz Jelovca pri Makolah, po dve bronasti medalji so prejeli Anton in Ivanka Galun iz Grdine, Vinko Galun iz Zg. Sveče ter Janko Kos z Gorce. Sklop prireditev ob krajevnem prazniku je doživel vrhunec s sobotnimi kmečkimi igrami. Tekmovalci in seveda tudi obiskovalci so se začeli zbirati že zgodaj popoldne. Najprej so predstavniki iz Mute nazorno predstavili prednosti mehanizacije MUTA. Predstavili so več vrst kosilnic, s katerimi so prikazali način košnje po bregovih, kar je za ta predel Haloz še kako dobrodošlo. Ob predstavitvi so demonstratorji zainteresiranim delili tudi različne nasvete — brezplačne kajpada. V nadaljevanju popoldneva so zapeli Ljudski pevci iz Stoperc, nato pa so prireditelji vse prisotne še povabili na tekmovanje v košnji in grabljanju. Najprej so se v tekmovanju pomerili kosci. Pokositi so morali 30 metrov terase v dolžino, in sicer v krožni smeri po 15 metrov in 2 metra v širino. Pri tem so ocenjevali hitrost, pa tudi estetski videz in kakovost pokošenega. Med dvanajstimi kosci je zmagal Jožef Kamenšek, ki je dobil za svojo zmago koštruna, kot nagrado ga je .. • J* * n PR- /T fl I Najprej se je v košnji pomerilo dvanajst tekmovalcev. DOBI* E -številkah maIbnje----------- V košnji je sodeloval tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Grabljice so se pomerile v hitrostnem zgrabljanju pokošene trave. Ciril Smrkolj. prispeval Jože Vovk iz Starega Grada pri Makolah. Drugouvrščeni je bil lanski zmagovalec Branko Kidrič, tretje mesto pa sta si delila Stefan Godec in Rudolf Jernejšek. Po nastopu koscev so bile na vrsti ženske — grabljice, saj je bilo potrebno pokošeno seno še pograbiti in spraviti na kup. Kar nekaj časa je trajalo, da so tekmovalke zbrale pogum in se prijavile. Ojunačile so se le štiri. Grablje so tekle kot namazane in grabljice so dokazale, da jim gre delo kljub moderni kmetijski mehanizaciji dobro od rok. Zmagala je Marjetka Vinkler, ki je za osvojeno naj višje mesto dobila domačo žival kozo, prispevala sta jo Vanja in Tina Lampret iz Dežnega. Naslednja tri častna mesta so si razdelile Urška Jernej šek, Majda Kidrič in Marjana Dolšak, le domačih živali niso prigrabljale. V nadaljevanju kmečkih iger so štirje domačini prikazali tudi, kako se teše ploh. Predstavitev je potekala tako, da sta na vsaki strani ploha tesala po dva tekmovalca. Najprej so si seveda morali zarisati, kje se lahko del lesa odstrani. Šele nato je delo lahko steklo. Delo so prikazali nazorno in natančno po točno določenem principu, in sicer tako, kot so tesali nekoč. Pri opravilu so jim ženske namreč po običaju postregle s pijačo. Tekmovalci so se preizkusili še v sestavljanju voza lojternika, sestavljali pa so ga trije tekmovalci. Za to delo so se prijavile tri skupine in dokazale, da so jim ta dela kljub moderni kmetijski mehanizaciji še kako domača in poznana. Da pa se na prireditvi ne bi prikazovalo samo delo, je v nadaljevanju sledil zabavni del. Nekaj skupin je pokazalo svojo moč, pomerili so se namreč v vlečenju vrvi. Ko se je vreme nekoliko ohladilo in je napetost ponehala, so prikazali svoje znanje v košnji tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ciril Smrkolj, ter župan Občine Majšperk, Franc Bezjak, občinski svetnik Milan Tacin-ger in pospeševalec Kmetijske svetovalne službe, Anton Horvat. Po učinku sodeč, jim fizično delo leži, le prakse bi še potrebovali, pa morda tudi telesne kondicije. Prav te pa ni primanjkovalo starejšim koscem, ki so se predstavili s košnjo