96. številka.
V Trstu, v sredo 30. novembra 1892.
;	J	•
Tečaj X
„E D I N O S T"
'■haja dvakrat na teden, vsako iredc In loboto ob 1. ari popolnrine.
„Edinost" stana: j
ta Tte leto gl. 8-—; i*ven A»«t. 9.—Jgl. ■a polu lota n 3.—; , „ 4.5© „ » 6etrt leta „ 1.50; . „ 2.25 , Posamične Številke ae dobivajo v pro-dajalnieah tobaka v Tritn po & nov.,
r (Jorioi in v Ajdovščini po • nov, ffa aarooba braz prlloitoa naročnina m spravniitvo na oilra.
EDINOST
OfflMl in omanlla a« raione po 8 nov
vrniica v petitu ; sa naslov* ■ dobalt«! Arkami se plačuje prostor, kolikor bi ga
obseglo navadnih vratio. Poslana, javna ithvala, ocmrtnlM itd. račune po pogodbi.
v m dopisi h« pošiljajo uredništvu Piana Caserma At. 2. Vsako pismo nora biti Irankovano ker nefrankovana se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
NnrnAnino, reklamacije in Inserate pre« jetna upravntitvo P i azza Caserma it. S Odprte reklamacije • o proste pofltnin«.
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
• V .dl.oat J. arni«
Možem okoiiCanom!
Častivredna gospdda smešijo naša pevska društva. Proganjajo učitelje, ki si upajo po slovensko dihniti (in ti ljuba „Edinost* ■i nekdaj trdila, da so naši učitelji brez eneržije!) Častivredna družba želi, da bi imel šolski svet moč, zadušiti take učitelje. Do sedaj so nas, pravijo, božali in milili, to naj jenja! Prosim vas, povejte mi: „Kako so nas božali?" Neki svetopisemski kralj je rekel: »Moj oče božal jih je z biči, jaz jih bom božal s Škorpijoni". Po •vetem pismu torej misli nas božati rod tega kralja svetopisemskega? Učitelj ni smel ust odpreti proti preširnosti gospdde. Na vadila se je gospdda novo-jeruzalemska laprtih ust učiteljskih, in greh, smrtni greh je bilo, odpreti jih.
In pa župnik Rojanski ? Seveda, če bi bil on kale rabin — to bi bilo vse kaj dražega! Ker je pa katelišk duhovnik, ki rešuje deco kršćansko iz brezverstva in narodne pogube, zato pa kliče vsemogočna •▼ojta: „Križaj ga! križaj ga I Sicer nam bode bode pomankovalo sužnjev !"
In poslušajte možje Tržačani, tega iupnika in one učitelje da plačujejo tista do sitega znana gospdda! Potem seveda Se jim mora žolč izliti!
Ta gospdda častivredna je tako čisto liberalna, tako zelo liberalna, da ni čuda, da se našemu „Slovencu" liberalizem studi. Zagotavljamo te, ljubi „Sloveneo", da se tudi nam studi iz dna naše duše tak liberalizem, zagotavljamo te, da tvoje nazore (če so prav včasih zelo podobni onim tukajšnjih liberalcev) vender rajši imamo kot nazore italijanskih liberalcev.
Spominam se izza mladih let, kako smo se bratje med sabo včasih lasali. Ka dar pa je le enemu izmed nas pretila tuja roka, stali smo kot en mož proti njej. Ker sem Slovenec, mislim pri našem domaČem prepiru vedno na ta fenomen iz svoje mladosti; prepričan sem, da je to pristno slovanski fenouien. Risum teneatis amici
PODLISTEK. Iz vojaškega življenja.
Spisal Rudolf Dole no o.
Zopet letos doletela me je sreča, da sem moral vzeti vojaško puško na ramo ter prebiti dolgi mesec počitnic mej prijaznimi tovariši svojimi, mej vinaželjnimi podčastniki in mej osornimi in strogimi častniki. Človek a, ki mora vsak božji dan toliko vleči, vedno slišati toliko neljubih in ne kaj zbranih izrazov, spati na tleh, gladovati ter hrepeneti, ne po studenčnici, (taka žulja bi bila že pregrešna), marveč po pravi pravcati lužni vodi (in še te ni dobiti), letati po kozjih stezicah in to v največi vročini in soparici — takega človeka pač ni zavidati. To ni malenkost! Tudi ne ni u ne more šteti v zlo, če malce pogodnija in poropota, seveda na skrivnem, če noče, da ga ne doleti še kaj hujšega ! S pravim srčnim vesoljem ogledovali smo se, ko nam je zasijal dan ljube prostosti, ko smo skočili v domače svoje hlače. Z nekakim zadoščenjem preštevali smo zadnji dan pri V^rantu tužne dnove, katero smo preživeli. Sreča jo še, da si ni kdo mej
' ' "	' I
Gotovo je tako! Lasajo naj se v ime božje 1 Njihova narava je močnejši kot
oni sami.
Pa vrnimo ae spet k našim tukajšnjim , vprašanjem.
Gospoda častivredna sklenila je, da je treba ožigosati slovensko agitacijo in naročila gosp. mestnemu županu, da naj — če mogoče — uniči dva predrzneža učitelja. Da pri vsem svojem bogastvu jezik talijanski za besedo „ožigosati" ni imel la» stnega pripravnega izraza in si jo moral, rad ali nerad, izposoditi od drugorodcev, kaj more „avita eoltura* za to ? Zasukali so jo nekoliko po laško, pa šele naš Sancin moral jim je povedati, kako bi se ta beseda po pravilih laškega jezika morala glasiti. Seveda njegova ni obveljala. Saj bi bilo pa tudi grdo, če bi Slovenec učil Talijane „puro sangue" lepe talijanščine I
Da so pri vprašanji o krščanskem nauku imeli „ta veliko besedo" židje, je pri nas „piu che natural". Da se je galerija posmehovala možu, ki je pravil, da v laških šolah ni „britke martre", to je, dragi moj „Slovenec", tako britka resnica, da nas "gotovo bolj s r o 6 boli, kot vse tvoje drugonarodne „pristaše", ali recimo varovance.
Zagotavljam vas, ljubljanska gospčda, če bi bili pretečeni četrtek na galeriji mestne zbornice, podali bi si bili za vselej roko, tako gotovo, kakor gotovo sem prepričan, da ste vsi sinovi slovenskega naroda.
Koneo javne seje bila je prava gluma. Openci so bili že veseli, da jim bo „mesto podarilo* vodnjak, kar je bilo že enkrat skleneno, pa te mestne mož-besede so izgubile pridevek „mož" in ostale so le „besede".
Kdo bo tudi dajal take „regale" okoličanom, s katerimi ima mesto itak strašno izgubo.
Ali res mislite, da bi se vas ne bili že zdavna iznebili, če bi jim ne bilo do vaših prispevkov P
skalami in pečinami polomil svojih nožic, da ni na neobraščenih in neobhodnih hribih obnemogel; sploh: da je prinesel še zdravo glavo domov.
Dobivši rumeno pozivnico, dejal sem fii: letos te zopet malo pretresejo, letos bodeš moral zopet poslušati iz njihovega poznanega »leksikona", letos obereš pri njih zopet kako novo. Če sploh človeku še kaj manjka, da ni v vsem še prav na trdnem, gre naj k orožnim vajam, tam se vsega nauči, seveda strašno malo koristnega za navadno filistersko življenje. No, revež mora se zadovoljiti s tem, kar je! Pobral sem vojaški svoj „W'Vch" i» hajd čez hrib do bližnje postaje. Ker pri nas nimamo tistega voznega redu železničnega, vedno spreminjajočega se — kdo bi neki po Vipavskem skrbel za take reči, ko smo toli oddaljeni od železničnih postaj ; vsaj je do vel j da se pogovarjamo o železnici — je hotela nesreča, pravim, da sem zamudil vlak za nekaj minut. Kaj sedaj : čakati nisem hotel in smel, za vlakom leteti pa so mi ni poljubilo. Ta bode lepa, dejal sem, ako ne prideš o pravem času ; še zaprejo te (to je namreč star običaj pri vojacih v takih slučajih) in ti nade-uejo kako žolezje — tiste imenitne in vsa-
Ceterum autem censeo : okolica bod, samostaln;;. v administrativnem pogledu !
