155. številka. Ljubljana, v ponedeljek 9. julija. XXI. leto, 1888.
SLOVENSKI MOR
vsak dan ivdcr, izimfii nedelje in praznike, ter velja po po&ti prejeman za avatro-ogerske dežele za vse leto 1& gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 1 gkL, za nesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljub lj ano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr    Za pošiljanje na dom računa se
po 10 kr. za mesec, po 30 kr  za Četrt leta. — Za t nje dežele toliko več,  kakor poštnina znaša. Za oznanila plačnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr.. če se trikrat ali večkrat tisk«. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. —Uredništvo in upravnifitvoje v Gospodakih ulicah št. 12. Upravnifitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. vse administrativne stvari.
Izpred državnega sodišča.
Dne 5. julija bila je pri državnem sodišči obravnava o pritožbi Ivana A.iderluha in drugov proti učnemu ministerstvu zaradi rušenja v 19. članu dr-iavnih osnovnih zajamčene pravice, da se nikdo siliti ■e sme, da bi se učil druzega deželuega jezika. Povod pritožbi bil je nastopni: Z ukazom dne 15. januarja 1888 zaukazalo je učno ministerstvo, nekoliko spremenivši dotični  prejšni ukaz štajerskega deželnega šolskega so veta, da se na štiri razrednici •i jedno paralelko v Šmariii pri Jelšah ima s tretjim letom nemščino začeti poučevati kot učni predmet in se tretje, četrto in peto šolsko leto poučuje po 3 ure, s šestim letom počenši pa po štiri ure na teden; da se poučuje v nemškem jeziku in da se dalje v nemščini določenih urah tudi poleg pravega jezikovnega pouka v višjih  razredih  ponavlja tudi učno gradivo iz zemljepisja in računstva z nemščino. Nadalje se je določilo, da imajo zakoniti zastopniki šolo pohajajočih otrok, (stariši, varuhi) pravico, izjaviti se, da se dotični  otrok  ne bode udeleževal pouka nemščine, a to morajo izjaviti ustno ali pismeno ob začetku šolskega leta šolskemu vodstvu. Proti tej določbi naperjena je pritožba, katero je zastopal dr. Bab ni k.   Zatožba vidi v tej naredbi, da se hoče nemščina uvesti kot obligaten jezik in da se uamerava otroke   nekako siliti, da bi se je učili v Šmariji, v kateri občini je 3705 Slovencev in 1 0 Me race v in bi torej samo slovenščina smela biti učni jezik, a noben drug jezik, torej se tudi nemščina ne sme poučevati kot obligatni učni predmet    To, da se smejo dotičniki izjavljati, ali se bodo otroci učili nemščine, le formalno odpravlja prisilstvo, v resnici pa ne, kajti silili se bodo otroci učiti se celo leto nemščine, po načelu „Qui tacet, consentire vit let ur", ko bi se pravočasno ne oddala izjava.   Jedino pravo bi bila, da bi se oni otroci učili nemščine, katerih zakoniti zastopniki bi to ob začetku šolskega leta izrecno zahtevali. Ministerska nasprotna izjava, katero je zastopal raiuisterski so-vetnik vitez Spaun, pa pred vsem poudarja, da se v dotičnem pobijanem ukazu slovenski jezik naravnost priznava za učni jezik v vseh razredih. Kar se pa tiče izraza obligatni predmet, se pa tu le pod
LISTEK.
Slike kazaške.
1£1 azak-čehofil.
(_V.sk i napisal E. J e 1 i n e k, poslovenil   P o d v i d o v s k i. j(Konec.'
Sergej Ivauovič je hodil mrzko po sobi. Tudi njemu se naklep Savelijev ni zdel puhla šala.
„Kozak je pripravljen za vse na svetu, in lj udi j, kateri bi ga vzeli v službo na pot v toplice, našlo bi se pri nas dosti. Neprijetna reč . . . Nerad bi izgubil tega, ,molodca' ..."
Razšla sva se. Po poti domov sem si očital, da sem oplašil polkovnika. Ali kdo ve — morda bode to i nekomu v korist. Ko sem pa postal na prostornem Kremlovskem trgu in me je obdajala nočna tihota, spomnil sem se Ruženke . . . Bože, toliko Čehov je že bilo in je v tej „belokamenne matušce", zakaj ni baš tu Savilejeve Ruženke? A tem slučaji bi do tega trenotka lahko pil čaj pri Sergej i Ivano viči . . .
Drugi dan sem dobil poset, in sicer neobičajno zarana. Bilo je mej deseto in jednajsto uro zjutraj, torej čas, ko so imoviti Rusi še sladko od-
izrazom razumeva po veljavni upravni terminologiji ona disciplina, da se vsekako mora učiti in se je morajo učiti učenci, kolikor zanje ne velja kaka oprostitev. Vsaj je jasno, da po imenovanem ukazu se pa lahko vsi učenci osvobode pouka nemščine, in se torej ne more govoriti, da bi obla-stva koga v nasprotji s članom 19. drž. osn. zak. silila učiti se druzega deželnega jezika. Tu se more k večjemu govoriti, da se kdo sili, tla odda dotično izjavo in to siljenje ima se presojevati po § 4 in 6 državnega šolskega zakona z dne 14. maja 1869\ Pri organizaciji tacega pouka mora se ob začetku^jasno določiti, kdo se ga bode udeleževal, Učenci so res prisiljeni jedno celo leto učiti se nemščine, pa le na podlagi lastne izjave zakonitih zastopnikov. Naredba, da se bode nemščina učila v nemškem učnem jeziku spada tudi v okvir državnega šolskega zakona, po katerem imajo oblastva svobodno odločevati, kako se bode uredil pouk druzega deželnega jezika, varujoč načelo člana 19. drž. osn. zak.
Državno sodišče se je potem umaknilo, da se posvetuje in razsodi. Razsodba pravi, da se z dotičnim ukazom učne uprave ni rušila v članu 19. zagotovljena politična pravica V razlogih si bistveno navaja, da po člunu 19. odstavek 3. državnih osnovnih zakonov morajo se v deželah, v katerih biva več narodov, javne učilnice tako urediti, da se narodom dado potrebna sredstva za izobraženje, ne da bi se kdo silil, učiti se druzega deželnega jezika. Šolski okraj Šmarijski je večinoma slovensk, in učno ministerstvo je tudi odločilo, da je le slovenščina poučni jezik izirnši pouk nemščine. Res se tudi nemščina navaja za predmet, pa zakoniti zastopniki (stariši, varuhi) smejo se izjaviti, da se je otroci ne bodo učili. Roditelji bodo torej po lastnem preudarku odločevali, se li bodo njih otroci učili nemščine v Šmarijski šoli ali ne, in torej ni govora o prisiljevanji, nasprotujočem članu 19. drž. osn. zak. Določbe za t ran izjave starišev pa tu ne pridejo v poštev, ker se tičejo le naredb, kako se bode uredil ta pouk, kar je stvar šolskih oblaste v, a se nikakor ne tičejo poučevanja druzega deželnega jezika.
dani jutranjemu spancu, res ne VBi, pa mnogi. In k tem mnogim pripadal je tudi Sergejev Ivanovič.
Mislili si! Na mostovži slišim pravilno stopanje. Aba! To je lesena noga. In bila je v resnici.