po hribu navzgor — proti pokopališču. Na vrhu sta jih pričakala domačina Angela in Vinko Kitak, ki sta jih po koncu košnje tudi pogostila. Ko so se okrepčali, so po starem običaju še veselo zapeli, kar so počeli v mladosti, ko kosilnic še niso poznali. Nastopajoči in tekmovalci niso bili lačni, saj so dobili za malico srnin golaž. Najboljši tekmovalci pa so za svoj trud dobili še praktične nagrade. V nadaljevanju pa sta za dobro voljo poskrbeli dvojčici Vesna in Vlasta Kidrič iz Križeče vasi pri Poljčanah. Ob zaključku lahko zapišemo le še to, da so se Stoperčani s sklopom letošnjih prireditev ob krajevnem prazniku znova izkazali in tako potrdili svoje organizacijske sposobnosti. Škoda le, da se prireditve niso udeležili v večjem številu predstavniki drugih krajevnih skupnosti v občini - marsikaj bi se lahko naučili. Skupino starejših je ponazorilo tesanje ploha. Najmočnejši so svojo moč pomerili pri vlečenju vrvi. (Foto: B.M.) Krajevna organizacija Rdečega križa predstavlja svoje delo v preteklosti V petek, 20.marca 1998, smo se v prostorih OS Majšperk zbrali člani RK, krvodajalci, mladi člani na letnem občnem zboru RK Majšperk. Pregledali smo delo, ki je bilo opravljeno v prejšnjem letu ter sprejeli program za to leto. Občnega zbora se je udeležila tudi predsednica Območne organizacije RK Ptuj ter podžupan Občine Majšperk Marijan JUS. Začetek občnega zbora so popestrili učenci OŠ Majšperk s kulturnim programom, kije bil namenjen materam ter ženam ob bližajočem se prazniku. Sledil je uradni del občnega zbora, na katerem smo ugotavljali, daje za nami spet leto težkih preizkušenj, težkega družbenega stanja, ki je odsev slabih gospodarskih razmer v svetu, še posebej leto preizkušenj, velikih naporov, odločnosti in poguma pri vzpostavljanju za boljše, varnejše in mirnejše življenje. Ta družbena situacija pa nalaga še večjo odgovornost do dela ravno odboru RK, saj se v takšnem stanju pokaže, koliko smo se pripravljeni žrtvovati za človeka, ki se je nehote znašel v težkem življenjskem položaju. Krajevna organizacija rdečega križa Majšperk je brez svojega rednega prostora, zato tudi vseh akcij, ki smo si jih zastavili v prejšnjem letu, nismo mogli realizirati. Tako nismo realizirali zbiralne akcije oblačil, obutve, posteljnine, ki pa je za naše področje še kako pomembna in potrebna. Zavedati se moramo, da vsi krajani ne čutijo enakega veselja ob vstopu v novo leto, kajti nekateri so priklenjeni na posteljo že več let in prav takih smo se spomnili v preteklem obdobju, jih obiskali ter jim izročili skromna darila. Naš upravni odbor se je sestajal po potrebi, skupaj smo obravnavali probleme in iskali pomoč pri reševanju le-teh. Nadzorni odbor je spremljal delo vse leto in je bil prisoten na vseh sejah. Tudi v lanskem letu smo pobirali članarino in imeli občni zbor. Skozi vse leto smo obiskovali bolne, ostarele, osamljene občane, ki so nas bili še posebej veseli. Veliko sodelujemo s Centrom za socialno delo Ptuj, z Osnovno šolo Majšperk, še posebej v akciji za napredek splošne in osebne higiene. Tako že drugo leto nabavljamo zobne ščetke vsem učencem razredne stopnje v občini. Prav tako sodelujemo s šolo pri vseh akcijah, kot so: boj proti alkoholizmu, narkomaniji, ob svetovnem dnevu boja proti aidsu — s predavanji, plakati, informativnim gradivom. Ob 1. občinskem prazniku smo organizirali skupaj s Karitasom srečanje ostarelih občanov celotne občine Majšperk, jim pripravili kulturni program ter pogostitev. Izvedli