Ego ille.
i
Govor
državnega poslanca dr. A. Ferjančiča v 166. seji državnega zbora, dne 16. novembra 1892. (Konec).
Kako nujno potrebno je, da vlada kaj ukrene, svedočita dva slučaja, o katerih je zadnji čas razsodilo najvišje sodišče.
V jednem slučaju izdal se je na slovensko tožbo v slovenskem jeziku odlok, s katerim se je dopustilo dokazovanje po pričah. Ta odlok je višje sodišče razveljavilo, a najvišje sodišče ga je postavilo zopet v veljavo, češ, da se ni kršil noben zakon, ako se je na slotensko tožbo izdal Blovensk odlok. To je jeden slučaj. V drugem slučaju pa prva instanca ni hotela izdati na slovensko tožbo slovenske med-sodbe; medsodba je to isto, kar je v drugem postopanju odlok. Višje deželno sodišče je to postopanje odobrilo, rekši — in na to opozarjam gospoda pravosodnega ministra — da ni bila, odkar je izlel sodni red z dne 1. majnika 1781, iorej pred 111 leti, izdana nikaka obvezna naredba, s katero je določeno, da je slovenske uloge slovenski reševati. Najvišje sodišče je temu pritrdilo, češ, da se ni kršil noben zakon s tem, da se je na slovensko tožbo odrekla slovenska medsodba. (Čujte 1 Čujte f) Prej se torej ni kršil noben zakon, ko se je izdalo slovensko rešilo, zdaj se pa tudi ni kršil noben zakon, ko se je na slovensko tožbo odreklo slovensko rešilo. (Posl. dr. Pac&k : Škandal t) Posledica tega je, da delajo sodišča, kar hočejo.
Zadnji slučaj naznanili smo pravosodnemu ministru v posebni interpelaciji dne 18. maja t. 1.
Nujno prosimo odgovora na to interpelacijo, da se razvozla vozel in da nastanejo jasne razmere in so zapreči po-
kemu vojaku predobro znane „manšetelce". To se sicer ni zgodilo, pač pa me je v to postavljeni stotnik, ostavši doma zbok svoje starosti, pogledal tako jezno, ko sem se mu javil, da mi je vse go-mizalo po kosteh. Le drži so fant, mislim ai; dokler molči, je še dobro, kajti pri teh gospodih ne izda čisto nič lepa in uljudno beseda. Njegovo molčanja bilo jo kmalu pri kraji. Naenkrat se vsuje na me nedolžnega reveža taka ploha, da sem kar zejal. A poslušal sem bolj pazljivo kakor posluša otročiček pravljico ljube svoje mamice.
Le kriči, mislil sem si, da se le kaj hujšega ne zgodi ! To so pač ros čudni ljudje ! Lansko leto prišel sem en e,el dan prezgodaj in nikdo me ni pohvalil radi moje vestnosti in natančnosti; letos pa za borih par uric, ki sem jih zamudil nehotč, pa tako strašensko vpitje !
O ti krivični svet!
Ko konča svoje kričanje z vojaškim svojim „Kehrt euch", obrnem se prav ročno od njega ter zginem v določeno nam sobo. Ta pa zna, ta, dejal sem svojim stanovskim tovarišem, podavši jim roke. Kot starega vojaka ni me dosti oplašilo to kričanje in poučenje in no verjamem tudi,
polna zmešnjava. (Poslanec dr. Brz o rad : Pravosodni minister niti ne posluša.)
Tudi v drugih strokah uprave imamo obilo pritožeb: v prvi vrsti pri upravi državnih železnic. Od privatnih železnie zahtevamo, da spoštujejo naš jezik, ker so javne prometne naprave. Toliko bolj pa moramo to zahtevati od državnih Železnic. Kakšne pa bo dejanske razmere, pojasnim naj z jednim samim slučajem. Neki trgovec v Trstu poslal je nekaj južnih pridelkov v Kamnik na Kranjskem. Blago je prišlo prepozno in skaženo na svoje mesto. Napis napravil je bil odpošiljatelj v italijanskem jeziku, ime kraja pa je zapisal slovenski in sicer „Kamnik". Oškodovanec je reklamiral in zahteval odškodnino, ker se je prekoračila doba, v kateri je bilo dostaviti pošiljatev, a uprava državnih železnic obdolžila je sedaj odpošiljatelj«. (Poslanec Steinwender : To je popolnoma prav!) Ko se je dotičnik pritožil na predsedstvo upravi državnih železnic, dobil je odgovor, da so organi povsem korektno postopali. Ako so reče v uradni odločbi, da železniške postaje, mesta, sdraviiča „Kamnika", konca železniške postaje sploh ni, potem mora to slovensko prebivalstvo do skrajnosti razburiti.
Isto pritožbe imamo gledć' poštne uprave. Ako se vidi, kakšne boje bijejo ljudje in to samo najnaprednejši, da dobe slovenske tiskovine, če se ne upošteva, da je vlada, kakor sem zadnjič Čital in Čemur se ni oporekalo, poslala celo v Ljubljano poštnega uradnika, nezmožnega slovenskega jezika, in če se samo pogleda na poštne pečate in če se pomisli, da se ljudstvo tudi s takimi rečmi draži, potem se mora vsakdo vprašati: Ali je vredno, da se s takimi bagatelami kali mir mej prebivalstvom P Izključno slovenskih poštnih pečatov ni pri nas; zadovoljni smo z dvojezičnimi poštnimi pečati, a tudi to se ne izvršuje, pač pa je v veljavi naredba, da je poštne pečate — to isto velja pri pravosodju za sodne pečate — nadomestiti šele
da bi me bilo kaj poboljšalo, kajti mislil sem si to-le: „ti ljudje morejo biti vse na svetu, le pedagogi ne". Z veseljem opazim mej tovariši staro znance, kakor: Guatelja Borovniškega, Franceta Pivškega, Aleksandra Trebeljskega, našega strelca Rojino, katerega so vedno bolele nogo ter so mu ta presneta kurja očesa prizadejala veliko sitnosti.
Kdo jo pa še tam v kotu, ki si neprenehoma vije svoje brkice, in ki kažo, smejć se mi, dvojo vrst oškrbljenih zob P Ta je pa naš stari prijatelj Toma/,! Bog to živi Tomaž! zakličem mu, ter priskoči vsi k njemu podam mu roko. To prejšnjo smejanje ga jo minilo kmalu, in zdel so mi jo zelo žalosten in potrt. Ker no morem gledati žalostnih obrazov in| ker vem, da je veselega človeka sam Bog vesel, pobaram ga, so li tudi njemu pri vstopu v vojašnico brali kake levite P Zanika mi sicer to, a povo novico, da so ga prome-stili tja doli nekam mej Belo Kranjce. In zato se bodeš tukaj kremžil in kujal, kak vojak si P Njegov rujavi a žalostni obraz pride v neke gubice, da se prav za prav ni vedelo, se li smejo ali kisa.
(Daljo prih.)
tedaj, kadar bodo obrabljeni stari. -(Posl. Steinvve nder: To jo jasno !) Gosp. poslancu Steinvvenderju se »idi to jasno, meni pa •e zdi, da bode moči rabiti te pečate, Če se ž njimi previdno ravna, celo do sodnega dne ; slovenski narod pa do tedaj na svoje pravo ne bode čakal. (Odobravanje.) Dvojezični napisi so potrebni; mimo Adels-berg bi se čitalo Postojina, mimo Kamnik-Stein ; to so izrazi, med katerimi ni ni-kake sličnosti. 8 tem, da se žrtvuje bagatela, ne ustreglo bi se samo faktični potrebi, oziralo bi se tudi na upravičene želje prebivalstva.
Ljudstvo vprašuje z začudenjem, zakaj se je Madjarom na ljubav premenil tc. kr." kar čez noč v „c. in kr."
Naše tožbe glede šol odmevajo vsako leto po tej dvorani.
