*
LETO XXXIII. — Številka 8
Poštnina plačana v gotovini Erscheinungsort Klagenfurt
19. februarja 1981 Cena 5. — šil. (7 din) Celovec	P. b. b.
Verlagspostamt 9020 Klagenfurt


_____________________________________________________________________________________..
Ob 10-letnici smrti dr. Franceta Cigana
stran 3
Nacionalno vprašanje slovenskega delavca v Trstu
stran 6
10. Božansko prvenstvo v Šentjanžu
stran 8
Celovec — Visoko državno priznanje za dosledno delo
V ponedeljek je na deželni vladi sprejel iz rok deželnega glavarja zlato odlikovanje za zasluge za republiko Avstrijo inž. Blaž Singer. Visoko priznanje našemu rojaku je vidno priznanje za njegovo delo in trud na področju organiziranja in zbiranja kmetov v živinorejskih krožkih. Njegova zamisel teh krožkov je bila pionirskega pomena za vso Avstrijo. Inž. Singerju čestitamo k temu visokemu odlikovanju, čestitkam se pridružujeta skupnost južnokoroških kmetov in uredništvo NT. Odlikovancu je ob tej priliki v imenu NSKS čestital poslovodeči tajnik Franc Wedenig.
Na svoji seji v ponedeljek, 16. februarja 1981, je predsedstvo Narodne-9a sveta koroških Slovencev na podlagi poročila predsednika dr. Grilca ocenilo rezultate koroških Slovencev s predstavniki strank, oz. deželne vlade v petek, 6. februarja. Predsedstvo je potrdilo zadržanje zastopnikov Manjšine pri tem razgovoru; rezultati razgovora namreč kažejo, da je zastopstvo manjšine ubralo pravilno pot, in sicer docela v skladu z dozdajšnjo politično linijo in po dogovoru v koordinacijskem odboru obeh osrednjih organizacij.
UVODIMIK
Išili

Sredstva javnega obveščanja: Proti ali za manjšino?
Pod predsedstvom zastopnika Urada zveznega kanclerja dr. Ada-^ovicha so se včeraj nadaljevali Pogovori o Operativnem koledarju, tokrat so zastopniki osrednjih or-Qanizacij razpravljali s predstavni-Ki urada zveznega kanclerja in °RF-a o zahtevah koroških Sloven-Cev po dostopu do javnih občil.
Nepotrebno bi bilo, če bi sedaj na dolgo in široko razpravljali o Pomembni vlogi javnih občil predvsem radija in televizije. Dovolj bo, Ce preprosto ugotovimo, da slo-vonske oddaje koroškega radija, odi če so še tako popolne in se nieni sodelavci še tako trudijo, zahtevam sodobnega časa niso več kos. To ni le vprašanje oddaj-^e9a časa, v zadnji konsekvenci udi ne vprašanje zasedbe. Če ho-Ce manjšina živeti, če hočemo, da ?e do v njej razvijal živ in sodoben |ezik, ne bomo prišli do dejstva, da eJ potrebi lahko zadostuje le polnovredni program. Zato nam na olgo roko verjetno ničesar ne bo-'0 Prinesla barantanja za minute 9°r ali dol, s katerimi smo se do-®edaj tolažili — in so navsezadnje ,udi sad prizadevanj ljudi z najbolj-Slroi nameni.
.. Vendar — slovenščina se bo kot 2lv jezik razvijala le, če bo zavzela |'Se plasti poročanja in ne ostala 6 na ravni domačih novic in te-dooskih voščil.
Dejstvo je, da televizija včasih 0 ignorantstva prezira kulturno, Poiitično in športno življenje na-rodne skupnosti. Velikokrat slišijo izgovore, da so dogodki le re-9|0nalnega značaja, televizija v Av-sfrtji s svojo centralistično uredit-V|Jo pa se mora ozirati na potrebe 9l®dalcev od Dunaja do Bregenca. .° gotovo do neke mere drži. Nih-Pa ne bo mogel trditi, da serija "Narodna glasba iz Avstrije« ne Pmnese nobenih slovenskih pesmi, k®r gledalce v Nižji Avstriji ne za-
Po oceni predsedstva velja posebno omeniti, da Slovenci pri tem razgovoru niso odstopili od začrtane poti, kar je še posebno važno v zvezi z vprašanjem sosvetov. Glede njih je stališče osrednjih organizacij znano: najprej je potrebna izpolnitev zahtev iz Operativnega koledarja, potem je šele možno govoriti o sosvetih; se pravi, šele z rešitvijo, za manjšino življenjsko važnih vprašanj je vzpostavljena baza zaupanja v pripravljenost strank in vlade. Ali drugače povedano, v interesu slovenske narodne skupnosti na Koroškem je, da odgovorni v deželi in državi začnejo reševati čisto konkretne zadeve, kot npr. vprašanje dvojezičnih vrtcev, zagotovitev gospodarsko usmerjene izobrazbe slovenske mladine in podobno.
Da se bodo pogovori na deželni ravni v doglednem času nadaljeva-
nimajo in jih je treba peti nemško. Tako smo pred kratkim slišali cerkveno pesem »Je angel gospodov« kot nemško božično pesem. Pri takih cvetkah se neha vsak »regionalizem«.
V novih kulturnih magazinih vedo zelo pametno in dolgo razpravljati o kulturi jedi, nihče pa se do-sedaj ni spomnil na slovensko amatersko gledališko ustvarjanje, ki lahko marsikaj pokaže vsej Avstriji.
Sklop zahtev koroških Slovencev obsega še druga vprašanja iz področja javnih občil. Slej ko prej so odprta vprašanja po sprejemu radija in televizije iz matičnega naroda. Danes se informacije ne končajo več na meji. Pa če to nekomu paše ali ne. Zračni valovi se ne ustavijo na karavanških grebenih. Oddajnik na Peči dosega le delček dvojezičnega ozemlja, za katerega mora veljati isto, kar je o prostem pretoku informacije Avstrija podpisala v Helsinkih.
Problemov torej dovolj. Če hočemo zadovoljivo rešitev, bomo morali stopati korak za korakom in se mučno prikopati do rezultatov. Treba bo le slediti poti, ki jo je Avstrija izbrala za Južne Tirolce. Avstrija namreč tudi tu ne more meriti z dvojnim merilom.
Borut Sommeregger
li in da bodo prišla na dnevni red konkretna vprašanja, je gotovo pozitivno, je bilo povedano na seji predsedstva, na kateri je bilo tudi omenjeno, da je poročanje v nekaterih medijih pri marsikaterem rojaku naredilo vtis, kot da bi zastopstvo manjšine spremenilo svoje stališče in ne upoštevalo mnenja baze. Jasno je, da določeni krogi stvari pač drugače postavljajo. In zato ni za vsakogar lahko spoznati, kje je jedro resnice. Vsekakor pa bo Narodni svet izčrpal vse svoje možnosti, da ljudi objektivno informira, in sicer na krajevnih sestankih in — kot je bilo sklenjeno — na seji osrednjega odbora Narodnega sveta koroških Slovencev v petek, 27. februarja 1981, ob 19.30 uri v dijaškem domu Mohorjeve v Celovcu.
V okviru dnevnega reda se je predsedstvo nadalje bavilo s pripravami na razgovore o točkah 6 in 7 Operativnega koledarja (vprašanje slovenskih oddaj v radiu in
televiziji) v sredo, 18. 2. 1981, na uradu zveznega kanclerja na Dunaju. Obe osrednji organizaciji sta dobili tudi vabilo deželnega šolskega sveta na nadaljnji razgovor (10. marca 1981) o vlogi, ki sta jo NSKS in ZSO naslovila na šolske oblasti v zadevah dvojezičnega šolstva novembra lani.
Važna točka na seji predsedstva je bilo še ljudsko štetje, ki bo meseca maja letos. Osrednji organizaciji sta imeli tozadevno že poseben posvet in bosta skupno s strokovnjaki še dalje proučevali celot-
obrazec za ljudsko štetje pri vprašanju po veroizpovedi imensko, pri vprašanju po občevalnem jeziku pa razen nemščine ne navaja nobenega drugega jezika, tudi ne jezikov ustavno pravno priznanih manjšin npr. slovenščine ali hrvaščine kar predstavlja zelo grob primer je zikovne in narodnostne diskrimina cije. Stališče Narodnega sveta ka kor tudi druge osrednje organizaci je je, da rezultati ljudskega štetja — pod danimi pogoji tudi sploh ni računati z objektivnimi podatki — nikakor ne morejo biti podlaga za reševanje manjšinskih vprašanj.

^^Reiigionsbekenntni«: ^“römisch-	ev»ng«u*cti kktholisch	AB H6	•tt- kathoNftch	Mamlsch	IsrM- iltisdi	indarM Rollgton»- Mcunntni«	ohrm Rellgkms- b*k«nntnls
ffi >r< M -	M	M .	M	M	M -
^Umgangssprache:

Wenn tnder* Umgangseprtche. welche (euch mehrere Sprechen):
deutech

no zadevo. Predsedstvo Narodnega sveta je s protestom ugotovilo, da po zakonu določeni uradni


'J':
KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA V CELOVCU
vabi na
osrednji koncert
CV7
Samoumevno bi moralo tudi biti, da oblasti v krajih z jezikovno mešanim prebivalstvom uporabljajo dvojezične obrazce — manjšina si to s pravico lahko pričakuje. Da takih obrazcev ni, je dodaten očiten dokaz, da pripadniki manjšin v naši državi ne uživajo enkopravnosti.
I :<•]

ob lO-letnici smrti dr. Franceta Cigana
v nedeljo, dne 1. marca 1981, ob 14.30 uri v DOMU GLASBE v CELOVCU
Častni gost: zvezni predsednik dr. Rudolf Kirchschläger
Mešani pevski zbor »Jakob Petelin-Gallus« iz Celovca, Mešani pevski zbor »Danica« iz Šentvida v Podjuni, Mešani mladinski zbor Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu, Moški oktet dunajskega krožka, Dekliški zbor iz Sel. Kot gosta: Moški zbor »Mirko Filej« iz Gorice in Akademski pevski zbor »Tone Tomšič« iz Ljubljane.
Vstopnice v predprodaji pri krajevnih prosvetnih društvih, pri zastopnikih farnih mladin, v pisarni Krščanske kulturne zveze v Celovcu, tel. 04222/72565 *23 alj *24, in eno uro pred koncertom.
Ob priliki koncerta bo vozilo avtopodjetje Sienčnik iz Podjune takole: 12.30 Blato; 12.40 Pliberk — zadruga; 12.45 Jamnik; 12.50 Šmihel — Šercer; 12.55 Globasnica — Šoštar; 13.05 Šentlipš pri i*3 3o'kU:	^°krla vas; 13-30 Škocijan; iz Šentruperta pri Velikovcu (gospodinjska šola) ob
Lastnik, i.-daiatel) in založnik Krščanska kulturna zveza, za
ger Ring
sebino odgi ) 26. 9020 C
jovarja Nužej Tolmaier Tisk: Mohorjeva tiskarna, vsi Vit Irin-Celovec
Skupnost
južnokoroških kmetov z alternativnim programom
Razvoj v naši družbi nam vedno bolj nakazuje, da morejo verodostojno zastopati stanovske interese samo gibanja, ki niso interno povezana tudi z drugimi stanovskimi interesnimi zastopstvi, kakor industrijo, obrtjo, trgovino idr. Take povezave najdemo v vseh interesnih zastopstvih, ki izhajajo iz strankarske strukture.
Skupnosti južnokoroških kmetov se ni treba iz partijske discipline ozirati pri zastopanju svojih ljudi na volilne glasove iz tabora, turizma, podjetnikov in drugih. Njeno vodstvo se osre-dotočuje v resnici na probleme poljedelca in gozdarja, seveda pa tudi s socialnim zapostavljanjem predvsem majhnih kmetov.
Izhodišča za ponovno zastopstvo v Kmetijski zbornici po letošnjih volitvah so dobra. Gotovo pa bo treba vključiti mlade sile, da bodo razbremenile težko breme naših dosedanjih nosilcev kmečkega gibanja.
TITO V KITAJŠČINI
Kitajska načrtno nadaljuje zbližanje z Jugoslavijo. Čeprav so Kitajci sodili med največje nasprotnike Tita v kominformovskem sporu, so s spremembo političnega vodstva načrtno začeli zbliževanje z Jugoslavijo. Tako je Peking poleg Dunaja eno od štirih univerzitetnih mest, v katerih poučujejo tudi ma-kedonščino, zdaj pa je v Pekingu izšel tudi prvi od štirih zvezkov Titovih zbranih del. Pri predstavitvi knjige so v Pekingu celo poudarili, da Tito potrjuje predstavo, »da socializem ne pozna enega samega statičnega modela«.
ŠPANIJA HOČE V NATO
Španija se poteguje za čimprejšnji vstop v severno-atlatski vojaški pakt — NATO. Vstop v vojaški pakt naj bi pripravila vlada konzervativnega vladnega predsednika, bankirja Leopolda Sotela. Sotelo je nasledil kot ministrski predsednik šef Adol-fo Suareza, ki je s svojo relativno liberalno politiko sprožil v stranki vedno večje negodovanje. Zato tudi v Španiji računajo, da bo Sotelo izvajal bolj konzervativno politiko kot njegov predhodnik. Prihodnjo vlado bodo sestavljali sami politiki »Unije demokratičnega centra«, ki ima večino v parlamentu.
NEUVRŠČENI PROTI ZASEDBI AFGANISTANA
Z obsodbo sovjetske zasedbe Afganistana se je preteklo soboto končalo zasedanje zunanjih ministrov neuvrščenih držav. Neuvrščeni ministri so zahtevali umik tujih čet, politična rešitev Afganistana pa mora temeljiti le na suverenosti in zemeljski neokrnjenosti Afganistana, je rečeno v zaključni izjavi zunanjih ministrov, ki prav tako zahtevajo umik tujih sil iz Kampučije. Ljubljansko Delo ocenjuje, da je pri zasedanju uspelo premostiti zastoj v gibanju, ki je nastal v nekaterih telesih gibanja po zasedanju neuvrščenih v Havani.
LETALA ZA AVSTRIJSKO VOJSKO?