smo dve krvodajalski akciji, pri tem pa opažamo, da udeležba na krvodajalskih akcijah pada (problemi na delovnem mestu). Ponujena je bila pomoč begunski družini v obliki hrane. MAlSNJE Pomagali smo družinam z otroki pri nabavi šolskih potrebščin, pomoč pri letovanju, šoli v naravi, plačilu prehrane, zavarovanja. Vendar še zdaleč nismo naredili vsega, kar bi prispevalo za zdravje, ne samo otrok, temveč vsega prebivalstva. Vse to pa lahko postane nepomembno, če človek ne najde v družbi svojega mesta in svoje sreče in se zateka k varljivim nadomestkom, kot so alkohol... Na koncu skupščine smo še krvodajalcem razdelili priznanja in plakete. Tudi za to leto imamo planirane številne akcije. Da pa lahko del teh akcij realiziramo, potrebujemo seveda tudi več denarnih sredstev. Zahvaljujemo pa se tudi Občini Majšperk za nakazana sredstva, saj prostovoljni prispevki oziroma članarina ne zadostuje, obenem pa predstavlja za nekatere člane že breme, saj je veliko članov, ki se komaj preživljajo iz meseca v mesec. Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila vsem aktivistom za opravljeno humanitarno delo! Marija Pernek Klub Obzorja se predstavlja Čeprav v naš klub prihajajo tudi obiskovalci iz vaše občine, nas zagotovo še vsi ne poznate. Prav to je razlog, da se vam predstavimo. Prostore imamo na Potrčevi 34 na Ptuju. Klub je odprt vsak delavnik od 8. do 17. ure. Delujemo že eno leto in sicer pod okriljem podjetja Animacija iz Ptuja in Republiškim zavodom za zaposlovanje. Klub je v prvi vrsti namenjen brezposelnim, dobrodošli pa ste tudi vsi ostali. Vedno so vam na razpolago trije mentorji, ki vas sprejmejo, na razpolago imate vse preglednice razpisanih delovnih mest, prav tako računalnik, kjer si lahko ob pomoči mentorjev napišete prošnjo za zaposlitev. Si morda želite poklepetati ali prebrati dnevni časopis in revije? Tudi prav. Prav tako pripravljamo v klubu različne delavnice. Morda pa se želite vključiti v katero od aktivnosti? V našem klubu se je zvrstila že cela vrsta dejavnosti: od šaha do vrtnarstva in izdelovanja nakita in drugih okrasnih predmetov. Tukaj poteka učenje nemščine in angleščine za začetnike, za tiste s predznanjem tujih jezikov pa so na voljo računalniški programi. Sedaj se učimo kvačkanja in klekljanja, “osebna rast” pa že v naslovu pove, daje namenjena tistim, ki znajo razmišljati o sebi, ki želijo v svojem življenju kaj spremeniti, in predvsem nas usmerja k pozitivnemu gledanju na stvari in dogodke okoli nas. Pripravljamo študijski krožek o fotografiji, kreativnem pisanju, slikanju na steklo,... V našem klubu je poskrbljeno tudi za majhne otroke, zato to ne bi smela biti ovira za vse tiste starše, babice in dedke, ki bi nas želeli obiskati, pa nimajo varstva. Skušamo se prilagoditi željam in potrebam naših obiskovalcev. Treba je poudariti, da je obiskovanja kluba in vključevanje v aktivnosti brezplačno, kar je še razlog več, da nas obiščete. Delujemo namreč po principu: “brezposelni pomagajo brezposelnim:” Ne ponujamo vam, ne vem, kakšne strokovnosti, prvenstveno je namen našega kluba, da se družimo ob enakih interesih, da preženemo osamljenost in se zavedamo, da je zapiranje med štiri stene in obupavanje najslabša varianta, ki jo lahko izberete. Mi smo se vam predstavili, odločitev pa je vaša. V našem klubu ste vedno dobrodošli. Mentorji: Danica, Ema in Igor DOB« E -ŠTEVILKAH MAlSNJE---------- Naš ponos — mladinci PGD Majšperk Pozdrav predsednika PGD Majšperk na sprejemu mladih