Neverojetno je, s kakšno potrpežljivostjo gleda vlada počenjanje zoper slovenske ljudske šole na periferiji. Na Koroškem izjalovila se je juridična zvijačnost, da ima dež. odbor odločilni upliv na jezikovno uredbo ljudskih šol. To orožje izvil je dež. odboru in šolskim oblastvom naučni minister iz rok. Zdaj pa so ondotna oblastva izumila nekaj novega. Znano je, da prosijo za slovenske ljudske Šole obč. in krajni šolski sveti, ali pa tudi samo po-samni občani.
Tam, ki er zahtevajo slovenskih šol samo posamniki, odbije se dotična prošnja takoj. V drugih BluČajih, kjer so prosili krajni šolski sveti in občinski sveti, delovalo se je z vsemi sredstvi, katera se pač boje belega dne, na to, pridobiti nekaj posamnikov, zadovoljnih s sedanjo uredbo šol in z ozirom na te posamuike, zahtevajoče nemške šole, razdeljene so bile večinoma dvorazrednice v slovenske in nemške šole. Slednje zovejo se tudi utrakvi-stične, to pa je le pesek v oči.
Dokazov imam zato in navedel sem jih že večkrat, da se otroci v takozvanih utrakvističnih šolah ne naučć niti slovenske abecede; stvar je namreč taks: ako prosi skupina posamnikov za slovensko Šolo, se prošnja odkloni, ako pa prosi skupina posamnikov za nemško šolo, se razdelitev šole takoj [dovoli. Soditi bi se utegnilo — seveda le na prvi pogled, da so šolska oblastva s tako delitvijo ljudskih šol dokazala svojo naklonjenost slovenski šoli. To, gosp6da moja, pač ni tako. Šolskim vodstvom naročilo se je najstrožje, da morajo začetkom vsakega leta stariše natančno izprašati, v katero šolo hočejo pošiljati svoje otroke, v nemško ali v slovensko. Da to slovenski šoli škoduje, za to jamči že korofiko učiteljstvo ; vsa makinacija meri na to, da dopelje tem potem slovensko šolo sd absurdum.
Jednako zvijačno se postopa glede slovenskih ljudskih sol in gledć na dotične težnje naših rojakov v Gorici in v Trstu (Posl. Šuklje: {V Tržaškem mestu !) da, v mestu Tržaškem.
Neverojetno je, s koliko prizanesljivo-stjo gleda učna uprava na zavlačevanje te reči. Tržaški občinski svist svetuje slovenskim otrokom iz mesta, naj hodijo v oko-ličanske šole, ker niso od mesta oddaljene štiri kilometre. Isti obč. svet pa ustanovlja v okolici italijanske paralelke, čeprav italijanski otroci — ako jih je sploh kaj v okolici — tudi nimajo dlje nego štiri kilometre do mestnih šol.
Mislil bi, da je ne glede na pravico* uzakonjeno pravico, tudi v interesu države, da ostanejo otroci slovenskih starišev tudi Slovenci.
Ali hoče morda učna uprava biti so-kriva, če Slovenci pomnože tiste elemente, ki pti vsaki patrijotični slavnostni demonstrirajo s petardami P
Ali ni videla vlada, kar se je zgodilo te dni, da je namreč pri slavnosti petdesetletnice Tržaškega državnega gimnazija, katere se je udeležilo, kar ima kaj veljave, odlikoval se po svoji odsotnosti obč. zastop z županom na čelu, in da uoben list ni spregovoril niti besedice, jeden list pu je bil celo tako impertinenten, da je to slavnost
imenoval »provokacijo Tržaškega mesta« ? (Čujte ! na desni.) Mislim, da so Jto reči katerih bi vlada ne smela spregledati.
Tudi to moramo zahtevati, da se na srednjih šolah uvedo paralelke, kakor so se ponekod dobro obnesle. To zahtevamo najprej v Celji in v Gorici. Učne moči so zato na mestu in odpravi naj se krivičnost in nepravilnost takozvanih pripravljalnih razredov, vsled česar morajo slovenski otroci devet let hoditi v gimnazijo.
Nadalje moramo zahtevati, da se uvede slovenski učni jezik tudi v zgornjih gimnazijah, v prvi vrsti tam, kjer je to z ozirom na učitelje mogoče, in tu bi bilo najprej gledati na Ljubljano, kjer so dani vsi pogoji.
O poslopju, kjer sta nastanjeni Ljubljanski gimnaziji, ne maram govoriti ; moral bi bridko tožiti. Samo nekoliko besed naj rečem, ker sem iz pogovora z naučnim ministrom posnel, da se misli v kratkem začeti z zgradbo. V tem poslopji nastanjenih je 1100 otrok in vsak oče, če pelje zdravo svoje dete v to šolo, se mora bati, pustiti je notri, kjer je v nevarnosti, da dobi egiptsko bolezen na očeh in druge take bolezni.
Priporočal bi, da ae novi dež. načelnik prepriča o teh razmerah in stavi svoje predloge. Učna uprava mogla bi pri tej priliki uvideti napako, katero je storila, razpustivši Kranjsko gimnazijo, naravni odtok navala dijakov, silečih sedaj v Ljubljano.
Obnovitev Kranjske gimnazije je postulat, katerega bodo vse korporacije in vsi zastopi na Kranjskem vedno zooet zahtevali in kateremu se vlada ne bo mogla vedno upirati.
To so naše najnujnejše zahteve. Nemogočega ne tirjamo nič, vse se naslanja na obstoječo zakone, in če je vladi kaj za slovenske glasove, naj izvrši naše želje. (Dobro 1 Dobro ! na desni.)
Politični pregled.
Notranja dsžtls.
Državni zbor. V zadnjem poročilu smo že omenili govorov mladočeskih poslancev dra. Brzorada in drs. V a -š a t o g a v seji poslanske zbornice « dne 25. novembra t. 1., pri nadaljevanju proračunske razprave. Poročilo to treba nekoliko popolniti. Spominjajoč se dogodkov v prejšnji seji — izjav princa Schvvarzen-berga in grofa Taaffe-a —, rekel je dr. Brzordd, da ti dogodki so nov dokaz, da se politika, zapričeta po zadnjih volitvah, ne da vzdržati. Stranka govornikova je pozdravila s veseljem izjavo Schwarzenber-govo, da veleposestvo stoji na podlagi državnega prava češkega, in pozdravi z veseljem, ako se vse avtonomisti-ške stranke v zbornici združijo v zastopanju dobrega načela. Omenjajoč govora grofa Taaffe-a pravi dr. Brzorad, da tako veselega ministra-pred-sednika nima nijedna evropska velevlast. O jezikovnem vprašanji ni treba pomišljati, saj imamo člen XIX. temeljnih zakonov, ki določa jednakopravnost vsem jezikom in narodom. Vladi je naloga, da uveljavi brez obzira ta zakon. Na to se je potegnil govornik za obče volilno pravo, kajti sedanji način volitvi je tak, da spreminja naravno večino v manjšino. Govornik se je dotaknil tudi zadeve Spinčičeve naglaŠajoč, da vlada noče izročiti spisov, niti dati kakih pojasnil.
Po govoru poslancev Hofmanna, Vašatega indr. Blocha zaključila se je seja in je predsednik odredil prihodnjo sejo za v torek (to je bilo včeraj). Dr. L u e g e r se je uprl temu postopanju, kajti na tak način se ne resi proračun v tem letu. Čemu da bi praznovali cela dva dni P Vse to seje zgodilo neki stranki (liberalni) na ljubo, da nekoliko okreva in da pride do zaključka, kako naj odslej postopa proti vladi. Tako postopanje treba ožigosati pred vsem svetom.