Avstrijski generali se sicer pritožujejo, da imajo letos na razpolago najmanjši proračun, vendar bi radi kljub temu kupovali letala, ker raket zaradi Državne pogodbe ne smejo. Najrajši bi generali kupili lovce iz Amerike ali Francije, pa tudi o izraelskih in švedskih lovcih je bilo že govora. V ožji izbor so menda prišli francoski in ameriški lovci tipa »Mirage 50« ali »F-16«. Za nove lovce bi porabili 7,5 miljard šilingov. Če bodo avstrijski vojaki kupili ameriške lovce, bo Avstrija prva nevtralna država, ki dobi ameriška vojna letala.
BOMBE V JUŽNEM TIROLU
Narodna nestrpnost v Južnem Tirolu se bliža novemu višku. Konec preteklega tedna je eksplodiralo več bomb, ki so jih položili italijanski skrajneži, kot odgovor na vrsto atentatov, za katere so prevzeli odgovornost nemški skrajneži. Razstreljena je bila proga Bozen-Meran, pa tudi grobišča nekaterih nemških južnih Tirolcev, med njimi Amplatza in Klotza, v bližini Bozna so bila poškodovana. Odgovornost za zadnje atentate je prevzela skupina »Tolomei 81«, imenovana po znanem italijanskem nacionalistu, ki je poitaiijanil krajevna imena v Južnem Tirolu.
Presenečenje ob velikem posojilu SFRJ
Jugoslavija je dobila pri Mednarodnem denarnem skladu (IMF) veliko posojilo: 2,2 milijarde dolarjev. Kot zatrjujejo uradni jugoslovanski viri, je posojilo dobljeno pod izredno ugodnimi pogoji. Vesti iz Washingtons potrjujejo te uradne izjave, sicer pa je že nekaj časa znano, da je Mednarodni denarni sklad za taka posojila podaljšal vračilno dobo na 7 do 10 let, obrestno mero pa je precej spustil pod 11,5 odstotka (za poldrugi odstotek ali pa celo za tri odstotke). Toda bolj kot vprašanje okoli posojilnih pogojev neti radovednost vprašanje, za kaj bo Jugoslavija porabila 2,2 milijarde dolarjev in kako to, da je država, ki je že zadolžena za vsaj 18 milijard dolarjev in je s tem že dosegla kritično mejo, sploh dobila tolikšno posojilo.
Uradno izjavo na prvo vprašanje je bilo treba čakati kar precej časa. Že prej je bilo znano, da bo Jugoslavija na leto lahko izplačala le 700 milijonov dolarjev tega posojila. Zdaj pa vladni finančni eksperti trdijo, da bo posojilo uporabljeno zgolj za zagotovitev zunanje likvidnosti države, kar seveda z drugimi besedami pomeni, da bo sposo-
jen denar uporabljen zato, da bo Jugoslavija lahko odplačala tista posojila, ki zapadejo v tem času. Kredit je bil torej najet — na plačevanje kreditov, ne pa za nove naložbe. To seveda pojasni tudi vprašanje, zakaj je IMF dal posojilo v gotovini in ne — kot je bilo doslej v navadi — v izdelkih oziroma kot opremo.
Kljub težavam, ki jih ima pri plačevanju posojil, Jugoslavija že dalj časa ni na seznamu držav, ki so mednarodnim bančnim ustanovam nakopale težave zaradi slabega odplačevanja posojil. Koliko denarja mora dati Jugoslavija vsako leto za odplačevanje kreditov, je sicer še nekakšna nepojasnjena skrivnost in uradni viri o tem molčijo. Od vsega izvoza, ki ga opravi jugoslovansko gospodarstvo, zadrži država 35 odstotkov deviz in petino tega mora menda vsako leto porabiti za odplačevanje obresti za najeta posojila. To pa da po nenatančnem izračunu številko, ki se že vrti blizu milijarde dolarjev. To pa je vsaj za jugoslovanske razmere (če so podatki vsaj približno točni) izjemno veliko, zato se seveda ponovno zastavlja vprašanje,
zakaj je Jugoslavija vendarle dobila tolikšno posojilo.
Uradna, vladna razlaga, je znana. Vlada trdi, da je odobritev posojila priznanje jugoslovanski stabilizacijski politiki. V Jugoslaviji pa ob tem velja splošno prepričanje, da je stabilizacijska politika uresničena le delno, oziroma, da so rezultati take politike šele — delni. Inflacija je bila lani v Jugoslaviji izjemno visoka (več kot 39 odstotkov), cene so močno poskočile, storilnost beleži rahel vzpon, dobri so izvozni rezultati, primanjkljaj v trgovanju s tujino se je zmanjšal, nekoliko manj prazne so tudi devizne rezerve. Prav izvozni rezultati in manjša zunanjetrgovska bilanca pa so bili očitno tisti spodbujevalci, ki so v mednarodnem monetar-skem skladu potegnili tehtnico k odločitvi za posojilo. Kot se sliši iz Washingtons, funkcionarji tega sklada pravijo, da pogoji, ki jih je Jugoslavija s stabilizacijsko politiko zastavila sama sebi, odgovarjajo tudi IMF. Ali povedano drugače — IMF bi take pogoje postavil, če se zanje Jugoslavija ne bi že vnparej odločila.
Premalo nemškonacionalna za šolsko oskrbnico?
? V Škocijanu se širijo čudne
•	govorice. Gre za dve kandidati-2 nji, ki sta se potegovali za me-
•	sto šolske oskrbnice. O imeno-2 vanju je sklepalo občinsko 2 predstojništvo, kot je običaj ob
•	izključitvi javnosti. Nobena taj-2 nost pa ne more biti tako tajna,
•	da ne prodre v javnost. Tako so 2 se takoj po sklepu trdovratno
•	začele širiti govorice, da je bila 2 imenovana kandidatinja škoci-
•	janskega pakta SPÖ/FPÖ, za-2 to, ker se je zdela vladajočemu
•	paktu druga kandidatinja »pre-
•	malo nemškonacionalna«, vsaj 2 tako naj bi argumentiral v
•	občinskem predstojništvu vodi-2 telj FPÖ dr. Berger, znan po
•	svoji argumentaciji, da pouk 2 slovenščine posiljuje (!) njegove
•	otroke.
Personalni sklepi so tajni. Tudi debate. Za tako utemeljitev tudi nimamo dokazov. Kljub temu smo ponovno slišali potrditev za to ne-zaslišanost, ki smo jo sicer vajeni od FPÖ, meče pa skrajno dvomljivo luč na SPÖ, ki se je še pred volitvami tako rada bližala slovenskim volilcem.
Pogoj za šentprimoško šolo, ki stoji nasproti dvojezičnemu vrtcu in Kulturnemu domu Danice, ki je odprt za oba naroda, je torej »nemškonacionalnost«. Kot da bi
nekdo, ki še vedno ni doumel, da so gotovi časi mimo in bi rad vrtel kolo časa nazaj. Za tiste otroke, ki bodo prišli iz dvojezičnega vrtca in so vzgojeni v duhu strpnosti do drugega naroda, hočejo ustvariti protiutež, ko bodo prišli v šolo.
•	V umazano igro se škocijan-2 ska Gospodarska lista noče
•	spuščati. Oba mandatarja GL 2 Franc Picej in dipl. inž. Jožko
•	Koncilija do predstojništva ni-
•	mata dostopa. Oba pa sta po-2 novno potrdila, da bo Gospo-
•	darska lista odločala pri perso-2 nalnih zadevah po socialnih po-
•	trebah kandidatov, kot je GL to 2 že ponovno dokazala. Če hoče
•	vladajoči pakt obdržati še kan-2 ček verodostojnosti, pa zahteva-
•	mo od voditeljev strank, da se
•	javno distancirajo od utemeljit-2 ve »premalo nemškonacional-
•	na!«
Papež Janez Pavel na Filipinih
Ob obisku papeža Pavla v Manili, je tamkajšnja policija morala aretirati nekega moža, ki je v stadionu rinil med množico ter hotel priti do papeža. Najprej se je domnevalo, da je hotel napraviti atentat na papeža. Kot pa je poročala policija, je mož bil neoborožen.
TEDNIKOV KOMENTAR
Narodnostni problem za analfabete
DR. JANKO ZERZER
TEDNIKOV KOMENTAR
Pred nedavnim je končno izšla »bela knjiga« kot publikacija Kärntner Abwehrkämpferbunda. Imenuje se »Kärntner Weißbuch 1. Band«, in ker se avtorja sprašujeta, koliko Slovencev je na Koroškem, ima podnaslov »Zahlen, Zahlen, Zahlen«. Napisal in izdal je veliko-formatno brošuro hišni zgodovinar Heimatdiensta in gimnazijski direktor v Celovcu, dvorni svetnik dr. Valentin Einspieler, grafike pa je prispeval inž. Franz Stourac.
Kljub očitnemu interesu, da bi se čim več Korošcev seznanilo s statističnimi podatki o narodnostnem stanju v deželi oziroma o tem, kar kažejo prešteval-ni rezultati, izdajatelji svojo publikacijo skrivajo pred javnostjo in je ne ponujajo v knjigarnah, temveč je za nečlane bolj težko
dosegljiva: osebno jo morajo iti iskat v pisarno KAB in povrhu še plačati zvišano ceno šil. 200,—
V predgovoru pravi avtor, zakaj se je lotil tega dela: ker so namreč Slovenci od nekdaj zahtevali ureditev dvojezičnega teritorija s slovenskim uradnim jezikom, dvojezičnimi krajevnimi napisi in dvojezičnimi ljudskimi šolami, se mu zdi potrebno nakazati jezikovno stanje v tistih 62-ih občinah, ki so bile zajete od šolske ureditve koroške deželne vlade iz leta 1945.
Prvih 75 strani vsebuje zgodovinski pregled koroškega prostora od prazgodovinske dobe pa do najnovejšega časa z rezultati in ocenami ljudskih štetij od leta 1880 do 1971. Pri tem je tendenca od prve strani na-
prej jasna in tudi vedno spet nepreslišno artikulirana: mirno sožitje Slovencev in Nemcev je vodilo do krvne pomešave, pri čemer so se Slovenci jezikovno in kulturno prilagodili nemškim sosedom. Medtem, ko je pod tem močnim vplivom vsa Koroška z izjemo dvojezičnega južnega dela postala čisto (v dvojnem pomenu) nemška (»rein deutsch«), so na jugu nemška le mesta in trgi (stran 5). Negle-de na nevzdržno interpretacijo nazadovanja slovenskega deleža, ki kratkomalo zanika vse raznarodovalne silnice, si avtor privošči napako, da ne razlikuje med upravo in prebivalstvom, kajti vsa naša mesta so imela in imajo močen slovenski delež prebivalstva. Na drugem mestu (stran 11) navaja svojevrstne vzroke za nazadovanje slovenskih odstotkov pri štetjih: ker so se Slovenci v zadnjih letih monarhije provokantno posluževali svoje (enakopravne) materinščine na železniški postaji v Celovcu in pri sodiščih, so sami krivi, da jih je pri štetjih manj.
Toda takih površin in napačnih podatkov je v »beli knjigi« cela vrsta, kar pa nikakor ne preseneča, saj se mora znanstvena objektivnost v publikaciji te vrste podrediti tendenci.
Med drugim citira Boga Grafenauerja (stran 20), ki da je leta 1937 zapisal, da živi na Koroškem okoli 70.000 Slovencev. Dejstvo pa je, da Grafenauer leta 1937 ni pisal o takih ali drugih številkah, ker se je h koroškemu vprašanju javil publicistično prvič šele v naslednjem letu.
Naravnost nevarno pa postaja te vrste zgodovinopisje, če beremo na strani 25/26, da so Titovi partizani ubili večje število ljudi, ki so se v letih 1918—1920 zavzemali za nedeljeno Koroško. Nesramno je tudi, ko naračunava, koliko milijonov odškodnine so dobili (delno 20 let po izgonu!) slovenski izseljenci.
Na strani 34 se huduje avtor nad tem, da je deželni šolski svet z odloki prepovedal uporabo izraza »windisch«. S tem nimajo po njegovem mnenju statistike, v kolikor se tičejo materinščine učencev, nobenega znanstvenega pomena, ker ne ustrezajo dejanskim razmeram na dvojezičnem ozemlju Koroške. Sploh je naravnost ganljivo, kako Einspieler vztraja pri svoji »vindišarski teoriji«, ki jo kljub javnim stališčem znanstvenikov (Isačenko!) le nekoliko modificira in se nanjo sklicuje,
da tako utemeljuje svoj čisto osebni položaj.
P o obsegu glavni del brošure (strani 76—210) je življenjsko delo Stouraca. 62 občin je zajetih z natančnimi statističnimi podatki o ljudskih štetjih iz let 1951, 1961, 1971, ter o preštevanju posebne vrste leta 1976. Na levi strani so navedene absolutne številke in odstotki vseh devetih kategorij, na desni strani pa je za najmlajše hei-matdienstovce in za analfabete še enkrat vsa mizerija ljudskih štetij ponazorjena z grafičnimi sredstvi v obliki velikih in majhnih kvadratov z različnimi simboli. Tako vsak preprosti Kärntner lahko vidi brez duhovnega napora, kako neutemeljene so vse zahteve slovenskih ekstremistov s smešno majhnimi kvadrati, ki vnašajo nemir v našo svobodno, nedeljeno in (skoraj) nemško domovino.
Naj samo kot koroško značilnost posebne vrste omenimo še dejstvo, da je razprava napisana v izrazito slabi nemščini, ki se vrhu vsega še neprestano bori z interpunkcijo. Tu pač vendar vindišar »skoz udarja«.
Seznam literature je bolj reven, karte so pa čedne.
19. februarja 1981	TT" Inaš tednik	ozadja/3
		
23. februarja 1971 je v ljubljanski bolnici po težki bolezni umrl zbiratelj slovenske narodne pesmi na Koroškem, glasbeni pedagog in učitelj na Slovenski gimnaziji dr. France Cigan. Ob njegovi 10-letnici smrti mu je Krščanska kulturna zveza posvetila tradicionalni koncert »Koroška poje«, ki ga bo letos obiskal tudi zvezni predsednik dr. Rudolf Kirchschläger. Dr. Cigan ni bil samo nositelj velikih avstrijskih glasbenih priznanj, za njegovo življenjsko delo je sprejel tudi najvišje glasbeno odlikovanje Slovenije — Gallusovo plaketo. Ob njegovi smrti mu je ljubljanski radio posvetil posebno oddajo iz cikla »Slovenska zemlja v pesmi in besedi«, ki jo je pripravila dr. Zmaga Kumer. Med oddajo so prinašali posnetke pesmi, ki jih je dr. Cigan sam napravil.
