Praktična slovensko - nemška grainatika. (Dalje.) I m © a t. Vsaka reč mora svoje ime imeti. Vidite, otroci, to le je stol, to je miza. V šoli so učenci; temu je ime Janez, ta je Miha, uni Jože i. t. d. Tudi vode, reke, gore, mesta, vasi imajo svoje imena. Ali mi moreš povedati ime kakšnega mesta, kakšne vasi? i. t. d. Veliko teh reci vidimo, nektere le slišimo, nektere Ie občutimo. Slišimo post. zvon zvoniti, grom bučati; vročino, mraz pa občutimo. Imena so tedaj besede za reči, ktere vidimo, slišimo, prijemljemo ali občutimo. Pravijo, da je Bog nekdaj živali pripeljal k Adamu, in jih je imenoval. Od vsake reči pa lahko povemo, kaj dela, ali kako se glasi, ali kako da se nam prikaže. Konj pelje, veriga rožlja, ogenj žge in pcče. Kaj dela orel ? Kaj dela vertnar ? Kaj dela pek ? Kaj dela angelj varh? i. t. d. Vaje iiemško-slovenske. Kaj se pravi orel po nemški? kaj pa se pravi leteti ? Mi pa ne bomo rekli: orel leteti, temuč : orel leti; tedaj tudi ne rečemo: Adler fliegen, ampak: der Adler fliegt. Kako pa bi rekli, ko bi od več orlov govorili? Tako naj učitelj ravna pri nemško-slovenskih vajah; pri vsaki besedi naj tedaj praša, kaj se pravi to po slovenski; učenci naj se tukaj tudi oporanijo, da pazijo, kako se besede v množ. štev. po nemški in slovenski spreminjajo. Opombe. Ako so bili učenci po nemško-slovenskih vajah pripravljeni, bodo lahko razumeli te kratke vodila, ki se nahajajo v ,,Slov.-nemšk. gramatiki". Po kakovosti svoje šole bo učenik več ali manj iz slovensčine pridjal, ker v lih opombah je le v kratkem naznanjeno, ali pa še celri ueeniku na dobro vest izročeno, koliko da naj slovenskega vmes vpleta. Omenimo le tukaj, da so vaje. nemško-slovenske pod čerko A prav primerno odbrane in vaje pod stevilkami 1, 2, 3 a. b. c. se popolnoma vjeniajo z ravno tislimi čerkami, pod kterimi so navedene vodila. Ravno tako primerno izbrane so tudi vaje slov.-nemške, tako da učenik vsako vodilo s primernimi zgledi lahko pojasnuje, kar je velika dobrota za učenika , ker nm ni treba zgledov iskati, ter jih ima tam celo zbirko. Koliko ložeje tudi otroci vodila v glavi obderžujejo, ker so razjasnjene s primernimi zgledi. Ker se po nemških slovnicah povsod govon' od krepke in šibke oblike, po kteri se imena ali rečevniki ločijo, poprijela se je tudi naša gramatika tega izraza, ter govori od šibke in krepke oblike pri nemškili imenih. Se ve, damora učenik tudi od neinške slovnice nekoliko več vediti, kakor je tukaj naznanjeno, potem bo pa tudi našo gramatiko ložeje razumel. Karje otroku zadosti, je učeniku preinalo. — Xaša gramatika tudi sama pravi, da se spol nemških imennaj boljedaiz vajenaučiti. Različnost nemškega in slovenskega jezika pri imenih. Pred nemške imena se postavlja določivni člen ,,der, die, das" ali pa nedoločivni ^ein, eine, ein", kteri tudi spol imen naznanuje, pa ne vselej, le mislimo: ,,das Madcben, das Weib, das Frauenzimmer, das Mannsbild1'. Določivni člen je izpeljan iz kazavnega zaimena: ,,der, die, das" (jiamest ,,dieser, diese, dieses") in tedaj ni zamo za to pri imenu, da njegov spol naznanuje; nedoločivni člen pa je izpeljan iz glavnega številnika wein, eine, ein" in naztianuje eno reč tistega plemena. Ni vse eno, ali se rabi določivni ali nedoločivni člen. Učitelj naj skuša, da to otrokom pojasnuje v primernih zgledih, kakor.šne se nahajajo po nemških berilih: II. ,,Sprach- u. Lesebuch:" ,,Ein Mann sah einst eine Ameise .... Aufmerksam verfolgte der Mann das emsige Thierchen". Na ti stopnji se ve, da učenci tega še ne razumejo. — Pod čerko e pravi vodilo: ,,Xekteri imena nimajo ne v slovenskem, ne v nemškem množnega števila". Vzrok tega naj se pove otrokoni, kadar se pozneje govori od raznih inienskih plemen, kadar pridejo tedaj snovne imena na versto. Pristaviti bi se tukaj vtegnile nektere splošne vodila zastran spola inien , post.: 1. Moškega spola so vse tiste imena, ktere naznanujejo moške imena in stanove, kar se imenuje naravni spol. 2. Ženskega spola so vse tiste imena, ktere naznanujejo ženske osebe in stanove. 3. Srednji spol je posebno za stvari. Bolj tankih vodil se vsakučitelj, ki vestno opravlja svojo dolžnost, lahko poisče iz primernih knjig. (Daije pnh)