Po srboritoBti levičarjev izvana kriza je dosegla svoj vrhunec: levica poj de v opozicijo. VresniČil se je na njej pregovor: kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade. Pestiti so hoteli avstrijske Slovane — v prvi vrsti Čehe in Slovence
—	in vpreči v ta namen vse mogoče elemente. Kdor le hoče, naj vstopi v bodočo veČino, le Čehov in Slovencev ne maramo
—	tako so upili in zahtevali od grofa T»aife-a. Da pa dobe potrebni čas za sestavo take večine, zahtevali so, grof Taaffe naj dela na to, da se pretrže proračunska razprava v zbornici. Grof Taaffe pa ni hotel poprijeti inicijative v ta namen, ampak nasvetoval je, da se skliče konferencija načelnikov vsem trem klubom: združeni levici, konservativnemu in poljskemu klubu. Ta konferencija se je vršila dne 28. t. m. ob 3. uri popoludne in so bili prisotni ministri in predsedništvo zbornice. A tu je doletel levičarje udarec, kakoršnega niso pričakovali: načelnika konservativnega in poljskega kluba izrekla sta se odločno proti z a -htevi'levičarjev, da bi se namreč pretrgala proračunska razprava. Poslaneo J a wo rs ki izjavil se je tudi decidirano p r o t i z a h tev i, da bi se Hohen-w a rt h o v klub izključil iz bodoče večine. Grof Hohenwarth pa je rekel, da je jasno, v kateri namen naj bi se pretrgala proračunska razprava. Nikdo ne more zahtevati, da bi konservativna stranka sama dejala glavo pod sekiro. Zato je govornik odločno proti temu, da se pretrže proračunska razprava. Na to je izjavil grof Taaffe, da se sahteva levičarjev ne da uresničiti. — S tem so se srušile za sedaj nade nemških liberalcev in je klub združene levice sklenil glasovati proti dispozicijsk emu fondu, kar bi značilo, da nemški liberalci stopijo v opozicijo,
Povodom škofovskega jubileja sv. Očeta izdali so vsi avstrijski škofje pastirski list. O razmerju sv. stolice do kraljeve hiše italijanske pravi ta pastirski list: So-li slavnosti na svojem mestu, ko je namestnik Jezusa (Kristusa oropan svoje svobode in svojega gospodstva P Gotovo želimo, obžalujoč krivice, ki se mu delajo, videti sv. Očeta, da uživa pristoječo mu svobodo ter da pride do polne oblasti svoje pravice.
Vnanje državo.
Zbornica italijanska zboruje. Zbok mršavih strankarskih odnošajev v Italiji smemo reči že danes, da stoji mi-nisterstvo Giolitti na jako šibkih nogah vzlic veliki „zmagi", kojo si je priborilo z nasiljem in ptitiskom. Že volitve predsedstva zbornice so dokasale, da je opozicija veliko močnejša, nego se je mislilo takoj po volitvah. Mimo tega treba pomisliti, da vladina večina sama ni kompaktna, ampak nanešena skupaj od vseh vetrov. Prav nič se ne bomo čudili, ako ta večina razpade v bližnji prihodnjosti, tem manje, ker je Giolitti-u napevedal vojsko tudi Crispi, proslavljajoč Franoosko : oni in isti Crispi, ki je bil najgorečnejši zagovornik trozveze, oni in isti Crispi, ki je zapričel gospodarsko vojsko proti Francoski — seveda v veliko Škodo Italije. Kako se vendar Časi spreminjajo 1
V A Ig i eru je umrl poznani francoski kardinal Lavigerie, poznan kot zagovornik republičanske vladne oblike. Lavigerie si je pridobil veliko zaslug za raz sirjevanje krščanstva in kulture v Afriki, a tudi v Evropi koristil je veliko sv. stolici s tem, da je ublaževal odnošaje mej cerkvijo in francosko državo. Lavigerie je bil uzoren francosk patrijot.
Ministerstvo francozko L a u-b e t je odstopilo.
Različne vesti.
Osobna vest. Prevzvišeni knezonad-skof goriški, dr. Zoru, došel je predv-čersnjim v Trst, da obišče tržaškega vladiko.
Naročnike, ki so nam kaj na dolgu, prosimo še enkrat, da takoj store svojo dolžnost! Zadnjič smo že rekli, da mi nimamo fondov, iz katerih bi mogli zajemati, kadar i„ kolikor potrebujemo, ampak da se naročniki jedina naša za-slomba. Vsakemu svoje !
Svoje lastne sence se že baje pro-gressova gospoda. Pridržuje si obširnejše besedo o poslednji seji mestnega sveta tržaškega reči nam je danes 1» par bese-dij. — Resolucija, kojo so sklenili v tej seji, vzbudila jo izvestno glasen krohot povsodi, kjer koli se bavijo z javnim in politiškim življenjem v naših deželah. Kajti strmeti mora ves svet ter vprašati se: kako pridejo.mestna gospoda do tega, da hote kaznovati hkratu dva učitelja le zato, ker nista prijatelja velečastitega tega dra. M a h n i č a nazorom P 1 Iz pre pričanja P O tem seveda ni govora, ampak je iskati uzroka drugje. Gospoda se že boje svoje lastne sence, in ker se boje, verujejo tudi vsakemu — ovaduhu. „Italijanski značaj" mora stati na šmentano šepavih nogah, ako ga more spraviti v nevarnost jeden sam telegram dveh po golqbje krotkih učiteljev. Gospodje vedo to in zato slutijo sovražnika za vsakim grmom — boje se že lastne svoje sence. In ker slutijo sovražnike na vse strani in ker se zavedajo slabosti svojih argumentov, verjamejo tem rajše vsako bedastočo, na koje podlagi začenjajo veliki m ropotom velike akcije, katere pa navadno padejo v vodo — ne v posebno čast njih zasnovateljem. — Ne čutimo se sioer poklicane, dajati dobrih nasvetov mestni gospodi, a veuder bi jih opozorili, naj si dobro ogledajo ljudij, ki jim dona-šajo razne vesti in obtožbe. Pomislijo naj, da takim poročevaloem ni vselej do pra-vioe in resnice, ampak veliko več do lastne koristi. V pospeševanje teh svojih lastnih koristi pripravljeni so vsak trenotek pogubiti svojega bližnjega in če treba tudi svojega kolego. — Tako je bilo tudi z ovadbo proti učiteljema Korenu in Čoku. Kaka podla duša, ki si ne more ohraniti veljave po svojih lastnih zmožnostih, ampak le po nesreči druzih, popačila je najprvo vso to zadevo in potem popačeno podtaknila jednemu izmej gospodov, neveščih slovenščini in nepoučenih o slovenskih zadevah, in na tak način zvela ves mestni svet — na led. — Mi no vemo sicer, kako dpleč menijo tirati to zadevo, ali izvestno se prepričajo prav kmalu, da „indignacija" večine mestnega sveta ni bila na svojem mestu, še manje pa potrebna.
Razloček. Za laško šolo v Sv. Križu se še vedno nabirajo darovi. Z ozirom na to povsem neopravičeno namero italijanske gosp6de, ustanoviti v slovenski vas, italijansko šolo, opravičeno je vprašanje: kaj namerujejo gospoda s to šolo P Hočejo i i braniti italijansko svojo narodnost, ali braniti italijanske otroke, da jim zlobni Slovenci ne odvzemo materinega jezika P Da bi bilo tako, žal-besede ne bi bilo iz naših ust. Saj ima tudi naša družba sv. Cirila in Metoda jednaki namen. Ali šoli v sv. Križu je namen povsem drugačen: vabiti v svoj krog slovenske otroke in jih poitalijančevati polagoma. V tem se uprav razlikuje naša družba sv. Cirila in Metoda od „Lege Nazionale" in nemškega šulferajna, da je prvemu društvu namen zgolj obramba (defenziva), poslednjima dvema pa napad (ofenziva.) Mi hočemo le braniti svoje, a nasprotniki nam hočejo odvzeti naše. V tem tiči torej bistveni razloček : nameni družbe sv. Cirila in Metoda teže le po obrambi lastne narodnosti, torej so eminentno kulturelni, d nameni nasprotnih nam sličnih družeb so le p o I i t i č n i in vse drugo bolj nego kulturelni.