»Bil je med nami mož, kot zrno klen in zdrav. Trd in neomajen, kadar je šlo za slovenstvo, mehak in dober do sočloveka. Skromen in zadržan kadar je bil deležen pohvale. Neizprosen in bojevit, če je bilo treba braniti koroško pesem. Goreč od navdušenja, kadar je lahko prisluhnil ubranemu petju in presrečen, če je mogel zapisati lepo melodijo.
Še nam zveni v ušesih njegov zvonki glas in prisrčen smeh. In zdaj ga ni več: dr. Franceta Cigana, profesorja na celovški Slovenski gimnaziji, zbiralca in raziskovalca koroških ljudskih pesmi. Pokopali smo ga 23. februarja 1971 na ljubljanskih Žalah«.
Bil je po rodu Prekmurec iz Žižkov pri Črensovcih. Kot duhovnik-salezijanec je služboval najprej zunaj svoje ožje domovine, med vojno je šel prostovoljno v Srbijo, da bi preganjal Slovencem vsakdanjo bedo. Po vojni pa je prišel na Koroško, kjer je postal profesor glasbe na novo ustanovljeni Slovenski gimnaziji v Celovcu.
Z ljudsko pesmijo se je srečal že doma. Pevec je bil njegov oče, pela je tetica Verona, peli so bratje in sestre, pela je vsa hiša.
Ciganovi so se pozneje preselili iz Žižkov v Črensovce. V njihovi hiši smo pred desetimi leti spoznali enega najpomembnejših prekmurskih ljudskih pevcev Matijo Koštrica. Prepeval je neutrudno ure in ure. Pri nekaterih pesmih so pritegnili še Ciganovi.
Solidno glasbeno znanje, ki si ga je bil dr. Cigan pridobil v Gradcu, mu je prišlo prav ne le za šolski glasbeni pouk na gimnaziji, ampak tudi pri njegovem zborovodskem delu. Kot pevovodja več zborov na gimnaziji ni bilo še zadosti. Izven šole je vodil še zbor J. Petelin Gallus v Celovcu.
Leta 1959 je obiskoval prekmurske rojake v Združenih državah Amerike in v Kanadi, pa jih je navduševal za petje domače pesmi in nagovarjal k zbiranju. Tako je nastala knjižica besedil »Spomini mladosti«. Izdala jo je Gizela Hozjan, ki je tudi posnela melodije na trak. Med njimi je bila varianta znamenitega Vrazovega zapisa balade »O deklici«, ki reši v kačo zakletega kraljeviča. Od Vraza dalje nismo imeli nobenega zapisa več. Po 150 letih je pesem spet prišla na dan, prav po zaslugi dr. Cigana. Pozneje nam jo je
zapela še sestra kanadske Prekmurke.
Domača prekmurska pesem je v srcu dr. Cigana sicer vedno ohranila svoje mesto, vendar bo veljal v zgodovini slovenskega narodopisja bolj kot raziskovalec in zbiralec koroške pesmi. Kadarkoli si je mogel utrgati kaj časa, se je napotil po vaseh, spraševal, zapisoval, pozneje tudi snemal na magnetofon.
dotlej še sploh nismo imeli melodije za to pesem, samo besedilo, ki ga je zapisal Matija Majer v Ziljski dolini sredi prejšnjega stoletja, je bilo javljeno v Štrekljevi zbirki.
Kot vsi skušeni zbiralci je tudi dr. Cigan vedel, da je najzanesljivejša pot do pesmi prek pomenka o običajih. O tem pričajo mnoge koledniške pesmi, kot je recimo Florijanovska in priložnostni posnetki pogovora s pevci.
Uspeh zbiranja je včasih odvisen od spretno zastavljenega vprašanja, da se pevec spomni primera, ki bi mu sicer ne prišel na misel.«
(In to je znal dr. Cigan, kar je pričal posnetek pogovora z Miho Hafnerjem.)
»Na Koroškem kajpak ne poje samo koroške pesmi, marveč znajo tudi veliko splošno slovenskih. To dokazuje prav zbirka zvočnih posnetkov dr. Cigana, ki daje tako drugačno podobo koroškega pesemskega izro-
*• *■•*
’ <
ZVE/K z5 rn :r:e
Dr. France Cigan je prejel najvišje priznanje na glasbenem področju — Gallusovo plaketo
Sčasoma se je spopolnil kot snemalec in raziskovalec. Spraševal je pevce tudi o načinu petja. Poskušal »marnvati« po koroško in tako izvedel marsikatero podrobnost o pesmih, ki jih je posnel.
(Sledi posnetek knapovske pesmi iz svinške planine. Napovedovalec opozori na dragocenosti najdbe.)
»Pesem je v resnici od nekdaj še pripovedne pesmi o puščav-niku, ki so ga premotile knapovske dečve, da je zapustil »ainzidlerco«, to je svojo pu-ščavniško hišico. Pevci tega niso mogli vedeti. Tudi dr. Cigan se ni tistikrat zavedal pomembnosti svoje najdbe, da namreč
čila, kot smo ga poznali iz dosedanjih tiskanih zbirk.
Nekatere splošno znane pesmi Korošci seveda po svoje vi-žajo in so prav zaradi te različnosti zanimive.«
(Sledi posnetek pesmi »Dekle je prala srajčki dve« z Obirskega).
»Dr. Cigan ni zamudil nobene priložnosti, ki mu je obetala zbirko pesmi. Nobena vas mu ni bila predaleč, nobena kmetija preveč v hribih ali od rok. Da je le zvedel za pevce, pa se je odpravil na snemanje.
Večkrat je poizvedoval pri svojih dijakih v gimnaziji, kje še pojo po slovensko. O tem pričajo sestavki, s katerimi je leto za
Dr. France Cigan
(*18. 9. 1808 — + 23. 2. 1971)
Iz nagovora dr. J. Tischler-ja ob 5-letnici smrti dr. Cigana na osrednjem koncertu Krščanske kulturne zveze 7. marca 1976 v Domu glasbe v Celovcu.
Dr. Cigan je bil kot vodja dijaškega doma fantom življenjski svetovalec in vsi se po letih radi spominjamo njegovih napotkov. Dijakom v šoli je bil razumen in vnet učitelj petja in glasbe. Organizator šolskih akademij, s katerimi se je Slovenska gimnazija ob koncu šolskega leta predstavila širši javnosti. Z dijaškim zborom je ponovno nastopil na pevskih tekmah celovških gimnazij in se udeležil tudi mednarodne tekme mladinskih pevskih zborov v Celju. Kolegom na šoli je bil dr. Cigan tovariško povezan in za vsako pomoč pripravljen. Slovenski koroški pesmi je posvetil vsako minuto prostega časa in zbiral pevce in navduševal za petje, da so pevke in pevci prihajali na tedenske vaje po 30 in več kilometrov daleč. To delo je opravljal brez vsake nagrade 10 let, edino zadoščenje mu je bilo dober napredek, kar je zbor prikazal in dokazal na številnih nastopih po Koroškem in izven Koroške. V ljubezni do narodne pesmi za dr. Cigana ni bilo meje.
Zadnje svoje moči je posvetu opsirnemu referatu o slovenski koroški narodni pesmi za 6. seminar za raziskavo ljudske pesmi »Kärnten und seine Nachbarn« leta 1970 v Millstattu.
Še nekaj pa moram povedati. Kot tedanji ravnatelj Slovenske gimnazije se z veliko hvaležnostjo spominjam Ciganove skrbi in ljubezni za učence gimnazije. Bil je marsikateri med njimi, ki mesečnine v domu ni zmogel. Cigan je dajal od svojega zaslužka in je zbiral prispevke, da je pomagal plačati mesečnino domu, ni pa vedel, da je bilo Ciganovo delo. Takega smo spoznali in poznali dr. Cigana kot človeka in kot sodelavca, ki se je ves razdajal za svoje, sam pa je živel v veliki skromnosti. Tako sliko dr. Cigana nosimo v svojih srcih.«
letom polnil strani gimnazijskih letnih poročil. V njih je zanimivo, živo, pristno kramljajoče pisal o svojih srečanjih s pevci, o svojih najdbah, pa tudi o spoznanjih in dogajanjih. Vse pa podprto s transkripcijami posnetkov. Večkrat je dobesedno navajal svoje pogovore s pevci ter tako ohranil marsikakšen dragocen drobec ljudske modrosti, duhovito pripombo ali domiselno rečenico. Iz vsakega članka je čutiti kako zelo se je bil navezal na svojo novo domovino, kako se je znal približati ljudem in kako nesebično se je razdajal v goreči ljubezni do ljudske pesmi.
Ko je bila v celovškem deželnem muzeju razstava koroške pesmi, je dr. Cigan poskrbel za slovenski del. Vzbudil je pozornost ne le z vzorno urejeno, nazorno prikazano zbirko, marveč tudi z živo ponazoritvijo pesmi, z nastopom pevcev.
Pred nekaj leti so mu ponudili, da bi pripravil slovensko gradivo uradne izdaje koroških ljudskih pesmi; nemške namreč že izhajajo. Sprva je okleval, ker se je zavedal, kolikšno breme in odgovornost bi prevzel nase, še celo, ker je takrat že imel za sabo dve težki operaciji. Vendar je zaupal svoji prekmurski žilavo-sti. Pogumno se je lotil prvih priprav in še bolj hitel zbirati.
Ko se je šolsko leto 1969/70 začelo nagibati h koncu, je začutil, da mu pojemajo moči. Poleti se je moral zateči v ljubljansko bolnico. Kljub strahotnim bolečinam ni izgubil upanja na okrevanje in je še delal načrte za zbiralno delo jeseni. Vedeli smo, kako je z njim in nismo mogli verjeti v čudež; pa se je vendar zgodil. Jeseni se je lahko vrnil na Koroško, da je mogel na seminarju ljudske pesmi v Millstattu predavati o koroškem petju. Predavanje je bilo njegovo zadnje delo, napisano v bolniški postelji, v prečutih nočeh, med bolečinami in tesno-
bo, a z neizmerno voljo, dobro opraviti sprejeto dolžnost. Takrat je svojo besedo podprl s petjem pevske skupine iz Sel.
Predavanje in to petje je udeležencem seminarja pomenilo odkritje koroške pesmi, ki je mnoge pretreslo. Ob viharnem navdušenju nad ubranostjo glasov in preprosto lepoto naše pesmi se je morala samoljubna zagledanost, uveljavnost nemške pesmi premagana umakniti.
Uspeh Selanov, uspeh koroške pesmi je bil tudi zadnji uspeh dr. Cigana, njegov poslednji nastop v javnosti.
Spet se je moral zateči v bolnico in ob kocnu februarja leta 1971 smo se zbrali ob njem na Žalah.
Od vseh strani so prihiteli znanci in prijatelji, njegovi dijaki iz celovške gimnazije so ga obsuli s cvetjem, pevci so se prišli poslovit od svojega zborovodje. Preden so ga pogrebci odnesli v grob, so pristopili k mrtvaškemu odru pevci iz Sel in mu zapeli mrliško pesem, s katero so nastopili v Millstattu. Zazvenela je ubrano, umirjeno, izraz pristne globoke ljudske pobožnosti, ki zna z možato vdanostjo sprejeti trpko usodo brez vznesenosti in patosa. Peli so kot na »vahtanju« v domačih Selah. Pristna koroška pesem, ki ji je dr. Cigan daroval velik del svojega življenja in srca, je bila najlepši cvet, ki so ga mogli mrtvemu prinesti v slovo.
Liepa roža, mati moja,
o Marija sedem žalosti.
Ljubi Jezus, čej si hodu?
Moja mati, tam sem bil;
na Oljski gori sem jez
kleču,
sem krvavi pot potiv.
Liepa roža, mati moja ...«
S to oddajo mu je ljubljanski radio izrekel najvidnejše priznanje. Njemu, kakor je bil in živel med nami: nasmejan, preprosti, nikoli tožeč, a vedno bodreč korenjak — naš dr. Cigan.
[naš tedniki
»Igra od izgublaniga Sina« v Mariboru in Ljubljani
Predavanje in razgovor
ŠOLA JE TAKO DOBRA KOT NJENI UČITELJI
Prireditelj: SPD »Rož« v Šentjakobu in Katoliška prosveta Kraj: društvena soba v Narodnem domu
Čas: sobota, 21. 2. 1981 ob 19.30 Predava: dr. Reginald Vospernik
NASTOP PEVSKIH ZBOROV NA XIV. PEVSKEM SREČANJU »OD PLIBERKA DO TRABERKA«
KOTLJE, sobota, 14. 2. 1981 ob 19. uri: Radlje, Šentanelski pavri, kvintet Poljana, MPZ »Srce«, SPD »Trta«, DU Prevalje, »Fužinar« Ravne;
PREVALJE, sobota, 21. 2. 1981, ob
19.	uri: »Vres« Prevalje, Mežiški knapi«, Radlje, SPD »Danica«, Oktet TRO Prevalje, SPD »Vinko Poljanec«, »J. P. Gallus«;
ČRNA NA KOROŠKEM, sobota, 21. 2. 1981, ob 19. uri: DU Prevalje, DPD »Svoboda« Črna, SPD »Zarja«, DPD »Svoboda« Dravograd, »Prežihov Voranc« Ravne, oktet »Prežihov Voranc« Ravne, SPD »Rož«, SPD »Radiše«;
PLIBERK, sobota, 21. 2. 1981, ob
20.	uri: Oktet Holmec, Slovenska gimnazija, »Kočna« iz Sveč, »Fužinar« Ravne, »Janko Vincenc — Markov« Radlje ob Dravi;
RADIŠE, nedelja, 22. 2. 1981, ob 14.30 uri: Šentanelski pavri, »Vres« Prevalje, »Kralj Matjaž« iz Libuč, SPD »Edinost« iz Pliberka, »Fužinar« Ravne, SPD »Gorjanci« iz Kot-mare vasi;
MEŽICA, nedelja, 22. 2. 1981, ob 19. uri: Ribnica na Pohorju, »Podjuna — Pliberk«, »Svoboda« Mislinja, »Jelka« iz Slovenj Gradca, »Svoboda« Muta, »Peca« Globasnica, »Franc Leder Lesičjak« iz Štebna;
DRAVOGRAD, nedelja, 22. 2. 1981, ob 19. uri: MPZ »Kograd«, Dravograd, MPZ »Fran Bernekar« iz Starega trga, MPZ »Svoboda«, črna, komorni dekliški zbor DPD »Svoboda«, Dravograd, MPZ »Bilka«, Bilčovs, MPZ »Gorjanci«, Kotmara vas.