„Čujte, Edvard Osipovič," klical mi je Sergej Ivanovič že od daleč naproti, „kako vam je včeraj pri meni dišala večerja9"
„Izvrstno!" odgovoril sem odkritosrčno.
„Idito, idite, vi se laskate. Meso je bilo tvrdo, brez soka in okusa ni imelo nobenega. To opažam že dlje časa. Kaj mislite, bi li ne bilo dobro, ko bi dal svojemu kuharju odpoved in si oskrbel k u-harico češko? Kaj mislite?"
Polkovnik se je nasmejal.
Nasmejal sem se tu jaz: „Izborno!"
„Naj bo, kar hoče", nadaljeval je, „na vsak način sem na boljšem. Kako mislite?"
„Gotovo!"
„In ako je dam dvakrat toliko plače, kakor je navajena na Češkem, na boljem sem . . . Kuhar stane strahovito penez in nič ne ume ... Kaj mislite, bi li prijala za mojo službo ta topliška kuharica, o katerej sem vam pravil?" *Jaz sem osvedočen."
„Dobro! zaklical je radostno polkovnik in mi
Politični razgled.
Notranje «Iežcle.
V L I n b i j » n i 9. julija.
\;uinnt mi iiImI cis( \ o pripravlja nov ukaz zastran izpitov na češkem vseučilišči. Po tem ukazu bode vsakdo lahko napravil 1. državni izpit samo v češčini. Kdor ne misli ustopiti v državno službo, bode tudi vse tri rigoroze napravil v češčini. Postal bode lahko doktor prava, če tudi ne bode znal niti besedice nemški. Nemški listi se že zaradi tega jezć. „N. fr. Pr." zahteva, da bi češki dijaki morali se v srednjih šolah učiti nemščine in pri maturi dokazati popolno znanje nemščine. Morali bi tudi izpit iz treh predmetov napraviti v nemščini. Najljubše bi jej pa bilo, da bi se ravnali po vagledu Madjarov in zahtevali vse izpite v nemščini, kakor jih na Ogerskem zahtevajo v madjarščini.
Dimnjake Nemce je nekaj zopet silno raz-dražilo. V župnijske} cerkvi pri Favoritih bila je češka propoved. Sedaj se bode s to zadevo bavil mestni zbor, kako da bi se preprečilo, da se kaj tacega več ne prigodi.
Hrvatski sabor je v soboto prenehal zborovanje. Rešil je več važnih zakonov, ki imajo pred vsem namen, utrditi gospodstvo sedanji narodni stranki. Taki zakoni so nov volilni zakon in zbornični red, zakon o kazenskih nasledkih in šolski zakon.
Ogeraka vlada je odstavila slovaškega učitelja v Kleniči, Karola Salvo, ker je vzbujal narodno zavest mej rojaki in širil slovaške knjige. Narod je bil zaradi tega jako razburjen. Malo je manjkalo, da ni prišlo do krvavega boja z žandarmerijo
Vnasijc <ii"/av«\
Zadnji čas sta dva niNka velika kneza pohodila Poljsko. — Veliki knez Mihael je potoval v vojaških zadevah, potovanje velicega kneza Vladimir ja pa ima bolj političen značaj. Povsod, zlasti v Varšavi, prirejal je razne dvorne slovesnosti in vabil na nje poljske veljake. Da bi se Poljaki kaj ne spodtikali, govorilo se je pri teh slovesnostih le francoski, noben ruski glas ni žalil poljskih ušes. Videlo se je, da si veliki knez prizadeva Poliake spraviti z Rusijo. Nekateri listi sklepajo, da vojna nevarnost še ni odstranjena in da se je veliki knez zaradi tega toliko trudil, da pridobi poljsko prijateljstvo, da bi v vojni Poljaki ne potegnili s sovražnikom.
V Rusiji baje nikdo ne misli, da bi shod nemškega in riimkega vladarja imel kak upliv
je naložil takoj mandat, naj bi mu, ko we povrnem na Češko, Ruženko „dodaI".
Razume se samo ob sebi, da Bera vsprejel tako časten mandat, ne toliko vsled prijateljstva do Sergeja IvanoviČa, tudi iz ljubezni do Savileja. Polkovnik mi je stisnil hvaležno roko, mi položil ne-kolikokrat na srce, naj bi reč opravil, in pridjal „mimogrede", da bo tudi Savilej vesel.
Mislil sem si ondaj, da polkovniku nekako ni toliko za boljšo kuhinjo, kolikor da ohrani Savileja.
In to je dosegel, — Savilej je ostal v nje-govej službi!
Ko sem se odpeljal iz Moskve, imel sem pri sebi poleg pergišča svojih rubljev še pergišče tujih. Bili so odločeni za ekspedicijo jedne osobe iz Toplic v Moskvo.
*
Domov vračal sem čez Draždane a tu sem imel gotovo Toplice na potu. Razume se samo ob sebi, da sem si izvolil v Toplicah v stanovanje hotel, o kojem je bival nekdaj Sergej Ivanovič. Pri skupnem obedu bil sem v družbi nekoliko 1'oljakov, kateri so pri vsakem novem grižljeji neizmerno hvalili češko kuhinjo. V resnici je bila dobra ta jed. Z vinom razburjena in z ukusnim obedom popolnem
na politiko.   Dobro vedo. tla Nemčija ne more kar izstopiti iz tripelalijanee Rusija se pa tudi ne bode odrekla dosedanji politiki svoji, ki je zanjo ugodna Rusi ne zahtevajo druzega, nego da *e jim zagotovi isti upliv v Bolgariji, ki jim gre po pogodbah.
Ker so zadnje občinske volitve skoro po vsej Italiji za klerikalce neugodno izpale, klerikalna stranka že pretresuje vprašanje, če bi se v bodoče več ne udeleževala občinskih volitev, kakor se volitev za zbornico ne.
( Mm ki niiii>li« - a zveznega soveta so že rešili načrt zakona <i starostnem zavarovanji delavcev. Moški bodo morali plačevati na teden 21, žen ske pa 14 vinarjev Ko sjiolnijo sedemdeseto leto, bodo moški dobivali po 120, ženske pa po 80 mark na leto. — Vlada je storila zopet jedeii korak za ponemčenje Alzacije in Lorene. Pravnim konzulentom je strogo ukazala, da morajo poslovne knjige voditi i/ključno nemški. Polagoma bode z vseh javnih mest izrinili francoščino.
,Fortnight)y Revievv" objavil je važen članek o angloakej vnanji politiki. Pisatelj prihaja do zaključka, da naj Anglija jiristopi evropskej mirovni ligi, če se slednja zaveže varovati angleško trgovino in Indijo. Nemški listi pa že odgovarjajo na ta članek, da ni misliti, da bi Nemčija, Avstrija in Italija bile pripravljene braniti angleške koristi v Indiji. Pri tem so more ozirati le na koristi, katere ima Anglija ob Bosporu.
Dopisi.
Iz Loga 4 <• a 7. julija. [Izv. dopis.] „ Kar le Jeze, kar le gre", dojde dne 22. julija t. I. k cesarski slavnosti v Logatec, odgovarja prosti narod, ako ga vprašaš po pripravah, katere se vrše za to svečanost v tem ali drugem kraji Logaškega okraja in sosednjih okrajev. Ne le inteligenca, premožni in izobraženi stau, tudi delavec, preprosti ratar — narod — zanima se, veseli se slovesnosti. — Opi sati Vam hočem danes dosedanje delovanje zvrše-valnega odbora iu o raznih pripravah.