Križani pa naj gledajo kaj delajo; gledajo naj, da jim ta šola ne postane pravi danajski dar, po katerem jih bode glava bolela, ko bode — prepozno! Mi smo jih svarili dovelj ; ukrenojo naj, kakor se jim bolje zdi. Ako menijo, da postanejo sročni v prijateljstvu s tistimi,
ki že sedaj, ko še nimajo okolice povsem v svoji oblasti, na vse mogoče načine pospešujejo konkurencijo glavnemu pridelku o k o I i o e , to je vinskemu ; s tistimi, ki bi radi žrtvovali vse materijalno blagostanje okolice svojim politiakim „idejaludi* ; s tistimi, ki nočejo pripoznati okolici prav nikakih pravic: dobro, slobodno jim ! Ali zapomnijo naj si Križani: kakor hitro prevlada v njih selu italijanski živelj, umiicati se bodo morali prvotni prebivalci, domačini, jeden za drugim in na njih mesto sedejo — p t u j c i. Kar se je uresničilo povsodi in v vseh časih, uresniči se izvestno tudi v sv. Križu : politički in narodni demoralizaciji sledil bode gospodarski propad. S < je mož v Sv. Križu, ki zamorejo misliti trezno : tem je dolžnost, da svare zaslepljeno e.
Prepir med Slovani in Lahi. Ni dolgo tega, kar jo naš gosp. Nabergoj v mestni zbornici ponudil desnico Italijanom ; pa s kakim zaničljivim posmehom so ga ta gospod« udarila po roki. Kazal je na našega •kupnega nasprotnika : na Nemce; pa gluhi •o bili častivredni Talijanci. Oni hočejo boj proti nam. Oni se vežejo raji z vra-grom kot z nami. In vender, če pogledamo nekoliko zgodbe zadnjih let, vidimo, ch» Italijani nimajo vzroka zahtevati boja proti nam, da jih ne vodi promišljenost v na-daljni boj. Lahi vidijo, da so izgubili ves upliv v Dalmaciji, oni vidijo, kako jim mi dan na dan prizadevamo hude rane v Istri* Pred njihovimi očmi podirajo se tako svane nepremagljive njihove trdnjave in nad njimi zavihravajo naše zastave. Vsak dsu se pomaknemo naprej; in kar imamo enkrat v roci, je zanje vekomaj izgubljeno. Oni gledajo vse to in v svoji slepi strasti tirajo boj naprej. Zastonj je njim ponujati roke v pomirjenje. Oni hočejo — boj. Bodi jim! Na naši strani je pravica, in pravica je najboljgi zaveznik. Naj bode torej boj, če ie hočejo tako. Saj naa vsaki dan privede korak bliže k popolni zmagi. Zakaj bi jim mi ponujali mir? Zakaj, prašam P 1	Ego ille.
Dunajski »Vaterland* priobčuje v svoji številki z dne 16. t. m. dopis is Trsta, v kojem se pojašnjuje postopanje mestne oblasti, kolikor se dostaje šolstva v R o j a n u. Na podlagi statistiških podatkov, priobČenih tudi v našem listu, dokazuje dopisnik, da rezultat poslednjega ljudskega štetja nikakor ne odgovarja resničnemu razmerju mej Slovenci in „Italijani* v Rojanu; da še tisto malo „Italijanov" so izišli iz n&rodno mešanih zakonov ; da večina učiteljev na šoli rojanski ne ume slovenskega jezika, da-si) je ogromna večina dece slovenska; da v mestni šolski komisiji sede skoro sami taki možje, ki niso pedagogi in se torej niso nikdar bavili s pedagogičnimi načeli itd. itd. Slednjič poživlja dopisnik nekatere mestne svetovalce, da se spomnijo svojih mladih let, ko so posedali in uživali dobrote pri mestnih duhovnikih slovenske narodnosti in da so jim ti poslednji pripomogli do častnih mest, na kojih se šopirijo dandanes. To je črna nehvaležnoBt. Slednjič naj skrbe gospdda, da dobe župniki okoličauski dostojna stanovanja, ne pa ječe, nekoliko popravljene hleve, stare kuzemate — kakor n. pr. v Skednju, na Opoinah, na Kon-tovelju, v sv. Križu. —
Zapomnimo si tol V nekem članku poslednje „L'I*trie", bavečem se s poslednjimi občinskimi volitvami po Istri, je čitati : „Pravico imamo torej veseliti se zmage v Višnjanu, dasi nam to veselje izid volitev v Pomjanu nekoliko kali. Nekoliko, pravimo, kajti, da smo tudi propali popolnoma kar se pa ni zgodilo, ker smo zmagali v J. razredu — izgubili bi bili na vse zadnjo eno občino, ki je bila vedno, In je slovenska......
Dolgo je trebalo torej in dejstva še le so morala gospddo temeljito poučiti, da je občina p o m j a n s k a slovenska občina. Ker p« „L' Istriau par vrstic nižje govori o „nostri legittimi de-sideii", dozvoljujemo si vprašanje : je-li'
tudi to „Iegittimo desiderio" (zakonita zahteva), da hočejo Italijani po vsej sili gospodovati v občini, o kateri sedaj priznavajo sami, daje bila vedno inje slovenska?! Jeli taka zahteva opravičena, da imej do cela slovenska občina i t a 1 i j a n s k z a s t o p P ! Po kaj so hodili koperska gospoda v Pomjan P! Kdo se je torej po nepotrebnem vtikal v po-mjanske zadt?0?! Kdo jo torej z brez-vestnostjo zločinca hujskal občana proti občanu P! Kdo je prouzročil vse to razburjenje, ki se morda no poleže Še desetletja PI Kdo je zanetil boj, v kojem se borita 81 o venec proti SlovencuP! Mar ne oni, ki hočejo imeti svojo italijansko stranko v občini, o kateri priznavajo sami — a se le sedaj, ko se jim zdi, da jo ne dobe nikdar več v svoje roke — dajebilazmiromin daje slovenska!
Pripoznanje, do katerega se je slednjič vender prikopalo glasilo poreške gospode, prisiljeno v to po dejstvih, da je namreč občina pomjanska slovenska, hočemo si zapomniti; zalučati četno to izjavo „L' Istrie" gospodi v obraz, oe bi se kedaj še drznila delati italijansko propagando — v slovenskem Pomjanu! Drugi jour flxs v Čitalnici. Ker je
bilo vreme pratečeno soboto izredno neugodno, preložil se je napovedani jour-fixH na prihodnjo soboto. Pri tem sestanku bode predaval gospod prof. dr. K a r o 1 G I a s e r o Simonu Gregorčiču, zbok Česar se je nadejati obilne udeležbe se strani mnogobrojnih čestilcev ženijalnega našega pesnika.
Miklavžev večer „Trlaftkega Sokola*
bode dne 7. decembra v čitalnični dvorani. Program priobčimo prihodnjič. Kdor želi svojemu otroku izročiti dar po „Miklavžu", naj zavije dotično stvar in napiše na zavojček svoje ime. Darovi se vaprejeaajo v druStveni sobi, Via Stadion št. 19, I., po gosp, Krmpotiču.
Za družbo sv. Cirila In Metoda v TrttU nabral je g. I. Dolenc 1 gld.
Pripravljavni odbor za veliki koncert
bode imel v nedeljo ob 2. popoludne stojo sejo v prostorih „Del. podp. društva."
Petdesetletnico smrti Domenlka pl. Rostettija praznovali so včoraj. Ob 12. uri bila je slovesna seja mestnega sveta. Asesor dr. Artico je prečital poročilo dotične komisije, kateremu zgodovinskemu delu o mestu tržaškem je priznati nagrada iz ustanove Rossettijeve. Nagrado dobi pisatelj Josip Gaprin. Za tem jo govoril g. župan svoj slavnostni govor o Ros-settiju. Po zaključku seje peljali so se v 21 vozeh k odkritju spominske plošče v smrtni hiii Rossettija, na voglu ulic „delle Poste" in „Garradori".
„II Rinnovamento* imenuje se tednik, ki v obliki „Nove Soče" izhaja VBako are o v Gorici; pisan je v lepi italijanščini, sa-govarja slovanske interese ter ae borf proti židovstvu. Prinaša tudi prevode naših naj boljših pesniških in leposlovnih proizvodov (o. pr. is Preširna, Stritarja, Gregorčiča, Preradoviča, narodne pesmi.) Prevode oskrbujejo pesniki, ki imajo cel6 v Italiji sloveč glad. De Gubernatis in Carduci sta se jako laskavo izrekla o njih. V zadnji številki se je oglasila tudi neka Slovanka iz Trsta, ki je pod psevdonimom priobčila Preradovičevo .Ptica pjeva na grančici". Čujemo, da ta Slovanka je obljubila stalno sodelovanje pri imenovanem listu. — Glavni voditelj listu je znani pesnik in pisatelj g. Ivan K u š a r.