gasilcev. V soboto, 9. maja je bilo republiško mladinsko tekmovanje za memorial Matevža Haceta v Žižkih pri Črenšev-cih. Mladinska ekipa je tekmovala v kategoriji mladincev (od 12 do 16 let) MB 300 L — mokra vaja in štafetni tek z ovirami. Tekmovala je zelo dobro, saj je osvojila prvo mesto in s tem lovoriko republiškega tekmovanja. Na tem tekmovanju in v tej kategoriji seje potegovalo za ta prestižni laskavi naslov 33 najboljših ekip iz vse Slovenije. Naši mladinci pa so pod vodstvom mentorja Vlada GAJSERJA osvojiti prvo mesto že na občinskem gasilskem tekmovanju, ki je bilo lansko leto, 30.avgusta 1997 v Žetalah, potem pa še na tekmovanju Podravske regije, ki je bilo v Lovrencu na Dravskem polju, 20. septembra 1997, takrat so naši mladinci zasedli 2. mesto. Našim mladincem, ki so lahko ponos vsem gasilcem, krajanom občine Majšperk, pa je vaja na tekmovanju dobro stekla, saj so imeli najboljši čas. Tudi štafetni tek je bil več kot dober. Obe vaji pa sta zadostovali za skupno zmago in s tem za osvojitev prvega mesta; drugo mesto je osvojila ekipa mladincev PGD Grajska vas, tretje mesto pa PGD Sava. Medalje in pokal pa jim je izročil predsednik GZ Slovenije Ernest Ori. Pohvaliti moramo celotno ekipo, ki se je na vajah dobro izurila in postala samozavestna. Pri tem so pokazali dokajšnjo mero razumevanja njihovi starši, ki so jih pustili, da so lahko vadili, prenekatero delo so morali postoriti starši sami. Naslov Državni prvak pa v PGD Majšperk NI EDINI. Je pa po dolgem času eden izmed večjih. Leta 1972 so pionirji “B” osvojili prvo mesto na te- kmovanju v Slovenskih Konjicah. Na tem tekmovanju so sodelovale ekipe iz Slovenije in Hrvaške. Pionirji “B” so bili republiški prvaki leta 1975 v Žalcu, leta 1980 pa so mladinci zasedli 7. mesto v Tjentištu — v takratni Jugoslaviji. Nekajkrat so bili občinski prvaki v vseh kategorijah. Člani PGD Majšperk smo se nekako zahvalili našim mladincem za ta uspeh. V petek, 22. maja 1998 smo jih povabili v občinske prostore, kjer so jim predstavniki Gasilske zveze Majšperk podelili priznanja III. stopnje GZ Občine Majšperk in jih skromno obdarili. Na svečan sprejem pa smo povabili tudi njihove starše. Tudi župan Občine Majšperk, Franc Bezjak, jim je pripravil svečan sprejem, ki je bil v torek 26. maja. Zahvalil se jim je za vložen trud in za uspeh, ki so ga dosegli na tem tekmovanju. Nagradil jih je tudi s praktičnimi darili. Sprejema se je udeležila tudi predsednica občinskega sveta, Darinka Fakin, ki jih je tudi lepo pozdravila in se jim zahvalila za dobro predstavitev Občine Majšperk na tem tekmovanju. Zmagovalno ekipo pa so sestavljali: Robi Vinkler, Igor Hertiš, Uroš Ekart, Gorazd Gajser, Leon Jazbec, Roman Pišek, Kristjan Jeza, Aljaž Žnidarko, Miha Leskovar, Marko Mandelc, Dejan Šalamun. Njihov mentor je Vlado Gajser. Zahvaliti se moramo tudi nekaterim drugim operativnim članom, ki so pomagali graditi to ekipo: Alešu Verdeniku, Primožu Hertišu in vsem ostalim članom, seveda vodstvu PGD Majšperk, kateremu predseduje g. Zvonko Lampret. Naj se še dolgo razlega po haloških gričih in dolinah: “Kdo je najboljši, MAJŠPERK”. Zmagovalna mladinska ekipa iz Majšperka z mentorjem Vladom Gajserjem. Dragan Murko Stojnica Občne Majšperk je bila dobro obložena, to lahko vidite na sliki. maIsnje severovzhodnega dela Slovenije, udeležili pa so se jih tudi številni Žetalančani in naključni radovedneži. Po številu udeležencev sodeč, ki so si predstavitve z velikim zanimanjem ogledali, je