Da slavuost dobi velečastneji obraz, povabil je zvrševalni odbor vsa uniformovana društva Logaškega okraja in sosednih okrajev Ljubljanske okolice in Postoj i ne , da bi se korporativno udele žila slavnosti in oskrbela sprevode, vzdržavala red, bila pri dohodu in odhodu gostov navzočna, zlasti pa sodelovala pri bakladi in serenadi. Prošnja zvr-ševalncga odbora ni bil glas ujujočega \ pušavi. Vsak dan oglašajo se povabljena društva, vsak dau raste število oglasivših se ognjegascev in veteraueev, katerih bode na dan slavnosti — 800 do 400 mož vkujie.
Znano je, da 86 na deželi   teško pripravi za veliko množico ljudi j zadostna  množina jedil in pijače. Zvrševalni odbor skrbi v-'led tega, da ta dan, ko se zbere na tisoče ljudstva, to ljudstvo tudi dobi potrebne brane in okrepčil. Poslal je vsem gospodom odbornikom glavnega odbora  vabilo s prošnjo, poizvedovati v vsakem kraji, kdo se udeleži banketa na slavnostnem  prostoru — in vsaj primerno število ljudstva,  ki se misli ud( težiti  slavnosti. Do danes oglasilo se je h banketu 120 osob. Ta ogla-sitev je vsled reda  in  dobre  postrežbe   zelo po trebna. Zvrševalni odbor želi izvedeti pravočasno, kd;o in koliko se udeleži banketa, koliko in kdaj dojde prostega ljudstva k slovesnosti, da more urediti  pospravo voz,   da  oskrbi  pri gostilničarjih dovolj jedil m pijace
Zvrševalni odbor je naprosil slavno južno železnico, c. kr. rudarski urad v Idriji, avstro-ogerski Llovd v Trstu kakor tudi v bližnjih trgih in vaseh zastav in drugih priprav za okrašenje slavnostnega prostora. S temi rečmi, z napravljenimi napisi in grbi okrasil se bode ta prostor — velik travnik v Dolenjem Logatci dostojno redkej tej svečanosti. Dekoracijo povzdigovala pa bode zvečer izvenredna razvetljava z magneziskimi in drugimi svetilkami, katere oskrbi neka Graška tirma in za ta dan nalašč pošlje v Logatec veščaka.
Ker se slavnost vrši ob vsakem vremenu, dobe se od slav Llovda velike plahte, katere bodo množico branile v lepem vremenu pekočih solnčnib žarkov, v grdem vremenu pa dežja.
Srečke loterije, na korist društvu učiteljev in šolskih prijateljev okraja Logaškega, so se v razprodajo razposlale vsem vodstvom ljudskih šol okraja Logaškega in podružnicam c kr. kmetijske družbe kranjske. Upati je, da se srečke razprodado glede na namen loterije — vsaj je čisti dobiček namenjen zgradbi trajnega spomenika te slavnostne dobe, zlasti pa tudi na lej.e dobitke, katere je odbor nakupil Najnovejša slamoreznica vzbudila bode marsikaterega kmetovalca, da si jednako omisli in opusti najemanje dražega slamorezca ; stroj za režnjo repe in krompirja kazal bode, da naj gospodar ceni čas ceni dobre stroje, s katerimi lehko opravi marši katero poljsko delo; Favlerjeva guojna sesalka bode opomin nevednežem glede pravega oskrbovanja in jirijiravljanja gnoja ; sploh vseh 28 dobitkov, naj si bode potem žitočistilni stroj, plug, brana, ali drugo kmetijsko orodje, ima namen, upeljati mej ljudstvo novejše — obče pripoznano dobro poljedelsko orodje, — kot dobitki loterije pa postaviti spomenik slavnosti — oziroma obuditi Šolsko vrtnarstvo ter s tem prekoristno sadjarstvo. Živinska razstava pokazala bode, kako je Notranjska na predovala v živinoreji, izlet v Planino pa nas bode seznanil z velevažnimi deli gospoda W. Puticka za odpel janje voda, kakor tudi z podzemeljskimi naravnimi čudesi, katerih je naša domovina tako bogata.
V posameznih krajih razgovarjajo se gospodarji kako bodo priredili in okrasotili voze, ko se popeljejo k slavnosti, pevci in pevke vadijo se pridno onih pesnij, katere se bodo pri ljudski veselici in serenadi pele, fantje napravljajo si narodno obleko — in dekleta pripravljajo si peče in druga krila stare a prelepe narodne noše, prilivajo cveticam, da bodo je imele za šopek, ter prosijo Boga lepega vremena. Naj bi nam nebo dalo lepega vremena, da se lahko zberemo, veselimo, proslavljamo redko svečanost ter naudušeno zapojemo: „Bo« ohrani, Bok <>bvari nam cesarja !
IMauiii«* na Efof raiijskcm 8. julija. [Izv. dopis ] Malo krajev v tnšej domovini bode praznovalo v primeroma kratkem času toliko slav-nostij, kakor naša prijazna Planina Dne 22. t. m udeležila se bode poleg lepega števila naših deklet m gospodičen ler druzega ljudstva skoro vsa inteligencija oficijelne slavnosti v Logatci. Dau pozneje ogledali si bodem t) v družbi dobro nam došlib go stov podzemeljsko čuda Planinske jame pod Gradom, dne   15. avgusta odkrila se  bode pa spomeniška
potešena družba pa si je dovoljevala različne vese • losti. Tu je jeden, v pravem pomenu debeluh, dvig-nivši čašo vina nad naše glave, naudušeno napil češ kej    -- kuhinji
„Naj se sedanju zastopnica kuharic čeških za to častno napitnico osobno zahvali!" odgovoril je drugi BladkosnedeŽ /. vseobenim Boglasjem. Zvonili, klicali, oplašili so vse natakarje, da je konečno jeden izmej njih to slavno zastopnico čeških kuharic v kuhinji poiskal in pri vedel.
S slavo ožarjena prikazala se je  na  pi igu Ustavljala se je, zakrivala si  s predpasnikom obličje, belo kako: sneg, bilo je je prav sram, ali . . . no, bila je to krasna Ružeuku.
Ozrl sem se na njo pazljivo — no pravijo, da je prvi utis pravi in trajen. Ta Ka/ak, ta Savilej je imel dober ukus! Vsa čast in hvala! Nesem se mu čudil prav nič: le hudoval sem se v duhu, da nas ideja nvzajemnosti slovanske" pripravi morda zopet ob jedno izvrstno kuharico m lepo Čehinjo. In pripravila nas }e
Za nekolike nedelj došel mi je iz Moskve list. Poročam iz njega le to, kar dostaie našega pripovedovanja, osobito Kazaka-čehohla.
Dobrotljivi Sergej Ivanovič piše tole: Mili Kdvart Osipovič!