List je pisan v slovanskem duhu, a jako fino in prepričevalno, tako, da čedalje bolj prodira v najboljše italijanske kroge na Goriškem in, kakor se nam poroča, tudi v Istro.
Zadnja številka je polna krasnih člankov, ki toplo zagovarjajo naše koristi, odbijajo nasprotne lažf in napade ter na polna usta povedo vso resnico, ki mora šo tako zagrizenemu nasprotniku sapo zapreti. Na dnevnem redu bavi se z obč. volitvami v Pomjanu, v drugem članku slika ,vi-
težki narod madjarski« in njegov „Tibera-|čei kriiat, leta oko'i in lizem", kateri dajo čutiti nemadjarakim trtno listje. Kdor to narodom, dalje rusko stališče v dardanel-skem vprašanju, židovske sleparije v kupčiji z dekleti, germanizujoče težnje Rut-kowskega, novi slovensko-hrvatski klub, itd. itd. List ima poseben predal za tržaške novosti; prinaša namreč izvirne dopise iz Trsta, ki so za nas Slovence jako velike
sedo najrajŠe na opazuje, je pa tudi opazil, da ua škropljeno perje ne sedt: uš. To je dalo nekim povod, da so tudi trtne korenine škropili. Odkopali »o nauutč v jeseni, ali pomladi trte, in jih pustili toliko časa odkopane, da bo korenine dobro poškropili z modro galico, kakor perje po leti ; po tem so jih zopet zagrnili, — in
važnosti. V predalu „Cronaca di Gorizia« vspeh je bil povoljen. (Tako \Veinzeitung).
Mala loterija. Vedno d olučneje se širijo vesti, da se odpravi mala loterija. Na mesto dosedanjega zistema stopi baje sistem loterije po razredih, kakoršna je v Nemčiji. Razni glasi trde, da so se že pričela dotična obravnavanja mej obojestranskima finančnima ministroma, kako izvesti odpravo male loterije.
Prihodnji pust bo zelo kratek, trajal bod e samo 89 dni. So krajši pa bo leta 1894: samo 31 dni.
Zmrznil ju težak Fran Ilrovatin iz Buj. Hrovatin je spal navadno n» vozeh, stoječih na dvorišču hiš? št. 1. v via Pon-dares. Predvčeranjim prišel je domov popolnoma pijan in včeraj zjutraj bo ga našli — zmrznjenega.
Zaprli 80 urednika lista „Scolta", ker je baje hotel izsiliti denar.
Lastnega brata prebol z nožem je neki Gregor Jaku* iz Grintovce pri Tinjanu. Spri se je namreč z materjo ter položil roko nanjo. Brat mu Matevž prihitel je, da ga pomiri in varuje mater. Radi tega se je Gregor razsrdil tako, da je potegnil nož iz žepa ter ga zagnal bratu v trebuh.
Napad. Delavki Antonijo Premrov in Frančišku čebul, vračajoči se v nedeljo zvečer domov, napadli so trije divjaki z namenom, izvršiti na nji ji nasilstvo. Na vpitje žensk prihiteli redarji so zalotili jednega lopovov, druga dva pa sta ubežala.
Znorela je 591etna Frančiška Kolom-bin, kmetica iz Rocola. Odvedli so jo v bolnišnični oddelek za slaboumne.
Zblaznel jO neki delavec iz Škorklje št. 149. Bil je popred že 5 tednov v norišnici in včeraj se mu je ponovila bolezen. Pretil je vsej družini, grizel lastno ženo v roko ter polomil hišno opravo, kojo je pometal skozi okno. Nabrala se je velika množica ljudij, ki je se strahom gledala uničevalno delo nesrečneža, dokler ni prišel gosp. Treves in ga odvel v bolnioo.
Vnovič zblaznila je neka E. P., kojo so izpustili iz bolnice na odgovornost nje moža. Odveli so jo zopet v bolnioo.
BoŽjast je napala neoega SOletnega Guida F. na javnem trgu ; odnesli bo ga v zdraviško središče v ulici sv. Ivana.
Po stopnicah je padla 55letna V. Rs-tiša ter si zlomila nogo. Prenesli so jo v bolnioo.
Poskus samomora- Na originalen način se je hotela usmrtiti nečistnica Katarina Johana : bila se je z nekim železom po glavi. Ker jej pa ta operacija najbrže ni dobro dela, opustila je svoj namen in usmiljeni Treves, prihitevši na lice mesta, obvezal jej je glavo.
Poziv! Oni častiti gospod župnik iz Spodnje Štajerske, ki povprašuje radi nakupa istrskega vina, naj blagoizvoli takoj prijaviti našemu uredništvu svoj natanjčni naslov.
75.000 goldinarjev je glavni dobitek velike 50 uovčne loterije. Opozarjamo naše čitatelje, da je žrebanje nepreklicljivo dno 1. decembra.
pa prinaša krajše vesti o domačih odno-šajih in bojih na Goriškem.
Iz tega poročila je razvidno, da je ta list vreden vse podpore od naše strani. Saj, se vendar že dolgo časa čuti potreba lista, ki bi krcal naše nasprotnike v njih jeziku po poželjivih prstih. In ta list se izdaja za Trst v posebni izdaji. Zato je naša dolžnost, da to podjotje podpiramo in da ga pod nobeno ceno ne pustimo propasti. Jako nas je užalila novica, da so ta izborni list zavrnila nekatera taka slovanska društva, kf so sicer naročena na razne laške klepetulje. — Cena listu je 5 gld. na leto.
Iz Rojana se nam piše : G. svetovalec Pahor je ' trdil v zadnji seji mestnega sveta, da se po slovenskih šolah povsodi nahajajo sv. Križi, po mestnih italijanskih pa ne. To ni povsem istinito, zakaj ne le po mestnih šolah, ampak tudi v Rojanu je šolska soba (I. ital. razred), brez podobe Kriianega, . da-si ne najdeš v tej sobi prav ničeBar židovskega : izvestno niti jednega Žeblja. Otroci tega razreda so vsi slovenskih starišev, ki imajo gotovo v svojem bornem stanovanju podobo Izveličarja, učitelja in dobrega Pastirja ! Podobo pre-svitlega cesarja je sicer videti v šoli, a ta podoba ni taka, kakor bi se spodobilo in ni obešena na vzvišenem mestu, ampak v kotičku. Da mlada učiteljioa — Slovenka po rodu, a prešinjena laškim duhom — ne predrugači tega, je umevno, ali prosimo o. kr. šolskega nadzornika — o katerem vemo, da je dober katoličan, zvelt podanik svojega cesarja in tudi vešč pedagog —, da on poseže vmes.
Tudi pouavljavne Šole nimamo pri nas, kakoršne imajo drugod, kakor slišim. Otroci izstopijo iz IV. razreda v nežni strarosti 10—12 let, ko bi krvavo trebali nadalj-nega izobraŽevanja, v prvi vrsti pa d o-brega vzgojevanja. In kje naj dobe tega P Obrnivši Šoli hrbet pokazijo se kmalu, ako niso prisiljeni zahajati v ponavljavno šolo. Dospevši do 14, 15 leta pozabili so že vse, cel6 to, kedaj so hodili v šolo. Mestna gospdda imajo morda svoje posebne vzroke, da je tako — ali vlada P
Iz Tomaja se nam piše: V Tomajskem društvenem vinogradu se je letos pridelalo blizo 300 litrov plemenitega vina, ki je proizvod najboljših francozkih trt; pa je tudi Bordovcu (Bordeaux) povse podobno. Dene se v steklenice, pa tudi na mero bi je radi prodali.