bila odločitev Združenje medsosedsko pomoč — Strojnega krožka Žetalanec, da pripravijo tovrstne demonstrativne prikaze obdelave zemlje s sodobno kmetijsko mehanizacijo, še kako na mestu. V okviru prve predstavitve, ki je bila konec aprila, je šlo za predstavitev sodobnega načina obdelovanja njih in njihovo pripravo na setev. V ta namen so na praktičen način predstavili uporabo različnih vrst plugov — od navadnih do tako imenovanih rešetkastih, posebej primernih za obdelavo lepljive težke zemlje, kakršna je v Halozah — in bran — po mnenju strokovnjakov prav tako najbolj primernih za nadaljnjo obdelavo že zoranih ilovnatih tal. Namen druge predstavitve konec maja na Kočicah pa je bil prikaz delovanja okolju primerne vinogradniške mehanizacije, organizirana pa je bila tudi razstava sorodnih kmetijskih priključkov. Občina Majšperk se je predstavila na )>Dobrotah slovenskih kmetij« Na razstavi Dobrote slovenskih kmetij, ki je bila od 24. do 27.aprila letos, so se kmetije Občine Majšperk predstavile na stojnici pred minoritskim samostanom na Ptuju s svojimi proizvodi. Predstavitev na stojnici je organizirala v okviru kmetijske svetovalne službe Darja Gaberc ob pomoči podžupana Marijana Jusa in vseh, ki so sodelovali na razstavi s svojimi izdelki. Ob lepo urejeni stojnici se je ustavilo veliko ljudi, ki so lahko poskusili te dobrote. Prav tako so dobili zloženko občine, s katero se lahko popelje ime Občine Majšperk tudi v druge kraje. V imenu Kmetijske svetovalne službe se zahvaljujem vsem, ki so pomagali pri postavitvi in organizaciji stojnice. Vabim vas in si želim, da bi se to ponovilo tudi v letu 1999. Darja Gaberc, svetovalka Žetale - demonstracije sodobne kmetijske mehanizacije Člani Strojnega krožka Žetalanec so konec meseca aprila in maja organizirali demonstracije sodobne kmetijske mehanizacije, namenjene prav za obdelavo take ilovnate zemlje na zahtevnih terenih. Na organiziranih predstavitvah so sodelovali skoraj vsi pomembnejši izdelovalci kmetijske mehanizacije širšega Izlet aktiva kmetic na Pohorje V hladnem ponedeljkovem jutru smo se odpravile na izlet. Bilo nas je okoli sedemdeset članic aktiva kmetic Majšperk, kamor so vključene tudi gospodinje iz Ptujske Gore in Žetal. Vozila sta nas prijazna šoferja avtobusnega prevoza Pajnkiher. Potovanje iz Majšperka se je nadaljevalo proti Ptujski Gori, kjer se nam je pridružil še en avtobus in gospa svetovalka Slavica. Nato smo nadaljevali pot proti Slovenski Bistrici. Pred gradom nas je pričakala svetovalka Kmetijske zadruge Slovenska Bistrica Branka Lah. Potem smo odšle na ogled gradu. Sprejeli sta nas dve vodički in nas razdelili v dve skupini ter nam prikazali vse znamenitosti gradu. Nato smo nadaljevali pot na kmetijo Othaber v Polskavi. Tam smo si ogledale hlev z živino, ukvarjajo se predvsem z živinorejo in prodajo mleka. Delo opravljata pretežno gospodar in gospodinja sama, ker sinov ni vedno doma. Lepo so nas pogostili in nam zaupali tudi svoje težave, imajo še premalo zemlje, katero bi obdelovali, samo da drugi nimajo posluha za njih, radi bi jo dobili v najem ali odkupili. Potem smo se odpeljali na Gabrovnik, kjer smo imeli kosilo na kmečkem turizmu pri Goričanu. Tukaj so nas zelo lepo sprejeli, nas pogostili in se z nami tudi pogovorili. Pridružila se nam je svetovalka Terezija Meško. Gospodar nam je pokazal hlev s konji, ki so na voljo za jahanje. Nato smo se odpeljali na srečanje kmečkih žena na Keblju. Po nekaj kilometrih vožnje po