Pred vsem se Vam zahvaljujem, jaz namreč in Savilej, na špediciji. Naklad nam je bil do dan po Brestsko-Moškovskej železnici neporuSen in ohranjen pred osmimi dnevi. Vse je v najboljšem redu . . . Savilej se ima dobro, vspokojen je iu nosi glavo po konci, kakor se spodobi Kazaku . Včeraj sem imel pri obedu jančka in češke kolare, razume se iz roke Saviiejeve Ruženke . katera že vlada v našej kuhinji ... In pa, glejte, mili Edvard Osipovič, Bog ve. človeku ^re bolje v slast iz roke tako krasnega stvora . . Nota bene ! Moj prijatelj Aleksander Petrovič, kateri ie tudi že okusil mojo kuhinjo, obrača se k Vam s prošnjo, da bi mu oskrbeli češko kuharico. Poiščise mu kako Ruženke . . Pridite k nam zopet kmalu! Napravim Vam tu češk obed, morda še boliši, uego »loma. Vidite, te velike kroglje iz moke, tako velike, ka kor ta, katera mi je v Sipki odbila nogo, dobite tudi . . . Za našo kuharico smo naročeni na češke novine in Savilej me uči iz njih razumeti češki . . .
Vaš
Sergej Ivanovič. Sedaj radovedno pričakujem novejših sporočil.
plošča našemu rojaku, dičnerau Miroslavu Vilharju. Ta dan oživel se bode zopet naš po odhodu c. kr. uradov v Logatec precej tihi in mirni trg ter svetu pokazal, da so Planinci še vedno narodni in vredni svojega daleč preko mej slovenskih dežel dobro znanega Miroslava. Ta dan se bode, vsaj upamo, z odkritjem spomeniške plošče uložil tudi temeljni kamen boljšemu mirodno-društvenemu življenju, kojega tu jako pogrešamo.
Na imendan našega presvetlega cesarja Frana Josipa I. se bode pa vršila slavnoBt štiridesetletnega vladanja Njjega velečastva na kolikor mogoče slovesen način. Svečanost se bode pričela, kolikor je do sedaj znano, s slovesno sveto mašo iu 8 splošnim darovanjem za ustano vitev občinske ubožne hiše v spomin tega jubileja. Po maši zasadila bode šolska mladina začetna drevesa na hribu sv. Duha, potem se bode pogostila in obdarovala s primernimi sjiominki, na ta zgodovinski pomenljivi dan. Ker se bode ta dan ustanovila tudi prostovoljna požarna hramba, bode popoludne posvečeno zabavi novoustanovljenega društva in drugim odraslim ljudem v romantični dolini pod Starim Gradom ali na kacem drugem primernem prostoru.
Tako bodemo pokazali tudi mi Planinci, da smo vredni sinovi majke Slave in pa vedno zvesto-udani udje mogočne Avstrije po gaslu:
„Hrast m omaje in hrib,
Zvestoba Slovencu no gane!" —k.
Domače stvari.
- (Gospod dr J. V oš n jak) se je odpeljal na Dunaj k sejam državne liiokserne komisije. Odgovorno uredništvo „Slovenskega Naroda" prevzame gospod Dragotin Hriba I
— („Glas bene   Matice"  velik koncert,) prirejen včeraj dopoludne ob 11. uri v re-dutni dvorani, bil je izredno sijajen in trditi se sme, da kaj jednacega   še ni  bilo v Ljubljani. Vspored obsezal je samo 5 točk, a te so bile pravi biser, na čast in slavo imenu slovenskemu , kajti ni nam bilo treba,  dičiti se  s tujim  perjem,   naročati Bi tujih umetnikov, vse točke izvajali so  „naše gore listi", izvajali jih tako izborno, da je bilo vse občinstvo naudušeno in da so celo veš'aki iz nasprot nega nam tabora  izrekali  se  najlaBkaveje. Umetnost slovanska je v poslednjih desetletjih pač velikanski napredovala in včerajšnji koncert bil je tega napredka sijajen izraz.   Ne bodemo danes podrobneje pisali o posamičnih točkah,  mej  katerimi sta gg. Fišer, virtuoz na kontrabasu, In operni pevec, Fran P(f%ačnik, zavzemala prvi mesti, ker bode ves koncert obširno ocenjevalo strokovnjaško pero, a zdi se nam uniestuo, konstatovati, da tako mnogobrojnih in tako ubranih zborov še ui videla redutna dvorana. Efekt bil je velikansk,  užitek za veščake in neveščake izreden, a tudi gmotni uspeh izvrsten. Vsa velika dvorana s prostorno galerijo bila je natlačeno polna odličnega občinstva, mej katerim smo videli gospe in gospode iz Kamnika,  Ribnice, z Vrhnike, iz Radovljice, Zatičine,  Celja in celo iz Metlike. Koncert trajal je skoro dve uri, a navzlic uprav tropični vročini v dvorani nam ie cas le prehitro potekel  Popoludne ob 2. uri bil je v čitalnični restavraciji banket, kjer se je naudušenost na koncerta velečastnem izidu pojavljala v iskrenih na-pitnicah. — Napivalo se je umetnikoma gospodoma P ogačniku  in F i š e r j u,   „ Glasbeni Matici" in predsedniku njenemu gospodu Fr. Ra v nikar j u, g. Gerbiću in vsem onim, ki pospešujejo „Glas-boue Matice" delovanje, vladi, deželnemu in mestnemu zastopu in žurnalistiku Gosp. Fišer, ki nas je dopoludne očaraval s prekrasno godbo svojo na kontrabasu,  pokazal se je  popoludne ljubeznivega govornika in nadarjenega humorista,  bil je pravi „spintus movenB" za vso družbo.   Kar se liče banketa samega, drage volje priznavamo   da smo bili jako dobro postrežem kakor glede jedil, tako glede namiznega vina   V svojih in mnogili gostov imenu pa izražamo željo, da bi se pri jednakih prilikah ue postavljale na mizo same buteljke razmorno predragega madjarskega vina. V Čitalnici naj bi bilo na izber tudi domačih buteljskib vin, katerih je po Slovenskem v  izobilji    Tudi  v  tem  oziru naj velja „Svoji k svojim!" Prepuščajoč, kakor že rečeno, obširno izvestjeprizuanemu veščaku, izrekamo najsrčnejšo zahvalo „Glasbene Matice" vrlemu vodstvu, katero si sme včerajšnji dan okrasiti z lovorjevim perjem, vsem, ki so sodelovali,  zlasti pa odličnemu  gospodu, ki ima največ zaslug, da je včeraj nastopil tako krasen
mo'ki   zbor, in okončujemo  s toplo   željo,  da bi
včerajšnji uspel ne ostal samec, marveč da bi se petje organizovalo. Če katero mesto, bi gotovo Ljubljana morala imeti stalen in mnogobrojen pevski zbor, kajti tako izbornega pevskega materijala ni kmalu, kakor pri nas.
— (Drobne vesti.) Tovarniški ravnatelj v Hrastniku, g. vitez Gossleth, dobil je rtd železne krone tretje vrste. — Umrl je pred nekoliko dnevi v Gradci Viljem vitez Fritsch, c. kr. rudniški svetnik, ki je bival več let tudi v Ljubljani in si tukaj pridobil zaslug za stenograhjo. — V prvem čatrtletji se je letos na Kranjskem 200.880 smodk menj porabilo kakor lani v istej dobi.