Skioptično predavanje
»Rusija in srednja Azija«
Prireditelj: SPD »Borovlje« v Borovljah
Kraj: društvena soba (Dolichgasse) v Borovljah
Čas: petek, 20. 2. 1981, ob 19.30 uri Predava: Mirko Kunčič
igra_
V. Škvarkin
TUJE DETE
Prireditelj: SPD »Jepa-Baško jezero« v Ločah
Kraj: Kulturni dom v Ločah Čas: nedelja, 22. 2. 1981, ob 19. uri Gostuje igralska skupina SPD »Rož« iz Šentjakoba v Rožu
PUSTNA PRIREDITEV s tremi enodejankami: 1. Goreča ljubezen; 2. Prebrisani slikar; 3. Operacija
Prireditelj: Farna mladina v Vogrčah Kraj: Farna dvorana v Vogrčah Čas: nedelja, 1. marca 1981, ob 19.30 uri
Dia-pozitivno predavanje »DESNI EKSTREMIZEM V AVSTRIJI« Prireditelj: SPD »Edinost« v Pliberku Kraj: Posojilnica v Pliberku Čas: nedelja, 22. 2. 1981, ob 19. uri Predavatelj: dr. Jože Messner
Literarni večer
OTON ŽUPANČIČ — ŽIVLJENJE IN DELO
Prireditelj: SKD v Celovcu Kraj: Slomškov dom, 10. Oktoberstraße 25, Celovec Čas: torek, 24. 2. 1981, ob 20. uri Predavajo: Lovro Kašelj, Andreja Zi-kulnig in dr. Janko Zerzer
6. ROŽANSKI IZOBRAŽEVALNI TEDEN
od 7. do 15. marca 1981 Prireditelji:	Slovensko prosvetno
društvo v Bilčovsu, Kotmari vasi, Šentjanžu, Svečah, Šentjakobu, Ro-žeku, Ločah, Borovljah, Selah in Slov. Plajberku, SPZ in K KZ.
»Koatanjčani bi morali s to domačo igro gostovati širom po koroški zemlji — in iti z njo v Slovenijo.« Tako je zapisal Janko Messner po premieri Drabosnjakove igre v Vrbi.
Uspelo nam je, uresničiti ta namig.
Odzvali smo se vabilu Koroškega akademskega okteta ter Kluba koroških Slovencev in gostovali z Izgubljenim Sinom 12. februarja v Kazinski dvorani v Mariboru in dan na vrh v Šentjakobskem gledališču v Ljubljani.
V Mariboru so nas igralci in ravnatelj narodnega gledališča Tone Bartljič, zelo prisrčno sprejeli. Številna publika je imela nekaj težav z našim kostanjškim narečjem, a se je kljub temu zelo zabavala. Glavni igralec se po predstavi ni mogel otresti številnih oboževalk. Večer smo preživeli v prijetni družbi mariborskih igralcev in nekaterih zvestih gledalcev. Igralec in režiser Zupan nam je naslednji dopoldan razkazal mesto in pokrajinski mu-
TEČAJ ZA PRVO POMOČ Prireditelj: SPD »Rož« v Šentjakobu v Rožu
Kraj: Društvena soba v Narodnem domu nad Posojilnico Čas: četrtek, 26. 2. 1981 in petek, 27. 2. 1981, ob 19.30 uri Predava: dr. Milana Hojer
Predavanje in razgovor
ŠOLA JE TAKO DOBRA KOT NJENI UČITELJI
v ponedeljek, 23. 2. 1981, ob 19.30 uri v kulturnem domu v Šentprimo-žu.
Prireditelj: SPD »Danica« in Katoliška prosveta
V sredo, 25. 2. 1981, ob 19.30 uri v farnem domu v Šmihelu Prireditelj: KPD v Šmihelu Predava: dr. Reginald Vospernik
Predavanje
»PRAVNA VPRAŠANJA V ZVEZI Z NAKUPOM IN PRODAJO ZEMLJIŠČ«
Prireditelj: KPD »Drava« in Katoliška prosveta v Žvabeku Kraj: farni dom v Žvabeku Čas: petek, 27. 2. 1981, ob 19.30 uri Predava: dr. Pavel Apovnik
zej. S prepričanjem, da to prvo srečanje ni bilo zadnje, smo se odpeljali v Ljubljano.
Tudi v Ljubljani so nas že čakali. Nas igralce je presenetil veliki oder, kjer smo se lahko zelo raz-proščeno gibali. Vendar so nekateri igralci potrebovali dolg požirek kakovostnega jugoslovanskega vina, ko so zagledali ogromno in zahtevno publiko. V nasprotju k Mariborčanom — Ljubljančanom naša kostanjska govorica ni delala nobenih težav, kar smo razvideli iz spontanega smeha in navdušenega ploskanja.
Po končanem nastopu nam je Koroški akademski- oktet ubrano zapel venec Kernjakovih pesmi. Pri skupni večerji v gostilni »Urška« smo poglobili stike z našimi rojaki v Sloveniji, preden smo se spet vrnili na Kostanje.
Nastopa v Sloveniji sta bila višek ne pa konec naše dosedanje igralske dejavnosti.
Društvo Drabosnjak
Predavanje in razgovor
»BIOLOŠKO VRTNARSTVO« Prireditelj:	Katoliška prosveta v
Šentilju
Kraj: Farna dvorana v Šentilju Čas: sobota, 28. 2. 1981, ob 14. uri. Predava: Prof. Edith Santler
ŠTUDIJSKO POSVETOVANJE ZA NAŠE GIMNAZIJCE Prireditelj: KSŠ na Dunaju, KSŠ v Celovcu, KSŠ v Gradcu, zamejski študentje iz Ljubljane in Znanstveni institut
Kraj: Dijaški dom (Tarviserstraße 16)
Čas: sreda, 25. 2. 1981, ob 14. uri
KONCERT
Prireditelj: KPD v Šmihelu Kraj: farna dvorana v Šmihelu Čas: nedelja, 22. 2. 1981, ob 19.30 uri
Nastopata: tamburaški ansambel iz Hodiš in oktet »DONIT«
Predavanje »KAR PO DOMAČE« Prireditelj: KPD »Planina« v Selah Kraj: farni dom v Selah Čas: nedelja, 22. 2. 1981, ob 19. uri Kar po domače bo marnvov Varhov Ludbi iz Obirske.
Prizori iz igre od izgublaniga sina
Zahvala
Zahvaljujemo se Vam č. gospodje duhovniki in č. redovne sestre, prijatelji in znanci za dragoceno prisotnost ob pogrebu naše sestre, tete in svakinje Marije Gabrijele Linhard, ki smo jo na praznik Lurške Matere božje položili v posvečeno zemljo pri svetem Andreju v Libučah.
Posebej lepa hvala za poslovilne besede č. g. dekana Srienca in lepo petje zborov pliberških podružnic in društva.
Bog Vam plačaj!
France Linhart
Kazaze
Po dolgoletnem odmoru izven-cerkvenih pevskih nastopov v fari, je za nedeljo, 15. februarja, po sv. maši vabilo SRD »Srce« v Dobr-li vasi na koncert k llgu.
Nastopala sta MPZ »Srce« pod vodstvom Albina Krajnca in »Trio Korotan« pod vodstvom Hanzeja Kežarja.
Tajnik društva Martin Pandel je pozdravil skoraj polno llgovo dvorano domačinov, kar je pomenil za prireditelje in sotrudnike nepričakovano dober obisk. Mešani pevski zbor je s številnimi mladimi grli presenetil občinstvo, čeprav ni vajeno koncertov, ker se le redki potrudijo na daljšo pot izven fare na kakšno prireditev. Predvajal je domače pesmi, ki še donijo v ljudstvu in je ono dalo zboru močan aplavz, nakar je ob koncu še dodal dve pesmi.
Seveda je popestril koncert s svojimi zvočniki in ritmičnimi pesmi Trio Korotan. Ker sta zaradi bolezni kar dva instrumentalca odpadla, so pa pevci tem bolj prišli do izraza.
Med nastopi je povezoval Martin Pandel, ki je podal tudi nekaj smešnic, eno celo v štirih jezikih, pa smo jih Slovenci s svojim svetovnim jezikom kar vse razumeli.
Ob koncu smo povabili pevce, naj bi še prišli k nam v Kazaze. Naj bi njih društveno ime Srce ne pomenilo samo srce Podjune, ampak tudi srce občine, kamor tudi mi spadamo in bi tako postali veja drevesa, katero naj bi kljubovalo tekom časa za ohranitev narodne kulture.
Obirsko
Nov grob, tretji v 14 dneh, se je odprl za Matevža Božiča, umrlega v starosti 90 let. Daleč naokoli je bil poznan kot kmet, ki je prisrčno ljubil svojo zemljo. Lahko bi rekli, da je bil pripet na vsako ped svoje grude. A na žalost veliko prezgodaj mu je smrt odpeljala ženo; tako je moral zemljo in kmetijo obdelovati z otroki in sestro.
Bil je steber, ki ga moderni čas ni mogel razmajati, nadaljeval je običaje z značajem svojih prednikov.
Takšni stebri naj bi bili tudi današnji kmetje, naj bi s polnim elanom prijeli za orodje in obdelovali zemljo, da bi kmetije ne izumirale.
Velike zasluge si je pridobil v lovstvu; od 16. leta naprej je imel že lovsko pravico in bil tudi več
desetletij lovski najemnik. Bil je najstarejši lovec v velikovškem okraju.
Predvsem pa se mu je zahvalil domači župnik Tomaž Holmar za njegov lepi vzgled. Rajni se s svojimi od let in dela utrujenimi koraki in še z 90. križi ni ustrašil poti, prišel je peš k sveti maši, včasih tudi ob slabem vremenu. Pogostokrat dandanes mladi nimajo časa in jim je prehudo z avtom po asfaltni cesti pripeljati se k božji službi.
Ob odprtem grobu je v imenu vseh lovcev spregovoril Feliks Ha-derlap, v slovo pa mu je zapel lovski zbor.
Gradišnikovega očeta bomo ohranili v trajnem spominu!
Brdo pri Šmohorju
Veliko pogrebcev se je v sredo, 11. februarja, zbralo na Brdu, da počastijo rajno Johano Rauter, pd. Bedenovo mater iz Mel, ki je po težki bolezni odšla v lepšo večnost.
Rojena leta 1905, se je poročila leta 1929 z Eduardom Rauterjem in postala pridna gospodinja na pd. Bedenovi kmetiji v Melah. Po 13 letih mirnega družinskega življenja je med drugimi tudi Bedenovo družino doletela bridka usoda izseljevanja. To je bil težak križ za Bede-nove starše in dva otroka, ko so morali v neznano tujino v Frauenaurach, kjer so nad tri dolga leta hrepeneli po vrnitvi in v zaupni molitvi iskali pri Bogu in Mariji utehe in tolažbe. Bog je sprejel vse duševne bolečine in trpljenje za naš narod in omogočil, da so se zopet mogli vrniti na svojo ljubljeno domačijo.
Pred 15. leti je Bog odpoklical njenega dobrega moža. Rajna mati je bila zvesta naročnica Mohorjevih knjig, Tednika in Nedelje in vsem živ zgled verne, krščanske matere. Za vse, kar je dobrega storila, njen zgled, molitve in žrtve se ji je dušni pastir zahvalil z željo, da bi ji Bog vse obilno povrnil in poplačal. Njeno izmučeno srce naj se odpočije v blagoslovljeni zemlji, njena duša pa naj uživa večno veselje pri Bogu!
Zihpolje
Tudi gasilci imajo svoja smučarska tekmovanja. Preteklo nedeljo so povabili nad 100 gasilcev iz celega Roža, ki so se med sabo pomerili v veleslalomu. Tudi tu se odrežejo vedno bolje smučarji ŠD iz Šentjanža, prva tri mesta so si razdelili Lojzi Gabriel pred Hanzi-jem Pscheiderjem in Walterjem Meschnikom.
Prejšnji teden sta se poročila Štefka Fera in Adalbert Kap. Mlademu paru čestitamo!
	
	
Spectrum ’81 — Beljak
Celovec — Beljak. Celovec, pravijo, je glavno mesto Koroške, Beljak pa, brez dvoma, kulturno središče v času največjega gledališkega festivala Avstrije, »spectruma«, ki ga prirejajo vsako drugo leto. Junija letos je spet tako daleč — prvi pregled je pred kratkim dal dr. Alfred MESCHNIGG (doma v Brnci), pobudnik in vodja festivala. Alfreda Meschnigga bomo predstavili ob drugi priložnosti, danes nam bo on predstavil svoj »spectrum«.
Srečanje Loče—Kranjska gora
Pod tem geslom smo se 7. februarja zbrali člani in prijatelji domačega društva »Jepa-Baško jezero« v Pušnikov! dvorani, da se pobliže spoznamo tokrat s pevci moškega zbora »Marijan Vodopivec« iz Kranjske gore ter v prijetni družabnosti preživimo skupaj nekaj lepih uric. Naša dva »večna popotnika« Tonček Urschitz in Neci Taupe sta navezala ob nekem obisku v Kranjski gori prve stike s člani tega zbora in prav kmalu smo se domenili za prvo srečanje v Ločah. Ob dobrem obisku so najprej tamburaši iz Loč s pesmijo »Jugoslavijo« ter domači pevci s Prešernovo »Zdravico« pozdravili goste, nato jim je predsednik društva zaželel dobrodošlico. V odzdrav so zapeli Kranjskogorci štiri pesmi, ki so v hipu navdušile poslušalce. Pravi užitek je bil poslušati te ubrane glasove, ki jih vodi profesor Škerl iz Ljubljane. Zbor šteje 22 pevcev in obstoja že nekaj let — vajo pa imajo takrat, ko se zborovodja na poti iz Ljubljane v Trento ustavi v Kranjski gori; v Trenti ima namreč svoj vikend.