strmih klancih in ovinkih smo prispeli na Kebelj. Pred cerkvijo Sv. Marjete so nas pričakale članice aktiva kmečkih žena Kebelj. Zelo prijazno so nas sprejele, pogostile in obdarile s šopki ter podobicami. Zapele so nam tudi nekaj pesmi. Z njimi je bil tudi oskrbnik te cerkve, ki nam je povedal zgodovino kraja. Tukaj se nam je pridružil župan Franc Bezjak. Odpeljali smo se na vrh Keblja, kjer je prekrasen razgled na vse strani. Tam sta nas pričakala dva fantiča, eden s harmoniko, drugi pa s trobento. Tako lepo sta zaigrala, da sta nas segrela, ko smo ju poslušali. Nato nas je povabila predsednica aktiva kmečkih žena Kebelj na svojo kmetijo, kjer bo imela kmečki turizem. Pripravila nam je zelo prisrčen sprejem in pogostitev. Tu smo se dolgo pogovarjali. Predstavila se nam je predsednica aktiva iz Keblja, županov namestnik Slovenske Bistrice, župan naše občine Franc Bezjak in naša predsednica Marjana Kovačič. Po večurnem pogovarjanju in petju, smo se poslovili, se zahvalili za lep sprejem in pogostitev. Povabili smo njihovo društvo, naj nas obiščejo, da se jim oddolžimo za gostoljubje. “Ta dan smo preživele zelo lepo, pozabiti ga bo težko, saj malo takih v življenju je bilo.” Plugi s trakastimi deskami so posebej primerni za oranje lepljive ilovnate zemlje. Cirila Purg DOB MA Projekt»Popotnik postoj!« 9 r i 9 .I V mesecu maju so letos že 9.dan šole praznovali učenci in zaposleni podružnične osnovne šole v Stopercah. Ob tej priložnosti so predstavili projekt z naslovom POPOTNIK, POSTOJ, v okviru katerega so podrobneje raziskali in predstavili svoj domači kraj. Naloge, ki so jih izvedli učenci od prvega do četrtega razreda so se nanašale na naslednja tematska vprašanja: — razvijanje ljubezni in spoštovanja do domačega kraja, — ohranjanje kulturne dediščine domačega kraja, — vzpodbujanje raziskovanja svoje okolice, — posredovanje svojih izkušenj in znanja drugim, — razvijanje čuta do ohranjanja naravnih lepot. Svoje ugotovitve so učenci ob pomoči učiteljic predstavili na osrednji slovesnosti ob dnevu šole, ki je bila v četrtek 28.maja. Ob tej priložnosti so v šolskih prostorih odprli tudi etnografski muzej z naslovom KIC, v katerem so zbrali stara orodja in predmete, ki so jih domačini nekoč vsakodnevno uporabljali pri svojih opravilih. Sam dogodek pa so z razstavo dobrot popestrile tudi stoperške gospodinje, ki s svojimi izdelki posegajo po naj višjih kulinaričnih priznanjih v državi. V nadaljevanju prispevka pa si lahko preberete glavne ugotovitve učencev stoperške šole o svojem domačem kraju, kot so jih predstavili na prireditvi ob dnevu šole. INTERE£,NA H/ZDO. UZSNJA LJUDI £Rce NAŠA ŠOLA V Stopercah seje začel pouk leta 1819. Prvi učitelj je bil Johan Zupančič, mežnar in orglar. Pouk je bil v mežnariji. Leta 1822 so zgradili enorazrednico. Potem sojo dogradili v dvorazrednico. Takrat je poučeval učitelj 234 učencev. Leta 1915 je naša šola dobila nadstropje. Tega leta je Elizabeta Kukovec napisala šolsko kroniko prvič v slovenskem jeziku. Dotlej so vse zapisovali v nemškem jeziku. Ta učiteljica je učila stoperške otroke in odrasle celih 50 let. Nekaj časa je bila šola osemrazredna. Od leta 1985 je podružnica OŠ Majšperk. Imamo štiri razrede v dveh kombiniranih oddelkih, oddelek podaljšanega bivanja in oddelek male šole. Letos nas je samo 20 učencev. Učiteljice, učenci in kuharica živimo v složni in delovni družini. cČoJ*suy M. ČU2. /OoW>VyCL jyv\HX rrvCc A-cfvcK JhA oxhAa /p/ty /Ah/mwi ruV/TuAU to-jbila rJid /pa rvcr h-t /vvOAe Ntlin/tw. rr mwx 'km ajl jlrilca. /X A()!