— (Prihodnji sokolski večer) dr. Lovru Tomanu v spomin bode v nedeljo dne 15. t. m. Sodelovala bode pomnožena vojaška kapela; mesto petja pa bodo Sokolovei izvrševali vaje na bradljah in drogu. Ker v Ljubljani že več časa ni bilo javne telovadbe, nadejamo se, da bode ta sokolski večer privabil obilo občinstva na čitalnični vrt.
— („Slavčeva" slavuost) se včeraj ni mogla popolnem zvršit.i zaradi slabega vremena, le sv. maša se je darovala ob Val2- uri v cerkvi sv. Jakopa, pri kateri je oddelek zbora dobro vokalno pel, k sklepu pa cesarsko himno. Popoludanska ljudska veselica pa je društvo preložilo na nedoločen čas, katere se objavi potom časopisov in po plakatih, spored ostane isti ter utegne društvo v zabavo občinstva Še kaj oddati.
— (Konfiskacija.) „ Edinosti" poslednjo številko zaplenilo je državno pravdništvo zaradi članka „Kako sodijo nepristranski Italijani v Rimu". Uredništvo priredilo je drugo izdajo, ki nam je včeraj došla. - Tudi ,,Našo Slogo" zadela je konfiskacija zaradi članka „Občina Motovun".
— (Proti šoli za umetno vezenje in šivanje čipk) v Ljubljani se izreka „Obrtnik", ker bi potem bila oškodovana čipkarija Idrijska. „Obrtnik" zamenjava šolo za umetno vezenje iu za šivanje (ne za klekljanje) čipk s čipkarsko šolo, katera je in ostane v Idriji, kajti v Ljubljanski šoli se ne bode učilo klekljati čijike. Sicer bi pa ravno „Obrtnik" ;<ko je organ obrtnikov, moral z veseljem pozdravljati vsako šolo, po koji se pospešuje in povzdiguje katerakoli obrt. Mi moramo le hvaležni biti vladi; da vender jedenkrat ustanovi v Ljubljani strokovno šolo, katera bode gotovo s časom se popolnila še za druga rokodelstva.
— („Obrtnik") se boji, da bi se v pri silni delavnici ne ustanovila hišna pekarija. Kolikor je nam znano, v prisilni delavnici ne mislijo na lastno pekarijo, tem menj, ker so Ljubljanski ]ieki pri razpisu za kruh se tako prekašali v nizkih cenah, da bi kruh v domači pekariji pečen gotovo dražji bil, nego ga zdaj dobiva zavod od peka ki je bil ponudil najnižjo ceno.
— (Stritarjevih zbranih spisov) izšel je 51. snopič.   Vsebina: Vino (Konec). — Želodec
— Sol. — Sreča. — Ko bi človek vse videl in vedel.
— (Fotografovano sleparst v o.) Pretekli petek in soboto prodajali so p-istreščeki po mestu fotografije Matere Božje, ki po nekih trcjalk in drugih špekulantov mnenji v nekem gozdiči nad Ljubljano iz bukove gobe raste. Mi smo že jedenkrat omenili, da je vse to le sleparija, a babjever-stva še ni konca. Sedaj se je celo fotografija po-prijela tega predmeta in na omenjenih fotografijah bila je videti Mati Božja s krono na glavi in z Jezusom v naročji, o čemer na bukovi tiobi ni duha ne sluha. Zaradi tega konfiskovale so se fotografije, fotograrica ocbneider pa poklicala na rotovž, kjer je izjavila da je drevo z izrastkom fot grafovano po naravi, a da je pozneje pri retuševanji podobo malo idea lizovala. Tako idealizovan je je pa naravnost sleparija in menimo d a tudi kažnjivo. Fotografija se pač ni izumila v to, da bi širila humbug in prazno vero v navadno bukovo gobo.
— (Izpred sodišča) P/etekli jietek bil je znani Ljubljanski potepuh Janez Keše obsojen na 13 mesecev teške ječe, ker je v tukajšnji stolni cerkvi pri litanijah demonstrativno smodko puSil.
— Pretekli četrtek pa je bil delavec Tomaž Ho s t nik na zatožni klopi Ko je bil še hlapec pri Las-niku, pokral je v Pavšinovi hiši iz stanovanja So kličevega zlatnine in srebrnine v vrednosti nad 100 gld. in vse ukradeno blago podaril svoji ljubici Ivani Žagar, službujoči na Dolenjem Rožniku Tomaž Hostnik bil je obsojen na štiii mesece, Ivana Žagar pa na šest tednov teške ječe.
— (Velika p o vo d e n j) bila je vsled neprestanega dežja po Poljanski in Žirovski dolini. — Trgala je mostove, naredila po polji in travnikih mnogo škode, kajti podsula in poplavila je vse sadeže po njivah blizu vode, in po travnikih odnesla za mnogo voz sena. V Žireh (na Selu) razdrla je hišo; komaj so se ljudje rešili, vse drugo jim je voda odnesla. Trgala je tudi po mlinih in žagah, in v slednjih odnesla mnogo hlodov, in druzega lesa. Odnesla je tudi skrinje, vsakovrstno orodje, mize, stole, zibelj, kokoši i. t. d. Nekje drugje je šel majhen fant po brvi čez naraslo vodo v šolo. Brv je pa ravno v istem hipu voda vzela, in otrok je padel v njo. K sreči je to videl nek srčen mož, kateri ga je tudi rešil. — Pred bila je taka suša, da bi se bilo kmalu vse posušilo; a zdaj pa nalivi iu tako huda povoden j, ki je mnogim naredila bridkih ur.
— (Trtna uš) pokazala se je tudi v Škor-kolji pri Trstu, kjer je okužen vinograd št. 49.