NT: Koroška bo letos stala v znamenju »spectruma». Kdaj ste začeli s tem festivalom?
Meschnigg: Gledališka žilica mi je že dolgo narekovala tako iniciativo, s festivalom samim smo začeli pa leta 1973, tako praznujemo letos petletnico te prireditve.
NT: Festival se razvija iz leta v leto, kako to zmorete organizacijsko in tudi finančno?
Meschnigg: Pravzaprav nas je pripravljenost Beljačanov k sodelovanju kljub vsem dobrim izkušnjam presenetila. Tako zelo so se povezali s festivalom, da je veselje. Vsi se trudijo za dober potek, pač vsak po svoje. Finančno pa moram priznati, da skupine, ki jih vabimo iz vseh koncev in krajev sveta, prav rade pridejo brez posebnih honorarjev. Bidže znaša 1,5 milijo-
Proslava sv. Janeza Bosca v Marijanišču!
Kdor hoče videti, mora gledati s srcem.
Bistvo je očem nevidno.
V petek, 23. 1. 1981, so se zbrali dekleta Mohorjevega doma, Provincialne in fantje Mari-janišča, da bi proslavljali dan sv. Janeza Bosca, zaščitnika mladine.
Kot začetek se je predstavil mladi ansambel JADAGANI, ki je s svojimi pesmimi razveselil mlado in staro.
nov, kar je za prireditev podobnega obsega res malo. Festival se je razvil v nekako »družinsko srečanje«, katerega se vsi radi
udeležijo. Tudi naši domači sodelavci delajo brez honorarjev.
NT: Kaj hočete doseči Z Vašim festivalom v Beljaku?
Meschnigg: Naložili smo si nalogo, da pokažemo prijateljem gledališke dejavnosti prerez tistega, kar se na tem področju tako po svetu dogaja. Da smo na pravi poti, dokazuje tudi dejstvo, da že v predprodaji, ki se bo letos začela 1. maja, prodamo nad tri četrt vseh kart.
NT: Spectrum bo letos od 21. do 26. junija in sovpada s celovškim tednom srečanja (Woche der Begegnung). Kakšen program načrtujete in koliko stanejo vstopnice?
Meschnigg:	Cene vstopnic
Kot pozdrav prazniku in gostom je spregovoril ravnatelj Štefan Žerdin nekaj uvodnih besed. Nato so tamburaši zaigrali in zapeli nekaj skladb.
Po tem uvodnem programu se je pričel višek tega večera, igra, dvodejanka Antänina Saint-Exuperya »Mali Princ«, ki jo je dramatiziral in režisiral prefekt Rafko Pinosa. Velika pohvala velja vsem igralcem, ki so to igro lepo in zavestno naštudirali.
Med odmorom je dve ponarodeli zaigral ansambel 4.b razreda Slovenske gimnazije.
Upamo, da bodo s to igro še večkrat nastopali in razveselili gledalce.	r. s.
smo tako uredili, da vsakdo lahko čim večkrat pride na predstavo. Posamezna karta stane 70.— šil. v blokih po 6 vstopnic pa 53.— šilingov. Za šolarje in skupine imamo posebne ugodne pogoje. Termina ni bilo več prostega, zato bomo letos skušali sodelovati s Celovčani; tudi programsko.
Večino programa imamo že v predalu, sodelovale bodo izključno poklicne skupine na področju plesa, glasbenega gledališča, pantomime in figuralnega teatra (lutke, marionete itd.). Povabili smo tudi skupine, ki so v preteklih letih bile pri nas najbolj uspešne.
NT: Naše bralce bo zanimalo, če sodeluje tudi kakšna slovenska skupina.
Meschnigg: Kot rečeno sodelujejo letos same poklicne ali polpoklicne skupine, ki prihajajo iz Italije, Zapadne in Vzhodne Nemčije, s Finske, iz Anglije, z Japonske, Amerike, Češkoslovaške, Argentine, Madžarske, Švice in Jugoslavije ter Avstrije.
Slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane bo gostovalo s komadom »Šuhu in leteča princesa«, dramsko gledališče Nova Gorica pa z monodramo »Izvolite, tovariš Marjan« avtorja Janeza Povšeta. Oba komada bodo seveda podali v slovenščini.	fk
Škofiče
Kulturni večer v Škofičah bi lahko imenovali »večer novosti«, saj so prizadevni prosvetni delavci občinstvu prikazali dosti novega: mešani pevski zbor je prvič zapel pod vodstvom dirigentke, Holbiški oktet je novost v okviru delovanja kulturnega društva, po dolgem premoru je spet nastopila igralska skupina, tudi tamburaši iz Hodiš so nastopili z novimi skladbami, pa tudi Dobrač-kvintet je prvič igral v Škofičah.
Dvorana gostilne pri Schützu je bila v soboto zvečer prepolna radovednih domačinov in obiskovalcev iz okolice. Kulturno prosvetno društvo »Edinost« Škofiče je vabilo na kulturni večer s plesom.
Najprej je nastopil pomlajeni mešani pevski zbor, ki ga vodi Simona Pörtsch. To je bil njen prvi nastop v vlogi dirigentke. Zapeli so pesmi, ki so dvignile razpoloženje v dvorani.
Druga novost je bil nastop mešanega okteta iz Holbič. Predstavil se je z dvema vokalnima skladbama — Nocoj se mi je sanjalo in Zbadljivka — nato pa so zapeli še štiri pesmi v spremljavi instrumentalnega tria. Tudi njihov nastop je publika nagradila z bogatim aplavzom, kar je gotovo vzpodbudno za nadaljnje delo tega okteta.
Tamburaši iz Hodiš, pri katerih igra šest mladih Škofičanov, so se tokrat predstvili s tremi novimi skladbami, ki so jih naštudirali v zadnjem času. Tudi njihov nastop pod vodstvom prizadevne Dorice Sabotnik je popolnoma uspel.
Ob zaključku kulturnega programa se je po dolgih letih predstavila tudi dramska skupina. Sestavljajo jo nekateri izkušeni igralci kot Ani Umek, Valentin in Ernsti Pit-schek, zelo uspešno pa so se vključile tudi mlade igralke Andreja Jäger, Hanca Einspieler, Nada Urbajs in Simona Pörtsch. Zaigrali so nekoliko prirejeno komedijo »gospa Kordula«, ki je predvsem zaradi duhovite igre nekaterih igralcev zabavala občinstvo. Za ponoven začetek gledališke dejavnosti v Škofičah je bila predstava več kot dobra.
Po kulturnem programu so se obiskovalci zavrteli ob poskočnih vižah znanega Dobrač-kvinteta, ki ga vodita izkušena Joka in Tonči Serajnik iz Šentpetra.	z_ r_
Po ponovnem nastopu tamburašev so se oglasili tudi še naši pevci, ki so se marljivo pripravili na to srečanje. Sledile so še prelepo podane pesmi naših gostov, močan aplavz pa je »izsilil« še malo dodatka, s čimer so naši bratje onkraj meje radi postregli. Kraucarjev Franc se je zahvalil za prisrčen sprejem v Ločah in povedal nekaj o nastanku ter delovanju zbora. Zanimivost ob robu, ki smo jo izvedeli — zadnje gostovanje kakega koroškega zbora v Kranjski gori sega nazaj v leto 1937; bil pa je to tedaj zelo znani moški zbor iz Brnce.
Srečanje preko Karavank je povezal tajnik Jožko Wrolich tudi z majhnim slavjem stotega člana našega društva »Jepa-Baško jezero«. Ob tem je izrekel zahvalo našemu neumornemu društveniku, pevcu Naceju Taupeju, ki je tudi že pred več kot 40. leti zbiral člane in tudi danes požrtvovalno deluje za društvo. Poznan je njegov sončni značaj, še bolj pa njegov brezmejni optimizem, saj je prepričan, da bomo prihodnje leto že podvojili članstvo. Zato mu gre tudi tem potom naša prisrčna zahvala.
Prav tako je Jožko predstavil navzočim »novopečene« zmagovalce, smučarske tekače, ki so isti dan v Svečah dosegli prvo mesto.
Škocijan
Te dni je praznovala svoj 60-letni jubilej Milena Gröblacher iz Škoci-jana ob Klopinjskem jezeru. Rodila se je na mali kmetiji, kjer je preživljala svoja mlada leta. Ker je morala pomagati doma na kmetiji, ni bilo dovolj časa za vzgojo oz. šolo. Obiskovala je štirirazredno ljudsko šolo. Za pouk slovenščine praktično ni imela možnosti. Njen oče je bil ustanovni član domačega slovenskega društva, v katerem
Med njimi naj omenim našo zelo temperamentno Eriko Wrolich, Francija Urschitza in mojo malenkost, ki pa spada že med starešine. Zanimivo, da se prav v Ločah ta šport zelo širi med našimi ljudmi in tako najdemo med njimi tudi že prave »maratonce«.
Ob valčkih in polkah smo se nato zavrteli v pustnem veselju, ob skupni pesmi si imel občutek, da smo ena sama velika družina. Naši gostje so izrekli tudi željo, da se prihodnjič srečamo onkraj Jepe ter tako še bolj poglobimo prijateljske vezi.
Zares lepa zamisel, da se tako rekoč tuji ljudje pobliže spoznavajo, navežejo stike, postanejo v srcu bratje in »živijo« besede, ki jih je napisal naš veliki Prešeren: » ... otrok kar ima Slava, vsi naj si v roke sežejo!« Kako lepa ideja v vrvežu današnjega časa, ko kmalu sosed ne utegne več odzdraviti sosedu, ko »zlati demon« bolj in bolj skuša nadvladati človeka. Zato še vnaprej, še bolj vneto gojimo srečanja z ljudmi, ki dobro v srcu mislijo, kakor pravi pesnik, naj nam pri tem ne bo žal ne truda, ne žrtev. Podobne misli so nas navdajale, ko smo si ob slovesu stisnili roko, toplo nam je bilo pri srcu, saj smo se razhajali v zavesti, da se kmalu zopet vidimo.
je tudi ona od mladih let naprej sodelovala. Starši so jo vzgajali v slovenskem duhu in narodni zavesti. Že v mladih letih se je zanimala za literaturo in je rada prebirala slovenske knjige.
V 50 letih je postala sekretarka Zveze slovenskih žena, pozneje je sprejela predsedniško mesto te organizacije. Že dolga leta sodeluje v Slovenskem šolskem društvu, prav tako že dolgo sodeluje v domačem društvu »Vinko Poljanec«. Ob njenem življenjskem jubileju ji iskreno čestitamo.
Zvezna gimnazija za Slovence v Celovcu sporoča:
1.	Po posebnem odloku Zveznega ministrstva za pouk in umetnost naj prijavijo starši svoje otroke, ki jih želijo dati v šolskem letu 1981/82 na gimnazijo, takoj po končanem prvem semestru tega šolskega leta, v času od 9. do 27. 2. 1981, ravnateljstvu Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu. Ob prijavi za sprejem je treba predložiti ravnateljstvu spričevalo prvega semestra 4. razreda ljudske šole, rojstni list in dokaz avstrijskega državljanstva.
2.	Pravočasno prijavljeni učenci, ki bodo ob koncu šolskega leta 1980/81 po oceni ljudskošolske konference sposobni za vstop v prvo vrsto glavne šole (ERSTER KLASSENZUG), bodo sprejeti na gimnazijo brez sprejemnega izpita.
3- Prijavljeni učenci, ki ne bi dosegli tako dobre ocene, bi morali delati sprejemni izpit. Za sprejemni izpit, pri katerem bo izpitna komisija gimnazije presodila sposobnost učenca, bo treba otroka prijaviti v prvi polovici junija 1981. Sprejemni izpiti bodo v sredo, 8. julija 1981.
4.	Konec maja 1981 bo vodstvo ljudske šole javilo gimnaziji učni uspeh učencev, ki so se prijavili za vstop v gimnazijo. Nato bo ravnateljstvo gimnazije pravočasno obvestilo starše o sprejemu učenca oz. o potrebi prijave k sprejemnemu izpitu.
5.	Zakasnele prijave bodo v izjemnih primerih še možne s posebnim dovoljenjem Deželnega šolskega sveta.
6- Za vstop v višje razrede je potreben poseben razgovor z ravnateljem.
Prijave za sprejem v gimnazijo lahko opravite osebno v šolski
pisarni ali pa se obrnete pismeno na naslov: Zvezna gimnazija
za Slovence, Ebentaler Straße 14, 9020 Klagenfurt/Celovec.
RAVNATELJ
dr. Reginald Vospernik I. r.
Ob smrti in pogrebu mojega dragega moža, našega očeta
in deda
Matevža Krajnca
smo bili deležni toliko občutnega sožalja in pristnega spoštovanja do našega nepozabnega rajnega, da se nam ni mogoče vsakemu posamezniku osebno zahvaliti.
Zato si dovoljujemo tem potom izreči našo zahvalo:
Moškemu pevskemu zboru »Kralj Matjaž« za častno spremstvo na njegovi zadnji poti, kot tudi za v srce segajoče žalostinke na domu in ob grobu. Istotako moškemu pevskemu zboru »Edinost« za lepe poslovilne pesmi in cerkvenemu zboru za dovršeno oblikovanje bogoslužja. Nadalje predsedniku Prosvetne zveze Valentinu Polanšku in predsedniku Prosvetnega društva Edinost v Pliberku, Jožku Hudlu za njune lepe besede priznanja v zahvale v okviru prosvete. Posebno, ker nista prezrla, s kako ljubeznijo je pel naše pesmi. Milki Hartmanovi pa za lepo pesniško vezano slovo pevcu solistu.
Gospodu dekanu Sriencu, ki je rajnemu poklonil lepe pomembne besede, kot tudi gospodu kaplanu Juriju Buchu, ki je vodil pogrebne obrede, in vsem ostalim duhovnikom za asistenco. Ne nazadnje se zahvaljujemo gospodu mestnemu župniku, kateri je rajnega očeta kot dušni pastir obiskoval in previdel z zakramenti svete Cerkve.
Končno vsem, ki so nam stali v težkih dneh ob strani in vsem udeležencem pogreba.
Ohranimo našemu dragemu očetu, kot je bil deležen častnega pogreba, enako časten spomin.