Škoda, da se je tudi tukaj pojavila trtna uš! Francozi zaterajo ta mrčes sč ogljikovim sulfidom — Schwefelkohlen-stoff. — Vspeh pravijo je gotov. To hočemo poskusiti tudi tukaj. Za napredek vinarstva ves vneti naš podpredsednik, gospod Oskar Polaj, c. kr. obrtnijski nadzornik, nam je veledušno naklonil tega zdravilu, koje je kupil na Francozkem v malih steklenicah, podobnih želodu in narejenih iz mizarskega kleja. Teh smo v novembru zakopali po dvo steklenici sleherni trti, 30 centim. globoko in 10 cm. od debla. Ko se steklenica raztopi, se ogljikov sulfid razlije in prešini zemljo ter uniči uš, trtam pa ne škoduje.
Drago je to zdravilo, kajti za 500 omenjenih želodov je dobrotnik potrošil 25 gld. Hvala vrlemu pospeševalcu mladega podjetja ! Dne 15. decembra bo ob 1. ure popoludne družbeni shod v Toma ju, kjer se bomo posvetovali o mnogih vinarskih stvareh. Zdravilo trtam proti uši jo tudi modra galica, s kojo se strupena rosa — | peronospora — odvrača. Poznano je, da I
Domači oglasi.
Društvena krčma
Rojanskega posojilnega in koiisiun-liega društvu, poprej Pertotova, priporoča s« najtopleje slavnemu občinstvu. Točijo se vedno izborna domaČa oko-ličanska vinu.	Cl.
Andrej Kalan,
čuvljar v ulici .Caserma. priporoma ho nujtoplvje
ae trtna uš neizmerno hitro moži. Avgusta . ,	, ,	.
»lovuiiHktimu obciriHtvu. - >ajologuntnoj«u tor so-meseca se zložejo celi roji, in ker jo mer- 1 lidno dolo in točna postrožbu.	Cl.
Prodajalnifa in zaloga jestvin Pivarna Lavrenčič nasproti lekarne
„Rojanskega posojilnega in konsumnega društva", Leitenburg priporo^uje svoja iiborna iiterska vpisane zadruge z omejenim porošivom v ulici vina častitim družinam po najnižji ceni 28 kr. Belvedere St. 3., bogato založena z jedilnim bla- liter, v stanovanje postavljen ; manje naročila goni razne vrste in po nizkih cenah se priporoča J pod 28 litrov se ne sprejmejo. Častitim gostom
kupovalcem v Trstu in iz dežele.
19 - -10:1
Via Picolomini številka 2,
Antonjjeta Drenik,
se priporoča tržaški slovenski gospddi za vsakovrstna dela. spadajoča v stroko Šivilje, po najnovejši parižki in dunajski modi. Zagotovlja točno postrežbo v popolno zadovoljnost in po nizkih cenah.	4—52
bq priporoča tudi izvrstno pivo hinja ter dobra isrrska kapljica.
izborna
25=
ku
25
Ernest Pegan
(naslednik A. Pipana) na oglu Via Torrente In Ponte della Fabra, priporoča svojo trgovino z moko in raznimi domačimi pridelki, zlasti pa svojo bogato zalogo kolonijal- j nega blaga. Cene so neverjetno nizke, postrežba i vestna in nagla.	Cl. I
Cepljenje trt.
Dva mladeniča umeta jako dobro zeleno in drveno cepljenje trt. Obrniti se je do Josipa Pipana, Preserje pri Komnu, hišna številka 18.	1-4
Karol Colja,
žganj&rija in tobakarna v ulici Via Aroata, nasproti hiše Cacia, prodaja domače žganje vsake vrste In siropove pijače, „pasarete" in sifone.
Gostilna „Alla Vittoria"
Petra Muscheka, v ulici Sorgente (Via Torrente
št. 30) toči izvrstna vina in prirejuje jako okusna jedila. Prenočišča neverjetno t ceno. Cl.
Vekoslav Moder, iT;
mojster „Piazza Caserma", se priporoča slav. občinstvu. — Prodaja vseh vrst kruha, slaščic, čokolade, vseh vrst moka itd. po najnižjih cenah._Cl.
na voglu ulice Ghega I j in Cecilia,toči izvrstno domače žganje; v tabnkarni svoji — ista hiša — pa prodaja vse navadno potrebne nemško-slovenske postne tiskanice,	Cl
Kavarni ,Commercio' in Je-
fidCPfl' T	a ser ma-, glavni shaja-
UDaOU Hg{i tržaških Slovencev vseh stanov. ITa razpolago časopisi v raznih slovanskih jezikih. Dobra postrežba. — Za obilen obisk »u priporoča Anton Šorli, kavarnar.	Cl.
naslednik Jakob Hočevarja, ViaBai-riera e c o h i a št. 17 pekovski mojster, priporoča kruh vseh vrst, moko, riž, sočivje, fino moravško maslo itd.	Cl.
Anton Počkaj
DROGERIJA
na debelo in drobno
G. B. ANGELI
104—38
12-12
TRST
Corso, Piazza della Legna U., 1. Odlikovana tovarna čopičev.
Velika zaloga oljnatih barv, lastni izdelek. Lak za kočije, z Angleškega, iz Francije Nemčije itd. Velika zaloga finih barv, (in tubetti) za slikarje, po ugodnih cenah. Lesk za parkete in pode.
MINERALNE VODE
iz najbolj znanih vrelcev kakor tudi romanj-sko žveplo za žvepljanje trt.
Anton Lampe,
Ona ženska,
(menda s Krasa)
ki je dne 25. t. m. dvignila neko svoto denarja pri deželni finančni blagajni v Trstu, naj se v nje lastnem interesu takoj oglasi tam radi neke pomote.
Nič
vec
kašlja!
nalzamski petornl^U i prah
ozdravi vsak kašelj, plučni in bronhijalni katar, Dobiva se v odlikovani lekarni. 87—100
PRAXMARER „ Ai due Mori" Trst, veliki trg.
Poštne pošiljatvo izvršujejo se neutegoma.
Gostilna s prenočišči „Alla Nuova Abbodanza"
Via Torrente št. 15. (poleg ohokov Cliiozza najosrednija lega v Trstu.)
Prostori so odprti in preskrbljeni s svežimi jedili do 2 ur popolunoči. Izvrstna namizna in dosmrtna vina, izborna kuhinja, Dreherjevo pivo po nizkih cenah. Jamčim za točno in vestno poBtrežbo ter se priporočam blagovoljnej naklonjenosti slav-negc občinstva.	ponižni
104-24	P. Favero.
Ivan Kanobel,
nasproti velika vojašnice, priporoča svojo zalogo z mnogovrstnim jedilnim in drugim blagom; razpošilja tudi na debelo v množinah od s kil. naprej po aajnilji ceni.
Josip Kocjančifi,
TH^MrlerTvec-chia št 19,
trgovina z mešanim blagom, moko, kavo, rižera in aznovTstnimi domačimi in vnanjimi pridelki. Cl.
llfOVl Prolnn priporoča svoji trgovin
ivan rioiug v via bosco st.2
(uhod na trgu staro mitnice, Piazza Barriera vecchia) in v ulici Molln a vento št. 3. ' Prodaja različno mešano blago, moko, kavo, riž in razne vrste domače in vnanje pridelke. C.
tapetar via Stadion št. 10
na dvorišču priporoča >e nlavnemu občinstvu za vsakovrstna tapetarska dela, kakor zof ', madrace, naslanjače itd. Zagotovi točno in hitro postrežbe po jako nizki ceni.
Piazza S. Oiovanni, si. 1. 'j trgovina z mnogo vi stnim lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd. itd.	Cl.
staroznana pod imenom „Belladonna", poleg kavarne „Fabris", priporoča se Slovencem v mestu in na deželi. Točijo se izborna vina, iBtotako je kuhinja izvrstna. Prodaja tndi vino na debelo, tako meščanom, kakor na deželo. Cl.
na voglu Via St. Glovanl
in Via Nuova, opozarjata zosebnike, krč mu rjo in č. duhovSčino na svojo zalogo porcelanskega, steklenega, lončenega in železnega blagu, podob in kipov v okrašen je grobnih spomenikov. Cl.
iz St. Petra
na Notranjskem (Via Campanille v hiši Jakoba Brunneria št. 5 (Piazza Ponteroaso). Po dvakrat na dan frišnn opremio mleko po 12 kv. litor neposredno iz Št. Petra, sveža (1'rišna) smetana. Na zahtevanje posneto mleku po 4 kr. liter, toda le v množini najmanje 25 litrov,	Cl.