— (Vabilo) k oficijalni slavnosti, katero pii-redi Logaški politični okrai   pod pokroviteljstvom Njegove Svetlosti, gosjioda kneza Ilugo \Vindisch-graetz-a, c kr. generalmajorja i. s. i. t. d   v pro-slavljenje štiridesetletnice 'vladanja prosvetlega cesarja Frana Josipa I. dne 22. in 28. julija 1888 v Logatci. Vspored: Dne 22. julija 1888.  I.   1. Ob 9. uri zjutraj slovesna  sv.  maša na prostem — pred gradom v Gorenjem Logatci   2. Po sv. maši predstava predstojmštev občin, krajnih šolskih svetov, vodstev ljudskih  Sol, farnih in c. kr. uradov ter društev jiolitičnega okraja Logaškega preblago-rodnemu gosji, c. kr. dež. predsedniku baronu Andreju VV i n k 1 e r - j u, oziroma gospodu c kr. okrajnemu glavarju dr. Karoiu Russ-u 3. Ob IO1/* uri zasaditev prvih dreves drevoreda od Goreuiega do Dolenjega Logatca. 4. Obdarovanje šolske mladine Gorenje Logaške z jedili —  revnejše tudi z obleko. 5. Ob 11. uri / i mi trk. potem odhod od Go-renjega Logatca proti  Dolenjemu Logatcu   G. Ob 12 uri odprtje mej Gorenjim in Dolenjim Logatcem ležeče zasilne bolnišnice občin Dolenji iu Go renji  Logatec.  7.  Ob  121/« uri zasaditev začetnih dreves drevoreda ob okrajni cesti Dolenji Logatec-Rovte in primerni govor zbrani šolski mladini Dolenji Logaški  8. Ob 1. uri otvoritev Logaške posojilnice in  potem  odhod na slavnostni prostor 9. Ob 2. uri banket   10  Ob 4  uri ljudska veselica s vsporedom: a) Cesarska pesen, poje se jednoglasno, s spremljevanjem  godbe,   b) Slavnostni govor, c) Kitica narodnih pesnij; sestavil A. F o e r s t e r, poje mešani zbor. d) Najprej   D a v. Jenko,  poje me šani zbor s spremljevanjem godbe, e) Loterija, ka tere čisti dohodek je namenjen vsem ljudskim šolam Logaškega okraja v napravo oziroma opravo vrtov in šolskih knjižnic   11 Ob 9, uri baklada od slavnostnega prostora v Dolenjem Logatci do stanovanja gospoda c. kr. okrajnega glavarja v Gorenji  Logatec   in  tam  12.  Serenada  s temi toč kami:   a)  Cesarska   pesen,   poje  mešani  zbor s spremljevanjem godbe b) Domovina, dr. B. Ipavec, )>oi*'   moški   zbor   c)  Oblaček,  J. Kocijančič, poje  moški  zbor.   Na bližnjih hribih kresovi, na biibu „Sekirca*   umetelni ogenj     13.   Vrnitev na slavnostni   prostor  in potem prosta  zabava. Pri slavnosti svira c. kr. rudarska godba iz Idrije. Dne 23. julija 1888 1. 14  Ob 9. uri dopoludne živinska razstava v Dolenjem Logatci. 15. Ob  1.  uii popoludne izlet v Planino   IG.   Ogled   del  za odpelje-vanje vode v Planinski dolini  m razsvetljene podzemeljske jame v Planini, ter   17. Skupna malica pred „Starini gradom". Banket (jedila brez pijače), Stane za osobo dva goldinarja in se mora udeleži-tev do dne 15. julija t 1. pri svrfievalnim odboru oglasiti. Vspored živinske razstave objavi se v posebnih naznanilih. Udeležitev izleta v Planino treba je radi voz in skupne malice zvrševalnemu odboru do 15. julija t   i  naznaniti.   Oni  p. u. udeleženci, kateri bi si dela za odpeljevanje vode v Planinski dolini ogledali, zapuste  v vasi   „Grčarevc." vozove, gredo peš do vasi „Laze". ogledajo mej potoma dotična dela „pod stenami", ter se potem jieljejo dalje v Planino  Slavuost je <d> vsakem vremenu, ako dežuje oskrbi zvrševalni odbor, da se nekatere točke vsporeda zvrše pod streho  K obilnej udeležbi vabi
odbor.
obžalovanje svoje. Ker je kraljica nameravala, povrniti se v Srbijo ter ondu prevzeti ulogo, d se ne strinja s politiko kraljevo, predlagal je kralj, da se napravi državno pismo, po katerem bi kraljica obdržala vse pravice in dostojanstva s tem pogojem, da bi se smela vrniti v deželo le tedaj, ko bi jo kralj poklical. Kraljevič naj bi do polnoletnosti pod nadzorstvom kraljičinim nadaljeval v Nemčiji študije svoje. Kraljica odklonivši ta predlog izvolila je s tem sama pot ločitve, a nikakor neče privoliti v to, da bi jej odpeljali kraljeviča.
Carigrad 9. julija. Bolgarska roparska četa, broječa 45 mož, obkolila pred včeraj zvečer Belovo, postajo na vzhodno-rumelijski železnici ter odpeljala seboj železnična agenta Laenderja in Banderja kot ujetnika. Z obema so hudo ravnali. Laendler in Brander sta oba Avstrijca in oženjena.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Beligrad 9. julija. Postopanje kraljičino  se sploh   obsoja,   tudi Ristie izrekel je
Narodno-gospodarske stvari.
Trgovinska in obrtna zbornica.
Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko imela je, kakor smo javili, dne 27. aprila 1888 redno sejo, kateri je predsedoval zbornični predsednik gosp. Josip Kušar v navzočnosti vladnega komisaria, c. kr. vladnega svetnika Josipa Dr alke in gg. zborničnih udov: Ivana B a u mg a r t n e r j a , Oroslava Dolenca, J. N. II o rak a, Fr. Hrena, Antona Kleina, Prana Kol man a, F. O mer se, Blaža Mohorja, Mih P a k i č a, T. P a v š 1 e r j a, Josipa Ribiča, Ludovika VVriesniga in .1.t meja Ž i t n i k a.
Gospod predsednik izjavi, da je za sklepčnost potrebno število zborničnih udov navzočih, otvori sejo ter imenuje ove. ovateljema zapisnika gg. Fr. Kol mana in Mihaela Pakiča. Nato pozdravi novoizvoljenega zborničnega svetnika L. VVriesniga in novic izvoljene druge svetuike, proseč jih, nai po vsej svoji moči delajo v interesu volilcev, v prospeh obrtnosti, trgovine iu prometa. Ob jednem nazuam, da so gg, zbornični svetniki: J. Kersnik, Karol Luckmanu, Ivan Perdan in dr. J. Poklukar javili, da se radi drugih opravil ne morejo udeležiti denašnje seje.
I. Zapisnik zadnje seje se odobri.
II. Tajnik poroča o ukazu Njega uzvišenosti gospoda trgovskega ministra o ponovitvi trgovske pogodbe s Švico.   Ta ukaz slove:
„Zavezni zbor švicarski odpovedal je dne 7 novembra 1887 trgovinsko pogodbo svojo z Av8tro-Ogersko od 14. julija 1868 (drž. zak. št. 10 iz 186'J), tako, da nje veljavnost neha dne 7. novembra 1888, ako se drugače ne dogovorita pogodbenika. Kakor nadalje zvedamo, zahteva Švica carino tudi za sir, čokolado, bombažasto prejo iu tka nine, veznine, barvano svilo, sukano svilo, svilnato blago, usnje, stroje in apreturo za vezenje, barvanje ali natiskanje v Švici."
Naposled poziva visoko ministerstvo zbornico naj se izjavi o tem, za katere zahteve in dopustila se je po nazoru zbornice ob ponovitvi pogodbe s Švico potezati, odnosno dovoliti.
Zbornica se je obrnila do udeleženih krogov, vender je uspeh pozvedovanju bil neznaten, ker ae je samo jedna piedilnica iu tkalnica izjavila, da ni v zvezi s SviCO in da trgovska pogodba s Švico nima za njo nobene važnosti.
Odsek torej poudarja, da / ozirom na razloge, katere je zbornica navela v izjavi o čolni ali carinski noveli z dne 12. okt 1885, št 843, nada'je z ozirom na stališče, katero je zavzela v izjavi, tiČoči se trgovinske pogodke z Nemško in Italijo, mogel bi se potezati samo za tiste tarife, kateri bi imeli za podstavo občno colno (carinsko) tarifo, h kateri pa ni prištevati dogovorne tarife.
Privoljevati Švici v carinah za obrtne izdelke, predno se sklenejo trgovinske pogodbe z Nomško, značilo bi radi največjih olajšil, nabajajočih se v po gobah z drugimi državami, da se odrečemo mnogim pridobitvam, katere smo dosegli z občno colno (carinsko) tarifo za avstrijsko obrtnost. It ■ cli največjih olajšil morali bi vse prednosti, katere bi pi .znali Švici, priznati na vsak način tudi Nemški, a ne da Id zato mogli izjioslovati prednosti za avstrijsko obrtnost.