Libuče, dan pogreba
DRUŽINA KRAJNC
F. Černut
Kako slovenski delavec čuti nacionalno vprašanje v Trstu
Kaj pomeni biti slovenski, narodno zavedni delavec v zamejski in širši stvarnosti dežele Furlanije-Julijske krajine? Kako slovenski delavec čuti svojo stvarnost, kako jo podoživlja in ocenjuje svoj položaj? To so vprašanja, na katera je skušala odgovoriti Alenka Rebula Tuta s svojo študijo »Nacionalno vprašanje v Trstu, raziskava med slovenskimi delavci«. Knjiga, ki je izšla pred nekaj dnevi v založbi ZTT v zbirki »Slovenci v Italiji«, celovito in tudi izzivalno osvetljuje otoček v naši zamejski stvarnosti — poglede in doživljanje narodnostne problematike slovenskih boljun-skih delavcev — vendar izzivalni in intelektualno stimulativni niso le zaključki avtorice, izzivalni in spodbujajoči so predvsem odgovori delavcev, ki jih je Alenka Rebula Tuta priobčila, saj razkrivajo stvarnost, ki je marsikomu nepoznana ali slabo poznana.
SLOVENSKA ŠPORTNA ZVEZA Celovec, SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO Celovec, SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO Šentjakob v Rožu
vabijo na
III. zimski pohod »Arihova peč«
v spomin na padle borce pod Arihovo pečjo februarja 1945, ki bo v nedeljo, 22. februarja 1981, s pričetkom ob 10. uri na Hodnini pri Polancu nad Šentjakobom v Rožu.
SPORED
smučarski tek — 6 km (1 krog):
otroci do 10 let (letniki 1971 in mlajši) dekleta in fantje do 16 let (letniki 1965 do 1970) ženske do 30 let (letniki 1951 do 1964) ženske nad 30 let (letniki 1950 in starejše) smučarski tek — 12 km (2 kroga) moški do 30 let (letniki 1951 do 1964) moški do 40 let (letniki 1940 do 1950) moški nad 40 let (letniki 1939 in starejši) pohod za pešce od »Polanca« preko partizanskega bunkerja do planinske postojanke »Koče nad Arihovo pečjo« in nazaj (mimo Resmanove lovske koče).
POGOJI ZA UDELEŽENCE, ŠTART
Na III. zimskem pohodu »Arihova peč« lahko sodelujejo vsi. Štart za pohodnike je od 10.30 ure naprej, na cilj pa je treba priti najkasneje do 17. ure. Masovni štart za tekače na 6 km je ob 10.30 uri, 15 minut kasneje pa za tek na 12 km.
PRIJAVE IN ŠTARTNINA
Naknadne prijave sprejemamo na dan prireditve med 9.30 in 10. uro: Startnina znaša 30.— šil. za odrasle in 20.— šil. za otroke in mladince. Startnina se plača ob prijavi.
Za zdravstveno službo je poskrbljeno. Vsak udeleženec sodeluje na lastno odgovornost. Organizator bo za udeležence pripravil servisno službo ELAN in TOPSPORT, kjer se bo dobilo nasvete za mazanje smuči in kjer se bo lahko izposodilo tekaške smuči.
PODELITEV NAGRAD
Razglasitev rezultatov in podelitev nagrad bo ob 12. uri na cilju.
Vsak udeleženec dobi nato diplomo za udeležbo in značko III. zimskega pohoda »Arihova peč«. Uvrščeni tekači dobijo pokale, plakete, praktične nagrade, najboljši dneva pa spominsko plaketo »Slovenskega vestnika«. ZIMSKI POHOD »ARIHOVA PEČ« bo izveden ob vsakem vremenu. V slučaju pomanjkanja snega bo samo pohod (pešcev).
DOVOZ IN PARKIRNI PROSTOR
Iz Šentjakoba v R. vodi proti Podroščici / Rosenbach, preko vasi Leše / Lessach, Svatne / Schlatten in Hodnina / Kanin asfaltirana cesta, ki bo označena s kažipoti »Arihova peč«. Parkirišča so na razpolago.
ZLATA ZNAČKA
Kdor se bo 5 krat udeležil Zimskega pohoda »Arihova peč«, bo prejel posebno zlato značko. Petkratno udeležbo mora dokazati s petimi zbranimi kartončki.
Študija, ki je izpopolnjena in razširjena diplomska naloga, s katero je avtorica doktorirala leta 1977, predstavlja znatno novost v zamejski publicistiki tako glede obravnane tematike, predvsem pa glede metodologije, s katero se je Alenka Rebula Tuta lotila vprašanja. Osnova študiji so namreč zelo dolgi, razčlenjeni in odprti intervjuji z delavci samimi, vendar vprašanja niso običajna, suhoparna vprašanja, s katerimi se srečamo večkrat v anketnih polah, niso vprašanja, ki dopuščajo v odgovor le skopi »da, ne, ne vem«, pač pa
vprašanja, ki grebejo v intervjuvan-čevo duševnost, mu dajejo možnost, da se odpre, posredno ali neposredno. Vendar ta metodologija zahteva od raziskovalca velik napor in znatno prožnost, predvsem pa zahteva, da se delavcu kar najbolj približa, da se postavi na njegovo raven tudi v jezikovnem pogledu in da ne gleda nanj z viška. Idealen rezultat je, če raziskovalcu uspe doseči, da intervjuvancu vodi sam razgovor, raziskovalec pa poseže le od časa do časa z vprašanji, ki sobesednika stimulirajo ali delno usmerjajo. Očitno pa je, da
je na ta način težko doseči primerljive odgovore, ki bi jih nato lahko obravnavali s statistično metodo; potrebna je veliko bolj zahtevna in psihološko poglobljena obdelava gradiva.
Ne da bi obnavljali knjigo v celoti, še zlasti pa ne intervjujev, naj navedemo nekaj točk, ki izhajajo iz študije in ki vsaj shematično lahko skicirajo poglede boljunskih delavcev na našo stvarnost. Vzemimo na primer odnos do asimilacije in asimiliranih: slovenski delavec asimilirane sovraži, pojav pa skuša v mejah možnosti ignorirati, da bi si prikril težavnost in napor lastnega boja za nacionalne pravice, ki mu je obenem tudi boj za lastno človeško identiteto. V tem boju pripisuje strukturam in organizacijam
V Trstu je Alenka Rebula pred kratkim predstavila izredno zanimivo študijo o slovenskem delavcu.
Alenka Rebula je raziskala notranje in družbene Vezi slovenskega delavca do narodnostnega vprašanja. Študijo lahko v marsičem primerjamo s položajem na Koroškem in zato pona-tiskujemo oceno razprave, ki jo je napisal za Primorski dnevnik Vojmir Tavčar.
manjšine bistveno važnost, obenem pa je do njih nezaupljiv, ocenjuje jih kot preveč ohlapne in popustljive.
Zelo zanimiv je odnos slovenskega delavca do delavcev, tudi tovarišev italijanske narodnosti, do sindikata in do partije. Odprto jih ne obsoja, čuti pa njihov odnos do nacionalnega vprašanja in njegovega boja za narodnostne pravice kot ohlapen, pasiven:	največja
podpora, ki jo od njih ima in pričakuje je, da ga v tem boju ne bodo zavirali. Nikakor pa ne misli, da ga bodo italijanski tovariši v tem boju podpirali, da bi boj za pravice Slovencev v Italiji lahko postal cilj, ki bi ga zavestno osvojilo vse delavsko gibanje.
Iz tega izhaja tudi njegov odnos do tega boja: zdi se mu dolžno-sten, nujen, neobhoden, kar pa noče postati s svojimi nacionalnimi zahtevami element razbitja in spora v delavskem gibanju in v sedanjem družbenem ravnovesju, si tega boja za nacionalne pravice ne tolmači kot boja za oblast, kot boja, s katerim bi si manjšina prisvojila vsaj del oblasti, ki jo ima sedaj večinski narod. Prav zato tudi rad
prezre vlogo, pomen in težo večine, njegova jeza in napadalnost je usmerjena predvsem proti slovenski narodnostni skupnosti, ki v njegovih očeh ni dovolj kremenita, odločna in trdna, da bi lahko dosegla svoje pravice.
Kaj pa mu pomenijo pravice? S kakšno vsebino, s kakšnimi vrednotami in zahtevami napolnjuje ta »predalček«? Iz objavljenih intervjujev izhaja, da mu pojem ni zelo jasen, »predalček« je precej pra-
zen, ali vsaj njegova vsebina je zelo nedoločena in nerazčlenjena, pa čeprav je delavec na vasi aktiven in vključen v tamkajšnje organizacije. Posredno njegov odnos lahko razumemo tudi iz odgovora na vprašanje, ali meni, da bi bilo pravilno, da bi tudi Italijani razumeli in govorili slovensko. V načelno pravilnost tega nihče ne dvomi, nekdo pa je dodal: »Saj to bi bila revolucija«. Skratka, skoraj neuresničljivo, ali vsaj zelo zelo daleč.
Strokovna šola za ženske poklice šolskih sester s pravico javnosti v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu
OBJAVA
Po odloku Deželnega šolskega sveta je na dvojezični Strokovni šoli za ženske poklice v Šentpetru
VPISOVANJ E V
METNO GOSPODINJSKO ŠOLO in v 1. razred 3-LETNE STROKOVNE ŠOLE ZA ŽENSKE POKLICE od 9. do 28. februarja 1981.
Pogoj za sprejem v oba tipa šole je uspešno opravljena 8. šolska stopnja in delno znanje slovenščine.
Za sprejem v 3-letno Strokovno šolo je poleg tega še potreben pozitivno opravljen pedagoško-psihološki test, ki bo 10. julija 1981. Za obisk 1-letne Gospodinjske šole ta test ni potreben.
NOVOST NA ŠOLI: Odbor šolske skupnosti se je na skupni posvetovalni konferenci odločil, da bo šola sprejemala z novim šolskim letom tudi šoloobvezne fante iz okoliša.
Prijavnici priložite polletno šolsko obvestilo.
Prijave so možne osebno v šolski pisarni, po telefonu štev. 0 42 53/343 ali pa pismeno na naslov:
STROKOVNA ŠOLA ZA ŽENSKE POKLICE, St. Peter 25, 9184 St. Jakob.
Vodstvo šole

Valentin Polanšek
Križ s križi
100.
Ko je dokazoval, da koroška bindišariščina ne spada tu sem? Zakaj so potlej uvedli slovenščino prav za tiste Rožane in Podjunčane in okoličane Beljaka ter Celovca?
Začudenje se mu je šele po dolgem uneslo, pa je poizvedoval:
—	Kdo pa zna slovensko!
—	Tista črnolasa, suhljata ženska, ki je danes bila spet pri kosilu v domu. Menda je profesorica in zna še več jezikov. V prejšnji Jugoslaviji je poučevala še ruščino.
Videti je bilo, da je Beno z njo zadovoljen in da se mu slovenščina zelo dopade. Zafrkljivo se je raztegnil: — Morda se bom več naučil kot vi tretjeletniki z vašo angleščino?
—	Ko bi še za nas uvedli slovenščino!
Bilo je veliko hrepenenje. Želja, ki bi odprla mnogo vrat, če bi se uresničila. Tedaj bi lahko javno
bral slovenske knjige. Svojega Ketteja ne bi bilo treba skrivati. Imel bi nekoga, da bi ga spraševal o novih izrazih, ki jih zlasti v Lavrinovi knjigi „Dostojevskij-Nietzsche-Tolstoj"	(Psihokritične
študije/1937/Založba Modra ptica v Ljubljani) toliko najde in si ne ve pomagati.
Ta novica o slovenščini ga je vsega tako prevzela, da je poiskal samoten kraj ob Kokri... in zamudil folksšturm-dinst, pri katerem je sam krajslajtar pridigal in divjal. Ponta mu pozneje ve povedati, kaj je krajslajtar Štajnar vpil: — Tam so moški velike riti. Sami strahopetci! Raje bežijo k banditom. Le ženske so rajhu zveste in se borijo!
—	Tako je dobesedno dejal?
—	Tako. In prav tvoj domači kraj, trg, je vzel za primer. Pomisli, če bi kdo opazil, da si prav ti bil odsoten. Hanibal in Čingiskan, imel si srečo, da niso opazili! Ko bi bil Dromelj še med nami, bi bil vrag!
Oba sta bila vesela, da dijakova zadeva ni počila na dan.
Zvečer pa je pisal Charlotti, da je vsak dan bolj čudno tukaj.
Čisto nenavadne uniforme so imeli. Niso bile take barve kot vojaške. Tudi ne tako sive kot od SS, pa tudi ne zelenkaste kot od policije. Korakali so skozi Kranj.
Veliko jih je bilo.
Njih korakanje pa ni bilo tako izvežbano kot so ga kazali nemški škornji, ki so kot ustvarjeni za to. V zgodovinski uri je čul dijak neštetokrat: Nemci so
najboljši vojaki sveta! Ob taki izjavi je vedno pomislil na Friedricha Schillerja, ki je bil proti človeku tipa vojak. In Goethe?
Kolona gre za kolono.
Ob domu stoji nekaj radovednih dijakov začetnikov. Beno je med njimi. Zdravko vadi v dežurni sobi na klavir. Walter pridrvi.
—	Poglej, kaj so ti vojaki! Ali že Angloameričani vkorakajo?
Dijak je prekinil tako visoko oboževano igranje.
Zunaj je korakalo naprej.
Odprla sta okno.
Prikorakal je oddelek, ki je pel.
Petje pa je bilo v redu. Donelo je.
In zdaj se je zgodilo: Da, da, slovensko pojejo, slovensko pojejo . . . Kako pa je to mogoče? Slovensko pojejo! Oboroženi so! Korakajo skozi Kranj! Ali je nenadoma vojske konec? So to partizani? Ne, partizani imajo peterokrake zvezde na kapah. Ti korakajoči pa imajo neugotovljive znake.
Walter se je tudi čudil: — Saj ne pojejo nemško!
Tisti večer pa sta se pričkala Semenj in Tone ^ hišnikovem stanovanju. Bila sta si hudo navzkriž-Morda še nikoli tako.
—	Kaj potlej, ko bo konec?