(narodni zavod Trstu), Piazza
della Uaserma št. 2, izvršuje vsakovrstna tiskarska dela po ugodnih cenah Imamo na prodaj knjigo „Kmetijsko borilo" za nadaljevalne tečaje in gospodarjem v pouk. Mehko vozuna stane 45 kr., trdo vezana R5 s poštnino vred.	' Cl.
črevljarski mojster, Via Ito-ltiagiia št. (i. priporoma so vrni v njega stroko s, ada-delo, — hitra postrežba —
Jakob Janež
Martin Krže,
Gostilna „Stoka",
B. Modic in Grebene,
Mlekarna Frana Gržine
Grlena bol kaialj, hreputavlca, promuklost, nazebl zadavica, rora, zapala ustijuh Itd.
mogu se u kratko vriemo izliečiti rabljenjem NADARENIH
Prendinijevih sladkišah
(PA8TIGLIE PRENDINI)
31 godina sjaj nega uspjeha
ito Jih gotovi Prendini, lufibar I IJekarnar u Trstu
Veoma pomažu učiteljem, propovjednikom itd Prebdjenih kašljne nocih, navadne jutranje hreputavice i grlenlh zapalah nestaje kao za čudo uzimanjem ovih sladkišah.
Opazka. Valja se paziti od varalieah, koji je ponaČinjaju. Zato treba uvjek zahtjevati Pren-dinijeve aladkiše (Pastiglie Prendini) te gledati, da bude na omotu kutijice (škatule) moj podpis. Svaki komad tih sladkišah ima ntisnuto na jednoj Strani „Pastiglie", na drugoj „Prendini".
Člana 30 n&. kutijici zajedno sa naputkom
Prodaju se u Prendinijevoj ljekarni; u Tratu
(Farmareia Prendini in Trieste) i u glavni j ih ljnkarnah svieta.	6—62
G.
Nič več kašlja!
PRSNI ČAJ napravljen po lekarničarju
B. ROVIS
v Trstu, Corso 47
ozdravi vsak kaielj, še tako trdovraten, kakor to spričujejo mnoga naročila, spričevala in zahvale, ki dohajajo od vseh strani in pa uspehi prvih tuk. zdravnikov.
Ta čaj je sestavljen iz samih rastlin in čisti kri: ima dober okus in velja en zavoj za 8 dni 60 noč.
Omenjena lekarna izdeluje tudi pile za prestenje života in proti madronn iz soka neke posebne rastline, katerih uspeh je velik, posebno pri zaprtem truplu, Želodčnih boleznih itd. in so lahko uživajo o vsakem času brez obzira na dijeto. Ena škatlja velja 80 noč.
Plašter in tudi tinktura proti kurjim očesom in debelej koži — cena 3 plaštrov zu kurja očesa 20 nvč. — Ena Bteklenioa tinkture 40 soldov.
Edino saloga v Trstu v lekarni ROVIS,
v Gorici v lekarni C ris to folletti, Pontoni in G1 i u b i c.	4—10
V tej lekarni govori se tndi slovenski.
Assicurazioni generali.
v Trstu
(društvo je ustanovljeno leta 1831.)
To društvo je raztegnolo svoje dolovanje na vse veje zavarovanja posebno pa: na zavarovanje proti požaru — zavarovanje po morju
in po kopnem odposlanega blaga na življenje.
Društvena glavnica in reserva
dne 31. decembra 1891. f Premije za poterjati v naslednjih letih	f. Glavnica za zavarovanje ži-venja do 81. decembra 1891 f. Plačana povračila:
a)	v letu 1891	f.
b)	od začetka društva do 31. decembra 1891	f. 244,217.920-89
Letni računi, izkaz dosedaj plačanih od-škodvanj, tarife in pogoje za zavorovanja in sploh vsa natanjčneja pojasnila se dobe v Trstu v uradu društva: Via della Stazione št. 888/1 v
i zavarovanje
46,528.568 62 25,207 847 99 132,177.28902 8.530.153-46
astnej hiši.
U —12
>QOOOOOOOOO i oooooooooi
LEKARNA
A. KELLER
ex Rondolini,
utemeljena v letu 1769.
TH8T,
Via Vtiborffo br 13.
Razprodaje sledeče posebnosti: Glasovite in prave flašrre iz Rrešije, železo-Malessi. Navadno ribje olje; isto olje z jodom in železom. Eliksir Cocca, okrep-ljači in prebavljajoči. Eliksir China proti mrz ici. Anatarinsko vodo za usta. Obče poznano vodo katrama in vbrizgavanja katrama. Zmes proti tajnim boleznim. Ekstrakt Tamarinda z Antilov. Vino Chino okrepljajoče želodeo kakor Maršala. Prašek za zobe, bel in rožnat. Ciperski prašek bel n rudeč itd. itd. Glavna zaloga rogatske kislice kneza Esterhazyja. NB. Pogodbe za tukajšnje dežele se vspre-jemajo po ugajajoči pogodbi ali po pov/etju.	21—27
ioooooouAo 66o6ooo6o<
11
JI
Službi voditelja prodajalnice
iu
pomočnika oziroma dečka
odda takoj „Rojansko posojilno in konsumno društvo".
S prvo službo je združena plača 600 gold. na leto ; z drugo pa plača po dogovoru. — Zahteva se za pivo službo kavcija 300 gld. za službo pomoćnika pa 100 gld. Prošnje do 5- de-
cembr a t>. 1.
na predstojništvo v zadružni pisarni v Rojanu.
2-2
Tiskarna „Dolenc'
.n,<
Drogerija
Arturo Fazzini ¥ Trstu
Ulica Stadion 22 — Telefon 519.
Velika izbdr mineralnih vodA, zmletih oljnatih barv najfinejih vrsti; rmloče, rumene, zelene, višnjeve in črno po 28 novč. kilo. Svinčnata belilo po 32 novč. kilo. Cinkovo belilo uajUueje po 40 novč kilo. Razun tega velika izber barv na vodo in čopičev vsoke vrste ter pn oenah, s kojimi ni mogoče konkurirati. — Zaloga glasovitoga krepila od Kwizde (Kornouburgnr Viehnilhrpulvor) za živino. Zaloga mirodij. barv, zdravil; zalogo žveplja in modre giilice za rnbo pri trtah. Naročniki morojo brozplnčno uporabljati telefon. 42—50
a - m-13' » B' ■ t9' ■flk' M 'U'- D ' m '
w
IT
»
i »
i fr
i »
i
&
i »
i
CARLO FIBBLLI
mej narodni agent in špediter
Trst, Via Arsenal št. 2.	34_38
Oddaje listke za železnice in parobrode mornarjem in delalcem po nizkih cenah in na vse kraje
f
i i
s i i i i i i i
Ivan Umek,
slavnemu občinstvu v joča dela. Solidno nizke cene.
Gostilna „Al (jallo (Foro"
v i a Ghega
toči izvrstna istrska in furlanska vina tur ima prav dobro kuhinjo. Oddaja tudi vina na debelo v sodčkih od 28 litrov naprej in sicer furlansko po 28 kr. litwr, istrsko po H2 kr. litor. Razpošilja tudi istrsko vino na zunaj in sicer loko štatijon Trst po 23 gld. hektoliter ; ne da bi imel naročevaleo kako druge stroške. Vnanjim gostilničarjem se priporoča za naročila Covacich.
5( —45
fta^p it tj*

tuš	s.&jgmt^

Velika 50 novčna loter^a.
Glavni dobitek
M
Srećke po 50 kr. priporoča:
Giuseppe Bclaffio, Alessandro Levi, Enrico Schiffmann, Ign. Neumann, Marco Nigris, Mandel &. Co., Daniele Levi & Comp., II !Viercurio.|

Lastnik pol. društvo „Edinost".
Izdajatelj in odgovorni urednik Maks Cotlč.
Tiskarna