Na podstavi teh razlogov predlaga odsek . „Zbornica naj priporoča samo, da se sklene pogodba največjega olajšila."
Nadalje pou arja odsek, da v visokem ukazu naznačeni proizvodi niso nobene [»osebne važnosti za zbornični okraj; navzlic te u meni vender odsek, da se v interesu avstrijske obrtnosti za bombaž in tkauine, usnje iu shojo ne bi smela carine znižati, ako tudi bi se sklenila tarifna pogodba V interesu govedarstva in mlinarstva bilo bi, ako hi se za uva-ženje živine in moke v Švico mogli isposlovati jm-boljški.   -  Pri glasovanji bil je predlog vsprejet
(Daljo prih.)
Vsled sklepa glavnega zbora z dne 26. maja t. I. bode se južnoštirsko hmeljarsko društva udeležilo mejnarodne razstave hmelja in hmeljarskega orodja v FUrstenfeldu Razstava bode trajala od dne 20 — 24 sept. t. 1.
Oni udje hmeljarskega društva, ki mislijo svoj hmelj ali svoje hmeljarsko orodje pri tej priliki razstaviti, naj se najkasneje do 20. julija t. 1. pri podpisanem načelništvu oglase. Rastaviti se sme le lastno pridelam hmelj; posamični vzori morajo vsaj 2 kg. tehtati.
Hmelj in hmeljarsko orodje, katero se bode razstavilo, mora se do dne 10. sept. t. 1. franco vposlati podpisanemu načelništvu, povedati je tudi treba, ali naj se hmelj po razstavi dotičnemo hmeljarju na njegove stroške povrne, ali ga pa odboru razstavinemu prepusti. Za razstavo hmelja in orodja se ne bode nič plačalo.
Da bode zavitek (embalaža) hmelja jednoličen. bode hmelj, društvo preskrbelo vreče od jute z zeleno-belimi progami, koje hoče hmeljarjem prepustiti po lastni ceni
V Žal c i, dne 1. julija 1888.
Za društveno načelstvo: Dr. Ber^rmaiin, Anton Petriček,
uHČelnikov namestnik. tajnik.
Zahvala.
Odbor podpiralne zaloge slovenskih vseučilišč-nikov v Gradci mora še naposled svojo toplo zahvalo izreči gospodu Francetu S o u v a n u, veletrgovcu v Ljubljani, ki je omenjenemu zavodu blagovolil podariti 10 gld.
V Gradci, dne 7. julija 1888.
Za odbor: Dr. Gregor Krek, vseuč. profesor, 1. r.,
t. č. predsednik.
Dr. Janko Bezjak, l. r.,
t. č. tajnik.
r^'Ki=r-
r
..LJUBLJANSKI ZfON"
»toj i (331—155)
za vso leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15.
—eti+seasm sag d
Tržne cene v IJubljaeii
dne 7. julija t. 1.
Pšenica, hktl. Rež,
Ječmen, „
Oves, „
Ajda, „
Proso, „
Koruza, „ Krompir, „
Leča, „
Grah, „ Fižol, Maslo, Mast,
Špeh trišen
kgr.
	gl-	tr.			kr.
	5	ar.	Speh povojen, kgr. .	-	70
	4! 22		Surovo maslo, „	1—	90
	3	14	Jajce, jedno :   .   , .		2
	3	09	Mleko, liter ....	—	8
	3	90	Goveje       meso, kgr.	—	66
	4	22	Telečje          „ „	—	48
	5	69	Svinjsko        „ „	—	80
	2	14	Koacrunovo    „ „	—	34
	12	—	Pišanec......	—	60
	13	-	Golob......	—	24
	11	—	Seno,  100 kilo .   . .	1 96	
	1	—	Slama,   „     „   .   . . Drva    trda, 4 rjmetr.	9 14	
	_	70		,i 6 40	
		64	„    mehka, 4 „	1 4|10	
Meteorologično poročilo.
	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
7. julija	7, zjutraj 2. popol. 9. zvečer	734"5 mm. 734-9 mm. 733 8 mm. __	188° C 24 0'» C 20-0° C	si. svz. si. j z. si. jz.	obl. obl. d.jaa.	35-50mm, dežja.
8. julija	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	7323 mu. 733 9 mm. 7352 mm.	17 0« C i  210° C 16-4° C	si. jz. si. jz. si. zah.	obl. obl. d.jaa.	5 O0 mm. dežja.
Srednja temperatura 20'3° in 182°, za 1*7° in 0-6° pod normalom.
IDuLiaaoslsa. "borza,
dne 9 julija t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.)
včeraj —
Papirna renta.....gld.  8135 — gld.
Srebrna renta.....,     82-60 — „
Zlata renta......,   119*10 — „
B     marčna renta ....     „     99r§6 —
Akcije narodne banke.              „   S78-— — n
Kreditne akcije.....                         .    311 10 — (
London........„   12390 — ,
Srebro......                                    „     —•— — „
Napol.........„       9-90 •/, — ,
C. kr. cekini  ....             „       '.-91 — „
Nemške marke.....„     rti 22'/, — ■
4 /  državne srečke iz 1. 1854    250 gld. 134 gld.
Državne srečke iz 1. 1M64           100   „ D»7
Ogerska zlata renta 4°/0   .   . 10J „
Ogerska papirna renta 5°/0   .       ... 89 „
5"lt Štajerske zemljišč, odvez, oblig.   . 106 „
Dunava reg. srečke 5°/0   .   .     100 gld. 120 „
Zemlj. ohv. avstr. 4V,°/0 zlati zast. listi . 127 „
Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice — „
Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 100 „
Kreditne srečke......•   gld. 185 „
Riidolfove srečke.....                           ' 0 ., 21
Akcije anglo-avstr. banke   .   .    120 „ 109 "
Trammway-društ. velj. 170 gld.  a. v.    . 226 „
Poslano.
danes 81-4»»
89*66 112-85
9680 875 — 31( 50 124-9o
9-90
5-91 61-20 50 kr. 75 ,. lo „ 95 ., 30 „ n
50
50 50
(10-25;
GLAVNO SKLADIŠTE
*
m
Pivo y steklenicah
(449—4i
prodaja
biermaier v Ljubljani.
*
* * *
najčistije luiiu
KISELINE
poznate kas najbolje okrepljujuće piće,
I kat izkušan liek proti trajnom kašlju plućevlne I
ielurloa bolesti prkfjana I proti mehurnlm kataru,
III \ K K MAT TO IVI.M r-      Karlovi vari i Widn.
*************** * * *
V najem se da
ostilni
Josipa Stenonika dedičev v Zagorji ob Savi, z mesarijo s pravico, le<lenico, kegljiščem, lepim gostilniškim in zelenjavskim vrtom, na dobrem mestu, vse v najboljšem obratu.