—	Zavezniki bodo prišli na Jadran, pa bo vse v redu. Teh nekaj Nemcev bodo že ljubljanski cestni po-metaši spravili. Saj je vse polno Nemcev, ki so sami siti Hitlerja. Zdaj, ko je bil 20. julij, se je pokazalo-
(Dalje)
i L
[nas tedn
■l
h:
li
PETEK, 20. februarja 1981: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Ruščina — 10.00 Šolska TV — 10.30 Boj svetov — 12.00 Velika molitev — 12.20 Klub seniorjev — 13.00 Poročila —
17.00	Am, dam, des — 17.30 Medvedi so pripravljeni — 17.55 Za lahko noč
—	18.00 Pan-optikum — 18.25 ORF danes — 18.30 Mi, družinska oddaja —
19.00	Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 XY — nerešeno — 21.25 Tuje peruti — 22.25 Nočni studio — 23. Poročila.
SOBOTA, 21. februarja: 9.00 Poročila
—	9.05 Angleščina — 9.35 Francoščina — 10.05 Ruščina — 10.35 Mladi umetniki igrajo — 11.25 Nočni studio
—	12.30 Zaigraj z nami — 13.00 Poročila — 15.25 Razbojnik in žandar —
17.00	Od otrok za otroke — 17.30 Morski roparji na obali — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Dvakrat sedem —
18.25	Heinz Conrads — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Kavi-jar in leče — 21.50 Šport — 22.10 Ken-ny Rogers — 22.55 Poročila.
NEDELJA, 22. februarja: 11.00 Tiskovna ura — 12.00 Blazne noči Burlija ~~ 14.00 Velika dirka okoli sveta — 16-30 Jeruzalem, Jeruzalem — 17.15 pinokijo — 17.40 Za lahko noč — 17.45 Klub seniorjev — 18.25 ORF danes —
18.30	Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.25 Kristjan v času — 19-50 Šport — 20.15 Mož od včeraj — 21.35 Doživeta zgodovina — 21.55 EP ~~ lahka atletika iz Grenobla — 23.55 poročila.
PONEDELJEK, 23. februarja: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Po-9led v lonec — 10.00 Šolska TV — 19-30 Južno-zahodno v Sonoro —- 12.05 Meliki beli ptič — 13.00 Poročila — 17-00 Am, dam, đes — 17.30 Lesi — 1Č55 Za lahko noč — 18.00 Živali pod Vročim soncem — 18.25 ORF danes —
18.30	Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki —
20.15	Šport ob ponedeljkih — 21.05 Petektiv Rokford —	21.50 Večerni
šport — 22.20 Poročila.
TOREK, 24. februarja: 9.00 Poročila ~~ 9-05 Am, dam, des — 9.30 Anglešči-na - 10.00 Šolska TV — 10.30 Razboj-n|k in žandar — 12.10 Edgar iz Tama-raka _ 130o poročila — 17.00 Am, ani, des — 17.25 Tudi veselje mora ^1 2 * *’' — 17.55 Za lahko noč — 18.00 PP danes — 18.30 Mi, družinska od-häja — ig gg Avstrija v sliki — 19.30 pas v sliki — 20.15 Teleobjektiv — L100 Videoteka — 21.50 Markijano je mrtev — 23.00 Poročila.
Sreda, 25. februarja: 9.00 Poročila ' 9.05 Tudi veselje mora biti — 9.35 rancoščina — 10.05 Kaj bi lahko po-31? — 10.35 Kongres pleše — 12.00 P|r°m pol Islandiji — 12.15 Teleobjek-'v (pon.) _ 13.00 Poročila — 17.00 ustno praznovanje — 17.30 Viki — p55 Za lahko noč — 18.00 Čudovito {pvijenje - 18.25 ORF danes - 18.30 S'11’ družinska oddaja — 19.00 Avstrija sliki — 19.30 Qas v sijki _ 20.15 j eumne burke bogatih — 21.55 Poroči-
la ^TRTEK, 26. februarja: 9.00 Poroči-I ~~ 9-05 Am, dam, des — 9.30 Dežela ljudje — 10.00 Šolska TV — 10.30 eumne burke bogatih (pon.) — 12.15 e|a hiša — 13.00 Poročila — 17.00
ja TEDNIK izhaja vsak četrtek ver w-,na naslov: »Naš tednik« furt’ Vlktrin9er Ring 26. 9020 H oddelka Telefon uredništva, ogk nik , ln uPrave 72 5 65. Naš 2 10 J„u9°slavijo ADIT-DZS, Gr nin,6 * * * *! 00? Ljubljana, tel. 22207. šil ^2n^sa letno: za tuzemstvo ■■ za Jugoslavijo 200,- din, z;
DO«l.?0Ü?mStV° 30°- Šil. (po teli- 'm550— šil ). — Lastnik in L Narodni svet koroških Slo\ enn 90V0mi urednik: Borut Sc hou!r’ 7 Tisk: Tiskarna Družbe : Ja v Celovcu. Vsi Viktringer R
Am, dam, des —17.30 Marko — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Prosim za mizo
—	18.25 ORF danes — 18.30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki
—	19.30 Čas v sliki — 20.15 Tri žensk je odveč — 21.30 Pisatelj v Avstriji —
22.15	Večerni šport — 23.05 Poročila.
PETEK, 20. februarja 1981: 17.25 ORF danes — 17.30 Šolska TV —
18.00	Blazne noči Burlija — 18.30 Vi želite, mi zaigramo — 19.00 Družina Feuerstein — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Tele-med — 21.25 Pri umiranju je vsak prvi — 0.10 Poročila.
SOBOTA, 21. februarja: 14.00 Šport
—	17.00 Ljuba družina — 18.00 Dvakrat sedem — 18.25 Nogomet — 19.00 Trailer — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Slučaj za ljudskega odvetnika? —
20.15	Nemka — 21.55 Vprašanja kristjana — 22.00 Južno-zahodno v Sonoro
—	23.35 Poročila.
NEDELJA, 22. februarja: 12.30 Naj bo plodno leto — 16.55 ORF danes —
17.00	L'armoire volante — 18.30 Okay — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Tedenski pregled — 20.15 Kongres pleše —
21.55	Dama, kralj, asa, špijon — 22.45 Glasbeni šov — 23.30 Poročila.
PONEDELJEK, 23. februarja: 17.55 ORF danes — 18.00 Znanje — danes — 18.30 Orientacija — 19.00 Kavbojka od včeraj — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Edgar iz Tamaraka — 21.05 Šiling —
21.50	Deset pred deseto — 22.20 Dama, kralj, asa, špijon — 23.10 Ann Margret — specialno — 23.55 Poročila.
TOREK, 24. februarja: 17.55 ORF danes — 18.00 Arheologija biblije —
18.30	Galerija — 19.00 Kavbojka od včeraj — 19.30 Čas v sliki — 20.15 To so vprašanja! — 21.03 Apropos film —
21.50	Deset pred deseto — 22.20 Club
2.
SREDA, 25. februarja: 17.55 ORF danes — 18.00 Dežela in ljudje — 18.30 Na poti po Avstriji — 19.00 Kavbojka
od včeraj — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Kultura ob sredah — 21.00 Svet knjige
—	21.50 Deset pred deseto — 22.20 Dama, kralj, asa, špijon — 23.10 Cher
—	23.55 Poročila.
ČETRTEK, 26. februarja: 17.55 ORF
danes — 18.00 Brez nagobčnika —
19.00	Kavbojka od včeraj — 19.30 Čas
v sliki — 20.15 Shirley Maclaine v iidu — 21.33 Moja pesem za Dublin —
21.50	Deset pred deseto — 22.00 Operni ples — 0.30 Poročila.
LJUBLJANA
PETEK, 20. februarja: 8.45 TV v šoli
—	10.00 TV v šoli — 14.55 TV v šoli — 17.20 Poročila — 17.25 Olimpiada smeha — 17.50 Čez tri gore — 18.20 Obzornik — 18.30 Vloga in pomen čustev v našem življenju —- 19.00 Ne prezrite
—	19.15 Risanka — 19.24 TV nocoj —
19.26	Zrno do zrna — 19.30 TVD —
19.55	Vreme — 19.57 Propagandna oddaja — 20.00 Srečno, tujka! — 20.50 Propagandna oddaja — 20.55 Muppet show — 21.20 V znamenju — 21.35 Državno prvenstvo v alpskem smučanju — 21.55 Nočni kino: Mračna soba
SOBOTA, 21. februarja: 9.15 Poročila
—	9.20 Vrtec na obisku — 9.35 Lolek in Bolek — 9.45 Z besedo in sliko —
10.05	Tovarišija — 10.35 Pisani svet —
11.05	Dokumentarna oddaja — 11.35 Od refleksa do logike — 12.05 Ligabue
—	13.00 Poročila — 15.40 Skrivnosti globin — 17.10 Poročila — 17.15 Košarka Budučnost : Crvena zvezda —
18.50	Naš kraj — 19.05 Zlata ptica — 19.10 Risanka — 19.24 TV nocoj —
19.26	Zrno do zrna — 19.30 TVD —
19.55	Vreme — 19.57 Propagandna oddaja — 20.00 Oliver Mandič in Beograd ponoči — 20.55 Propagandna oddaja
—	21.00 Cirkus — 21.25 Državno prvenstvo v alpskem smučanju —
21.45	Od pekla do Teksasa — 23.20 TV kažipot — 23.40 Poročila
NEDELJA, 22. februarja: 9.10 Poročila — 9.15 Petrov dojenček — 10.00 Maček pod čelado — 11.10 TV kažipot —
11.30	Narodna glasba — 12.00 Ljudje in zemlja — 13.00 Jugoslavija, dober dan — 13.35 Poročila — 14.55 Proti Tari — 15.30 Kviz glasbene mladine —
16.30	Poročila — 16.35 Prisluhnimo tišini — 17.00 Poročila — 17.10 Veliki tatič — 18.35 Sestanek v nebotičniku
—	19.15 Risanka — 19.22 TV nocoj —
19.24	Zrno do zrna — 19.30 TVD —
19.55	Vreme — 19.57 Propagandna oddaja — 20.00 Veliko mesto — 21.20 Propagandna oddaja — 21.25 Zanima me — 21.55 V znamenju — 22.15 Športni pregled —	22.45 Državno
prvenstvo v alpskem smučanju
PONEDELJEK, 23. februarja: 8.45 TV v šoli — 10.00 TV v šoli — 14.55 TV v šoli — 16.25 Kmetijska oddaja — 17.25 Poročila — 17.30 Minigodci v glasbeni deželi — 17.40 Človekovi prijatelji —
18.05	Narava in človek — 18.35 Obzornik — 18.45 Mladinska oddaja — 19.15 Risanka — 19.24 TV nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Vreme — 19.57 Propagandna oddaja
—	20.00 Topol s terase — 20.45 Propagandna oddaja — 20.50 Ali se med seboj dovolj poznamo? — 21.50 V znamenju
TOREK, 24. februarja: 9.00 TV v šoli
—	10.00 TV v šoli — 16.20 Šolska TV
—	17.20 Poročila — 17.25 Lolek in Bolek — 17.35 Glasba narodov — 18.05 Mali svet — 18.35 Obzornik — 18.45 Obramba in samozaščita — 19.15 Risanka — 19.24 TV nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Vreme
—	19.57 Propagandna oddaja — 20.00 Partizansko cerkljansko — 20.55 Zgod-
Petek, 20. februarja:
14.10—15.00 Koroški obzornik — dr. A. Feinig: Domača imena — Veselo naokrog.
Sobota, 21. februarja:
09.45—10.30 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
Nedelja, 22. februarja:
07.05—07.35 Duhovni nagovor — Naj pesmica naša darilo vam bo.
Ponedeljek, 23. februarja:
09.15—09.30 V. Polanšek: Gorski škrat (šolska rad. oddaja za šolarje od 1.—4. šolske stopnje).
14.10—15.00 Koroški obzornik — Napoved sporeda — »Vascit pr Žili« — 2. del.
Torek, 24. februarja:
09.30—10.00 Pisani svet — 14.10—15.00 Koroški obzornik — Zapojte z nami — Zanimalo vas bo.
Sreda, 25. februarja:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Minute z ans. Franca Miheliča. — Koroški kulturni pregled.
Četrtek, 26. februarja:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Popevke na tekočem traku.
ba o vitezu Des Grieuxu in o Manon Lescaut — 21.50 V znamenju — 22.05 Španske operne zvezde
SREDA, 25. februarja: 9.20 TV v šoli
—	10.00 TV v šoli — 17.40 Poročila —
17.45	Z besedo in sliko — 18.00 Velike razstave — 18.30 Obzornik — 18.45 Zapisi za mlade — 19.15 Risanka —
19.24	TV nocoj — 19.26 Zrno do zrna
—	19.30 TVD — 19.55 Vreme — 19.57 Propagandna oddaja — 20.00 Film tedna: Brez omrtvičenja — 21.50 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov
—	21.55 V znamenju
ČETRTEK, 26. februarja: 9.00 TV v šoli — 10.00 TV v šoli — 16.35 Šolska TV — 17.35 Poročila — 17.40 Tovarišija — 18.10 Mozaik kratkega filma —
18.30	Obzornik — 18.40 Mladi za mlade — 19.15 Risanka — 19.22 TV nocoj
—	19.24 Zrno do zrna — 19.30 TVD —
19.55	Vreme — 19.57 Propagandna oddaja — 20.00 Bobu bob — 21.30 Propagandna oddaja — 21.35 625 — 22.15 V znamenju
PETEK, 20. februarja: 17.10 TVD v madžarščini — 17.30 TVD — 17.45 Naši pesniki — 18.15 Koraki — 18.45 Zgodbe Radoja Domanoviča — 19.30 TVD — 20.00 Ona — 20.45 Zagrebška panorama — 21.10 Narodna glasba — 21.40 Kultura srca
SOBOTA, 21. februarja: 17.40 Narod-
na glasba — 18.10 Iz sporeda TV — 18.40 Na vrat na nos — 19.30 TVD —
20.00	Življenje na zemlji — 20.55 Poročila — 21.05 Športna sobota — 21.50 Feljton — 22.20 Claudio Arau igra Beethovna
NEDELJA, 22. februarja: 15.55 Nedeljsko popoldne — 19.00 Risanke —
19.30	TVD — 20.00 Zakaj imam rad jazz — 21.00 Včeraj, danes, jutri —
21.25	Igrani film
PONEDELJEK, 23. februarja: 17.10 TVD v madžarščini — 17.30 TVD —
17.45	Pravljica — 18.15 Znana, neznana Jugoslavija — 18.45 Telesport —
19.30	TVD — 20.00 Znanost — 20.55 Zagrebška panorama — 21.15 Trsje in blato — 22.10 7 + 7
TOREK, 24. februarja: 17.10 TVD v madžarščini — 17.30 TVD — 17.45 Pustolovščina — 18.15 Branje — 18.45 Zeleni kabaret — 19.30 TVD — 20.00 Razvoj popularne glasbe — 20.55 Zagrebški panorama — 21.20 Človek in čas
SREDA, 25. februarja: 17.10 TVD v madžarščini — 17.30 TVD — 17.45 Mak ob progi — 18.15 Splošna ljudska obramba — 18.45 Amaterski studio —
19.30	TVD — 20.00 Komedija zmešnjav
—	21.05 Zagrebška panorama — 21.25 Izviri — 21.55 Dokumentarna oddaja
ČETRTEK, 26. februarja: 17.15 Košarka: Bosna : Sinudyne — 18.40 Glasbena medigra — 18.45 Življenje na Bulvarju — 19.30 TVD — 20.00 Kino oko
—	23.00 24 ur
9
•
9
9
9
9
9
9
9
9
9
9
9
9
9
9
9
9
9
9
9
9
9
9
9
9
9
9
9
9
9
9
9
9
O
•

Kmetijsko-gospodinjska šola v Šentrupertu pri Velikovcu
sporoča staršem in dekletom, ki se odločajo za nadaljnje šolanje, da sprejme za šolsko leto 1981/82 učenke v
Kmetijsko-gospodinjsko strokovno šolo
NAMEN ŠOLE je, učenkam pogloboti izobrazbo dosedanjega šolanja.