^rrvapoWX. ScaA/tvrnAT rvvt&A^ pavvvvrvM/, hi /vek h. C /cvonzr. 'inAa Awivvum %r>Ldodctx Am. fiAct, /WxA m/p/rvu AhIk mv/vyyfruXA hUX iW' 'Ubmk STOPERCE__________________________________ Vas Stoperce leži na nadmorski višini 295 m. Skozi njo vodi cesta iz Majšperka v Rogatec. Skozi Stoperce teče potok Skralška. Ime Stoperce izhaja iz Stopence. V Stopercah so bile nekoč ob potoku velike stope, kjer so phali proso, ajdo ali ječmen. Ime Stiperce pa pomeni nerodovitni lapor. Tudi potok je imel več imen: Skrabska, Skrabski potok ali Skralski potok. Vsekakor pa nastane Skralška, ko se združita Travni potok in Beneščica. Kraj se je prvič omenjal leta 1438, ko so ptujski minoriti prevzeli veliko gozdnato posest od Majšperka do Rogatca. Tuje živelo že čez 1000 prebivalcev, sedaj nas je še samo 629. Upajmo, da ne bomo po letu 2000 izumrli. KAKŠEN BO NAŠ DOMAČI KRAJ V PRIHODNOSTI_____________________________ Naš domači kraj bo v prihodnosti vsekakor drugačen. Ljudje bodo zgradili tovarne. Posekali drevesa, zgradili bodo hiše in bloke. Naredili bodo pokopališče. Potem bodo zgradili disoteke, kinodvorane in gledališče. Zgradili bodo tudi avtoceste. Potok Skralška bodo spremenili v umazano reko. In nastalo bo mesto. Mislim, da se bo naš domači kraj v prihodnosti spremenil. Nič več ne bomo delali ročno, ampak bodo delali računalniki in roboti. Ljudje se ne bodo ukvarjali s kmetijstvom, temveč z računalniki in roboti. Naš domači kraj bo drugačen in večji kot zdaj. Zelo bom pogrešala polja, njive, vinograde, gozdove in druge stvari. To bo slabo za ljudi. Svetlana Kidrič, 4.d M/tli, NJE Ob začetem delu se zaskrbljeno vprašaš: “Ali bo šlo?” Navadno, četudi je težko, se delo opravi. Posebej pa je prijetno, ko vidiš, da ti pristopijo na pomoč prijatelji, znanci. Tako se gradijo in obnavljajo hiše, stanovanja, gospodarska poslopja in še marsikaj, kar človek potrebuje za svoje življenje. Obenem pa se s tem gradi čut za medsebojno povezanost. Negativni odnosi, kot so: zavist, prepir, sovraštvo, zbledijo, zamenjajo ji dobri odnosi, prijateljstvo, ki rodijo dobre sadove. Dan se je že nagnil v večer, to povem tako simbolično, saj končujemo vsaj v grobem dela pri Sv. Bolfenku. Mnogo bo potrebno še sicer postoriti, vendar sadovi večletnega dela že dobivajo svojo sliko. To je primera s človekom, ki je zvečer sicer že utrujen, a zadovoljen, vidi opravljeno delo in navda z močjo za nadaljnje delo. Na začetku smo nejeverno hodili okoli cerkve z mislijo, da je nemogoče v doglednem času obnoviti cerkev, saj smo dobili predračun del, za skoraj 20 milijonov tolarjev. Dejali smo, da ne bo šlo, a je šlo. Obnovljena cerkev Sv. Bolfenka je tako pomemben spomenik, da je svoj del prispevala tudi država, ki pa pogojuje svoje sodelovanje ob soudeležbi naše občine. Mnogo prostovoljnega dela so opravili farani naše župnije. Strop obnavlja Doberšek Franc ml. po načrtih akademskega slikarja in restavratorja g. Hauka, freske pa obnavlja profesor g. Viktor Povše. Pri polaganju kamna pa pomagajo delavci, ki delajo preko javnih del, pod vodstvo Jožeta Korez. Dela so se pričela že v začetku maja. Ob tej priložnosti, ko napovedujem dokončanje del, bi se rad zahvalil vsem, ki so kakorkoli prispevali k dograditvi cerkve. V prvi vrsti se moram zahvaliti občinskemu svetu občine Majšperk, županu in občinski upravi, brez njihove pomoči bi se ta dela zavlekla in se s težavo končala. Pokazali so svojo