Kaj več pove Jos. L. Jasenke, trgovec v Trbovljah._ (475-1)
v „narodni tiskarni"
y X^jti.l>j\JM.iii
so izšle in se dobivajo po  Bnlšanl  ooni sledeče
slovenske lepoznanske knjige:
I. zvezek, ki obsega: Stenografija, spisal dr. Ribič.
— Životopisje, spisal Rajč Rož. — Prešern, Prešerin ali Preširen, spisal Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, spisal J. Jurčič. — N. Machiavelli, spisal dr. Ribič.
— Pisma iz Rusije, spisal dr. Celestin. — Trštvo z grozdjem na Ruskem, spisal dr. J. Vošnjak. — Čegava bode, novelica, spisal J. Ogrinec.  Velja ....   15 kr.
V. zvezek, ki Obseva . Meta Holdenis, roman, francoski spisal   Viktor Clierbuliez, poslovenil Davorin Hoatnik.
Velja.................25 kr.
Za oba zvezka naj se priloži še 10 kr. poštnine, za posamezne zvezke pa 6 kr.
T ii j o i :
6. julija. Pri Malici :   Tosi iz Kajire.    —    Smetana iz Beljaka.   —  Mak, Nutl iz Rima. — Jesenko Iz Trsta.
— Belino iz Linca.
Pri Slonu: Coautti Piscitello, Esener iz Trsta, z Temesvara. — Malle z Heke. —  Elsner iz Loke.
Pri ju/n<-m kolodvoru: Menart iz Bruka.
— Jaklič iz Ljubim. — Ileinrich iz Budimpešte. — Modrian iz Karlov oa.
Pri MVNtriJHkem ee-surji:   Kavčič iz Gorice.
— Kortis iz Celovca.
Umrli so v U n b U a ni:
7. julija: Jakob Sen-čar, župnik, 45 let, Gra dišče št. 2, za pljučno tuberkulozo. — Martin Župnik, goatač, 84 let, Ulice na grad, št. 12, za oslabljen jem.
8. julija : Andrej Le-ben, delavec, 43 let, Poljanski nasip št. 50, za Brihtijevo boleznijo. — Kuro! Vidic, vrvarjev ain, 5 let, Tržaška cesta št 30, za vnetjem možganov.
9. julija: Anton Pet-kovšek, hlapcev sin, 3 leta, Tržaška cesta št. 23, za vodenico.
v1zitnice
priporoča
„Narodna Tiskarna"
po nizkej ceni.
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
s petimi kamni,
kateremu nikdar vode ne prinianjka, ure od postaj Laze in Zalog, in
dve uri od Ljubljane in pol
posestvo,
j% ki meri 40 oral, mej katerimi je 20 oral travnikov, njiv in gozdov, Wg proda       za 15 do 20 tisoč goldinarjev iz proste roke h po- ^ S trclmimi goNf104l11r.sk I m i poslopji vred. Posestvo je zve-S zano z dobrimi cestami. S
Natančneje se izve ustno ali pismeno pri g. Xupionic-i v g Kravji dolini v IjuUIJani. (445—2) g
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
Hitra In (rolova
pomoč boleznim v želodci in njih posledicam.
Vzdržanja zdravja
obstoji jedino v tem, da se vzdrži in pospešuje dobro prebavljenje, kajti to jo glavni pogoj zdravja in telesne in duševne kreposti.   Najboljše đtttnaie .«•#•«'*#*ftda se prebavljettje uravna, da se pravo mešanje krvi doseže, da so odstranijo sprideni in slabi deli krvi, je uže več let splošno znani in priljubljeni
dr. Rosov zdravilni balzam.
Izdelan je iz najboljših, krepilno zdravilnih zelišč jako skrbno, upliva uspešno pri vseh težavah pri prebavljenji, osobito pri slabem apetitu, napetji, bljcranji, telesnih in želodčnih boleznih, pri hm v želodci, pri prenapolnjenji želodca z jedrni, zaslinjenji, krvnem natoku, henierojidah, ženskih bolečinah, pri bolečinah v črevih, hipohondriji in melanholiji (vsled motenja prebave); isti oživlja vso delavnost prebave, naprav lj a kri zdravo in čisto in telesu dd zopet prejšnjo moč in zdravje. Vsled te'jf.'i svojega izvrstnega upliva je zdaj gotovo in priznano Ijuiirlen ii»wnače sredstva poBtal in ae splošno razširil.
1 mtekleuiea SO le&± !-*!« -It l«»n»«'i 1 y;l»l.
Na tisoče pisem v priznanje je na razgled pripravljenih. Razpošilja se na frankirane dopise na vse kraje proti poštnemu povzetju svoto.
Da ae izogne prevari, opozarjam, da je vsaka steklenica „dr. Kosovega zdravilnega balzama" po meni prirejena in v moder karton zavita, ima na strani napis: „Dr. Rosov zdravilni balzam iz lekarne „pri črnem orlu" B. Fraguerja, Praga 205—3U v nemščini, češčini, madjarščiui in francoščini, na pročelji pa na-tiaueno mojo zakonito varovano varstveno znamko.
JPvsi vi
dr. Rosov zdravilni balzam
dobi se saum v glavnej zalogi
B. FKAOMSlR-jn, lekarna „pri črnem orlu",
l*raga, hA. 205—S. V Ljubljani: O. Ploooli, lekar; Vil J. Mayr, lekar; Eras. Bhschitz, lekar; Jos. Svoboda lekar-, U. pl. Trnkoozv, lekar. V Postoji ni: Fr. Baccarcloh, lekar. V Kranj i: K. S-;vnik, Ukar. V Novem Mestu: Dom. Rlzzoli, lekar; Ford. Haika, lekar. V Kamniku: Jos. Močnik, lekar. V Gorici: Q. Chri-stofoletti, lekar; A. de Gironcoli, lekar; R. Kiirner, lekar; O. B. Pontoni, lekar. •
omr Vse lekarne v Avatro-Ogerskej imajo zalogo tega zdravilnega
balzama. -w
Tam se tudi dobi s na tisoče zahvalnih pisem priznano:
Piažko domače 3nrxa,z;Ilo
zoper bule, rane iu vnetje vsake vrste.
Babi se, če se ženam prsa unamejo ali strdijo, pri oteklinah vsake vrate, pri črvu v prstu in pri zanohtnici, če se roko ali nogo zvije, pri morskoj mrtvi kosti, zoper revmatične otekline, kronično imetje v kolenih, rokah in ledjih, zoper potne noge, pri razpokanih rokah, zoper odprte rane na nogah in na vsakem delu telesa spioh, vratnej oteklini.
Vse bule, otekline in utrdine ozdravi v kratkem, če se gnoji, izvleče ven ves gnoj ter v kratkem ozdravi.
V škatlicah |#o it* .'».5 A-#\ (178—3) SVARH (1 ' ^tM' 8e Praško univerzalno mazilo od več stranij ponareja, opozar-OTiiiv v * jam, da ga po pravem receptu le jaz izdelujem. Pristno je samo, če imajo rumene škatljice, v katerih je mazilo, nauk, kako je rabiti, na rudečem papirji tiskan v devetih jezikih in so zavite v svethunodor karton, ki ima natisnjeno varstveno znamko.
Balzam %a uho.
Skušeno in po mnozih poskusih kot najzanealjivejše sredstvo znano, odstrani nagluhost, in po ujem se dobi popolno že zgubljen sluh. 1 sklenica 1 gld. av. velj.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Josip Vošnjak.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne*.
13