Ta šola velja tudi za 9. šolsko leto (Politehnični letnik). Sprejema pa tudi dekleta, ki si želijo ustvariti lastno družino in nimajo znanja v kuhanju, šivanju in vodstvu gospodinjstva. Ker se v tej šoli polaga posebna važnost na spretnost v kuhanju, šivanju in
ročnem delu ter na razne tehnike v likovnem področju, je dana možnost dekleta usposobiti za samostojno vodstvo gospodinjstva, tudi kmečkega.
VZGOJNI CILJI — Pravilno oblikovanje telesnih in duševnih zmožnosti — samovzgoja in vzgoja v družini — poglobitev vere in verskega življenja.
V	naši šoli se poučuje v obeh deželnih jezikih.
POGOJ ZA SPREJEM je dovršena 8. šolska stopnja in vsaj delno znanje slovenskega jezika oziroma narečja.
V	slučaju, da učenka 8. šolsko stopnjo ni dovršila, je v šolo lahko sprejeta s sprejemnim izpitom.
V	DANIH POGOJIH DOBIJO UČENKE DRŽAVNO PODPORO!
PRIJAVE SO MOŽNE ŽE SEDAJ VKLJUČNO DO KONCA FEBRUARJA 1981,
in sicer: po telefonu 04232/796 pismene ali osebne.
Nadaljnje informacije dobite pri vodstvu šole!
9100 VÖLKERMARKT/VELIKOVEC, Klosterstraße 2
e
8/šport
I L1
naTtednikj
19. februarja 1981
»Pričakovati je bilo, da bodo športniki iz Sel, Bistrice in Šentjanža odnesli domov največ naslovov,« je dejal preteklo soboto na šentjanških Rutah sekcijski vodja in podpredsednik ŠD Šentjanž Erih Užnik po napeti tekmi, na kateri se je zbralo nad 200 tekmovalcev, ki so se med sabo pomerili za naslov Rožanskega prvaka v alpskih disciplinah. Prvenstvo izmenoma priredijo športni klubi iz Sel, Borovelj in Šentjanža, letos pa so bili na vrsti Bistričani (SC Rosental). Tekmo so organizirali na eni progi, ki so jo skrajšali za otroke do 10. leta. Na krajši progi je zmagal Mihi Fister iz Bistrice pred Günterjem Schaunigom in Tonijem Pscheiderjem iz Šentjanža. Vsi trije štejejo med najboljše tekmovalce v tej skupini na Koroškem. Na daljši progi je zmagala Klaudia Kropivnik (Bistrica), pred Dominiko Užnik (Šentjanž). Obe sta vozili najboljši čas v ženski skupini, čeprav sta šele 13 oziroma 12 let stari. Niti fantje do 16. leta niso dosegli njun čas. Pri odraslih je zmagal Otmar Baurecht, sin bistriškega župana, ki ima tudi sicer posluh za šport in ga redno podpira.
Rezultati
10. Rožanskega prvenstva Dekleta I:
1.	Gabriela Baumegger (Šentjanž), 2. Manuela Pristovnik (Sele), 3. Patricia Meschnik (Šentjanž).
Fantje I:
1. Hanzi Krušič (Šentjanž), 2. Daniel Dovjak (Sele), 3. Erwin Rindler (Borovlje).
Dekleta II:
1. Kristine Egger (Borovlje), 2. Barbara Stingl (Bistrica), 3. Marija Dovjak (Sele).
Fantje II:
1. Mihi Fister (Bistrica), 2. Günter Schaunig (Šentjanž), 3. Toni Pscheider (Šentjanž).
Šolarke I:
1. Elke Keuschnig (Bistrica), 2. Claudia Lausegger (Šentjanž), 3. Martina Stingl (Bistrica).
Šolarji I:
1. Harald Reicht (Bistrica), 2. Pepi Pristovnik (Sele), 3. Albert Jenko (Šentjanž).
Šolarke II:
1.	Klaudia Kropivnik (Bistrica),
2.	Dominike Užnik (Šentjanž), 3. Martina Ottowitz (Šentjanž).
Šolarji II:
1. Milan Oraže (Sele), 2. Dieter Hus (Borovlje), 3. Peter Blüml (Šentjanž).
Mladinke I:
1.	Martin Lausegger (Šentjanž),
2.	Lidia Oraže (Sele), 3. Dorotea Olip (Sele).
Mladinci I:
1. Sigi Hartert (Borovlje), 2. Herbert Dovjak (Sele), 3. Walter Ogris (Sele).
Mladinci II.
1. Werner Oraže (Sele), 2. Norbert Hribernik (Sele), 3. Arno Wohlfarter (Borovlje).
Ženske:
1. Štefi Malle (Bistrica), 2. Claudia Olip (Sele), 3. Maria Hafner (Podgorje).
Moški I:
1. in najboljši dneva Otmar Bau-recht (Bistrica), 2. Ernst Erjautz, 3. Theo Steiner (Borovlje).
Moški II:
1.	Klaus Plessnik (Bistrica), 2. Lojzi Gabriel (Šentjanž), 3. Hans Männer (Borovlje).
Smučarske tekme pod Peco
Jako napeto so potekale letošnje smučarske tekme v Srednji vasi. Tekme so se vršile na Peci pri Najberžu. Ob lepem vremenu, toda ledenem terenu, je bil boj za prva mesta sila napet. Za prevoz je poskrbela občina Ruda, vratca in ostalo pa je dalo na razpolago društvo SC-Petzen. Obema velja prisrčna zahvala.
Rezultati:
Fantje I: 1. Aleksander Mak, 2. Jürgen Stephan; dekleta I: 1. Carmen Grillitsch, 2. Helga Diex, 3. Irmgard Rosenzopf; fantje II: 1. Mario Mak, 2. Wolf! Grillitsch, 3. Reinhold Maurel; dekleta II: 1. Tanja Mak, 2. Maria Sadjak, 3. Renate Jamer; šolarji I: 1. Franz Pistotnik, 2. Martin Hanin, 3. Rudi Schildbere-ger; šolarke I: 1. Gerlinde Jörg,
2.	Liane Kollmann, 3. Brigitte Pietnik.
Stenmark: še 41 točk
Z zmago v zadnjem slalomu v Aare, se je američan Phil Mahre s točkami za svetovni pokal približal Stenmarku. S to zmago zaostaja za Stenmarkom za 41 točk. A ko bi Mahre hotel zmagati svetovni pokal, mora tekmovati tudi v naslednjem smuku v Aspenu. Simpatični američan pa je sam izjavil, da ne verjame, da lahko prehiti Stenmarka. Za njega so važne le zmage v tekmovanju v Ameriki.
3. tek za Božanski pokal bo v Selah
DSG Sele prireja skupno z Našim tednikom 3. tekmovanje za Rožanski pokal v soboto, 21. februarja, v Selah. Štart bo ob 14. uri na stezi na Šajdi (blizu Terkla). Prijave sprejemajo uro pred startom in pri Terklu. Proge bodo na 10 km, 5 km in 2,5 km.
Med najbolj priznane športne vodje in sodnike štejejo člani ŠD Šentjanž. Skoraj ne mine teden, ko niso na tekmah, ali pa imajo v gosteh tuja društva. Letos so se odločili, da se bodo oblekli enotno in se tako pred-
stavili našemu fotografu: Berti Oberhäuser, Willi Moschitz, Hanzi Pscheider, predsednik Tomi Partl, Flori Gabriel, Valentin Säger, Mihi Hafner, Štefan Siedler, Čili Blum, Lojzi Gabriel, Erih Užnik, Mihi Blüml, Peter
Na 7. Trnovskem maratonu
Ko je bil po prvi udeležbi na 6. Trnovskem maratonu »led prebitu smo bili tokrat tekači iz Loč kar s 15. udeleženci prisotni na letošnjem 7. smučarskem maratonu 8. februarja v Črnem vrhu nad Idrijo. Kar 6 si je izbralo progo 42 km, ostali pa so tekli mali maraton 15 km. Prelepo vreme in idilična pokrajina je privabila nekaj tisoč tekačev iz vseh jugoslovanskih republik pa tudi iz sosednje Italije. Tako množične teke smo doslej občudovali kvečjemu po televiziji, tembolj mogočen je bil vtis, ko smo osebno doživljali vrvež okoli štartnega prostora ter se razporejali po posameznih skupinah. Masovni štart tisočere množice je poglavje zase, ki ga ni mogoče opisati, ampak ga je treba doživeti! Šele po kakih osmih kilometrih se množice polagoma »razvlečejo« in »hudi boji« za vsak meter bolj in bolj ponehavajo, vsak tekač najde svoj ritem, ki naj bi ga spremljal vso dolgo, težavno pot. Če si samo približno predočimo 42 km — je to dobra razdalja od Pliberka do Celovca in ta primerjava že pove vse.
Maratonska proga na Črnem vrhu ima dve močni vzpetini in tam teče znoj »v potokih«; speljana v precejšnji meri je tudi po gozdovih, kjer je pred 40. leti done-
lo geslo junakov: »Narod si bo pisal sodbo sam ...« Komaj si premagal te dve oviri in pritekel v Zadloško dolino, ki je ena sama velika planota, pa je spet sonce kar preveč radodarno »ogrevalo« izmučene tekače. Na tej planoti je bilo treba preteči dva kroga, dobrih 20 km, nato pa je šlo proti cilju. A prav te zadnje 3 kilometre si občutil do »kosti«, kajti vsak posamezen se ti zdi trikrat tako dolg. Slednjič vendarle hitiš proti cilju in ko ga pretečeš, je na mah pozabljeno vse. Za vse napore, za ves trud si stoodstotno odškodovan ob srečni zavesti, da je zopet enkrat močna volja zmagala nad človeško slabostjo.
Tako sem tudi s svojimi petdesetimi leti pretekel to progo in nadvse sem ponosen na to. Nisem dosegel nobenega rekorda, razen osebnega, za »maratoncem« Jožkom zaostajam časovno več ko pol ure, a šteje samo eno — ne lavorika, ne čast — edinole dejstvo »bil sem zraven!«
Morda bo to kratko poročilo zvabilo enega ali drugega »zaspanca«, da si nadene tekaške smuči, morda ga bomo mogli celo že pozdraviti na prihodnjem 8. Trnovskem maratonu v naši sredini.
F. Černut
SAK pošilja lepe pozdrave s priprav
Lausegger, Walter Meschnig, Hanzi Lapusch (z leve). Manjkajo: Hanzi Weiss, Hanzi Gabriel, Walter Hornböck, Mirko Kunčič, Regina Kuschej in Hanzi Hornböck.
MPZ Podjuna-Pliberk
»Fis, cis, gis-veleslalom«
V soboto, dne 14. 2. 1981, je MPZ Podjuna-Pliberk priredila običajen veleslalom pri Navršni-ku nad Nončo vasjo. Proga je bila odlično pripravljena in sonce se je smejalo z brezoblačne-ga neba. Nad sto smučarjev in smučark se je udeležilo tekme. Kot prvi so se spustili navzdol pevke in pevci, nato pa gostje. Vesten pevec in odličen športnik Fridi Mak je pripravil progo, postavil vratca in tudi poskrbel za obilo nagrad, ki so jih podarile razne ustanove, firme ali osebnosti. V gostilni Hafner v Nonči vasi je po tekmi izročil predsednik pevskega zbora, ravnatelj Herman Germ, naslednjim zmagovalcem pokale oziroma medalje:
Pevke:
1. Gabi Riedl, 2. Marta Germ, 3. Zalka Mandl.
Pevci:
1. Fridi Mak, 2. Šurš Mandl, 3. Andrej Germ.
Deklice in dečki do 6 let:
1. Andrea Enzi, 2. Nadja Zidej,
3.	Simona Habernig.
1. Marko Tolmeier, 2. Marian Buchwald, 3. Alexander Mak.
Od 6 do 10 let:
1. Tanja Mak, 2. Martina Habernig, 3. Evelin Posseger.
1. Martin Visotschnig, 2. Adrian Kert, 3. Bernhard Skias.
Dekleta in fantje od 10 do 14 let:
1. Siglinde Marko, 2. Tatjana Tolmajer.
1. Robert Tomič, 2. Mihael Kramer, 3. Janez Maček.
Ženske in moški:
1. Milka Nachbar, 2. Rozi Hafner, 3. Paula Enzi.
1. Günter Marko (najboljši čas dneva!), 2. Pepe Nachbar, 3. Albin Maček.
Andrej Germ
Hans Wallner zmagal v Sapporu
Prejšnjo nedeljo je na olimpijski skakalnici v Sapporu v smučarskih skokih zmagal za-homčan Hans Wallner. Na drugo mesto se je uvrstil Norvežan Ole Bremseth, tretje mesto pa je zasedel Avstrijec Armin Kogler.