modrost in preudarnost ter smisel za ohranjanje kulturne dediščine. Zahvala pa gre prav gotovo tudi cerkvenim ključarjem in župnijskemu pastoralnemu svetu. Seveda pa iskrena hvala prav vsem, ki so z delom ali z denarjem pomagali in so še vedno pripravljeni priskočiti na pomoč. S ponosom pa sporočam tudi, da mežnarija dobiva svoje končne obrise. V njej bo prostor, kjer se bomo lahko srečevali, tu bo tudi prostor za mrliško vežico. Tako se je delovni dan ob delih pri Sv. Bolfenku nagnil proti večeru, kljub utrujenosti moramo zapeti še pesem zahvale. Ob blagoslovitvi in odprtju objektov pri Sv. Bolfenku vas vse prav lepo vabim, da ta svečani dan preživite z nami in se veselite dokončanja del na tej podružnični cerkvi. Janko Frangež DOBRE MARNJE je glasilo Občine Majšperk, ki je tudi izdajatelj glasila. NASLOV: Občina Majšperk, Majšperk 32, telefon in fax 062/794-422. UREDNIŠKI ODBOR: Potočnik Silvo, Rakovec Jože, Lorber Danica, Pernek Marija in Skok Marija. LEKTOR: Marijo Krušič UREJANJE IN TISK: Tiskoma Vili Polojžer s.p. Ptuj. Po mnenju Urada vlade za informiranje R Slovenije številka 4/3-T 2-1676/95-23/361 z dne 25. oktobra 1995, se šteje lokalno informativno glasilo DOBRE MARNJE za izdelek informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 za katerega se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odstotkov. De/o na mežnariji pri cerkvi Sv. Bolfenka. STOPERCE - IZID PRVE KASETE Škoda, če bi pesmi šle v pozabo Konec meseca maja je skupina ljudskih pevk in pevcev iz Stoperc izdala svojo prvo kaseto, na kateri so zbrali svojih petnajst pesmi, iz sicer bogatega repertoarja, vezanih na območje in življenje krajanov Stoperc. 4 “Vsebina pesmi je večidel ljubezenska z impresijami življenja našega domačega kraja oziroma tega predela Haloz “je ob izidu kasete povedal Anton Galun — eden od moške trojice sicer 13-članske skupine ljudskih pevcev iz Stoperc. Želja po izdaji samostojne kasete je bila v skupini prisotna že dalj časa oziroma več let, dejansko pa seje uresničila šele po 15-ih letih skupnega petja in nastopanja v javnosti. V tem času je skupina nastopala po različnih krajih domovine in tudi tujine ter na ta način s svojo izvirno ljudsko besedo in melodijo žlahtnila in bogatila zavest o ljudskem izročilu. “Še posebej veseli so bili naših gostovanj in nastopov naši prijatelji na Reki in v Augsburgu,” se spominja Anton Galun in nadaljuje “Ljudske pesmi nam pevcem zelo veliko pomenijo. V prihodnje bi radi izdali še kakšno kaseto, seveda, če nam bo čas naklonjen in bomo zbrali dovolj denarnih sredstev za to. Škoda bi bilo, če bi takšne lepe pesmi šle v pozabo. Mislim, da je to nekaj najlepšega, kar lahko zapustimo mlajšim rodovom — ljudska pesem torej, ki je spremljala in še spremlja življenje in delo našega preprostega človeka skozi desetletja in še več.” Tri pesmi z omenjene kasete je uglasbila in tudi tekstovno opremila vodja stoperških ljudskih pevcev Ivanka Galun, sicer pa so pesmi, ki so na kaseti naslednje: V Stopercah smo mi doma, Smo ženske vkup se zbrale, Kmečki stan, Ko pride k nam pomladni čas, Je dekle zgodaj vstalo, Pa jo poglej, poglej, Jaz pa en’ga konjička imam, Mi fantje smo mladi, Ko nam je Bog ta ljubi svet ustvaril, po cest’ pa gre en star berač, Jaz pa nekaj novega imam, Sveti Šima žakle šiva, Gospod je poslal z grada medveda, Grenka smrt na vrata kljuka, Daleč, daleč v kraju tujem. Katarina Klep-Černejšek IJUDSKI PEVCI IZ STOPERC Občina Majšperk Naslovnica prve kasete.