Leto XXIV Ravne na Koroškem, 13. marca 1987 Št. 3 informativni glasilo ravenskih železarj IZ VSEBINE • Kako smo gospodarili lani, kako bomo letos • Naše delo v januarju • Oskrba z energijo ® Diplomant razvil ciklo gonilo • Metalurginja naj bo • Industrijski pleskarji niso samo pleskarji • Polemika: Problemi konstruk-terske dejavnosti v Železarni Ravne • Hotuljci, glave pokonci • Družinski odnosi in otrokove duševne motnje ® Monotipije Darinka Plevnika • Nov uspeh našega orkestra • Rekreacija in šport • Kadrovska gibanja • 8. marcu ob rob taaaaMaMMaMM>|ua Vsem sodelavkam čestitamo za dan žensk NAŠI CILJI V LETU 1987 Z letošnjim gospodarskim načrtom smo sprejeli naslednje glavic cilje: skupne proizvodnje moramo doseči 580.809 ton, blagovne Proizvodnje 157.854 ton, izvoza 36,9 milijona $, eksterne realiza-cije pa 159,7 milijarde din. Celotnega dohodka načrtujemo 357,8 milijarde din, dohodka 60,5 milijarde din, sredstev za OD 27 milijard din, za poslovni sklad, sklad skupne porabe in rezervni sklad pa 16,9 miliiarde din. (Vir: podatki Delovne skupnosti za gospodarjenje) POGODBENE OBVEZNOSTI MORAMO IZPOLNJEVATI SOLIDNO Naši kupci izdelkov črne metalurgije in mehanske obdelave 'nočno pritiskajo na cene. Hudo nam zamerijo dolge dobavne roke, predvsem pa še njihovo podaljševanje. Z novim zakonom o celotnem dohodku in prihodku se bodo razmere glede povpraševanja še zaostrile. Denarja za naročila bo vedno manj, težnje po zmanjšanju zalog pa vedno večje. V železarni bomo nujno morali začeti bolje planirati proizvodnjo in solidneje izpolnjevati pogodbene obveznosti. Čeprav se radi pohvalimo s kvaliteto, je tudi res, da bomo morali v številnih primerih kar najhitreje bistveno izboljšati odnos do kakovosti in se na vso moč truditi zanjo. (Vir: podatki ravnatelja tozda Komerciala) VARČUJMO Z UVOŽENIMI MATERIALI Zaradi državnih dolgov v tujini nam banka že od decembra lani ne poravnava plačilnih nalogov za že uvožene in še naročene repromateriale v tujini. Tako smo imeli 12'. februarja že za 2,3 milijona $ neplačanih plačilnih nalogov. Avans DPRP za prvo četrtletje 1987 smo v celoti porabili za reklamacijske zaključke iz 4. kvartala 1986, zato ne moremo realizirati uvoznih naročil za letošnje 1. četrtletje. Ker ni pričakovati, da bi se stanje v kratkem bistveno izboljšalo, pozivamo vse odgovorne k skrajnemu varčevanju z uvoženimi materiali. Kjer se le-da, jih nadomestimo z domačimi. Kako smo gospodarili lani, kako bomo letos V Železarni Ravne smo lani izdelali 239.120 ton jekla, kar je za 1,4 odstotka več kot leto poprej. Skupna proizvodnja je znašala 552.964 ton in je padla za 0,2 odstotka, produktivnost (t/zap./m.) pa za 1,5 odstotka. Dosegli smo 165 milijard din celotnega prihodka, dohodek je znašal 34,7 milijarde din, čisti dohodek pa 23,6 milijarde. Poprečni OD na 182 ur je v letu 1986 znašal 143.878 din, decembrski pa 185.888 din. To so le nekateri izmed številnih bilančnih podatkov Železarne Ravne za leto 1986. Kaj pomenijo, oziroma kako smo gospodarili lani in kakšna so predvidevanja za letos, smo povprašali ravnateljico Računovodstva Marijo Praper, ravnatelja Gospodarjenja Janeza Žnidarja, o gospodarjenju v tozdih pa so tokrat spregovorili ravnatelji naših velikih metalurških tozdov. Prihodnjič bomo dali besedo še drugim. Marija Praper, ravnateljica Računovodstva: Janez Žnidar, ravnatelj Gospodarjenja: LETOS MORAMO STORITI ZNATNO VEČ KOT DOSLEJ POSLOVALI SMO USPEŠNO »Železarna Ravne je kot delovna organizacija leto 1986 zaključila uspešno, nekateri tozdi pa seveda od splošne ocene odstopajo. Med uspešne lahko štejemo Kovačnico, Valjarno, Kalilnico, Stroje in dele, Pnevmatične stroje in Vzmetarno, medtem ko so s ,pozitivno ničlo' poslovali Je-klolivarna, Armature, Kovinarstvo in Monter, Težki strojni deli pa so v izgubi. Marija Praper Na uspešnost delovne organizacije kaže primerjava z letom 1985 in tudi z gospodarskim načrtom za leto 1986. Celotni prihodek smo ustvarili s prodajo na zunanjem trgu in med tozdi ter s posojanjem denarja. Zunanjim kupcem (domači trg in izvoz) smo prodali za 92,5 milijard dinarjev izdelkov in storitev, za 65 milijard je bilo prodaje med tozdi železarne, z obrestmi pa smo zaslužili 6 milijard dinarjev. Porabljena sredstva so se gibala v glavnem po predvidevanjih; veliko večja smo obračunali za amortizacijo, saj smo poleg minimalne obračunavali tudi pospešeno v višini 3 milijarde 600 milijonov dinarjev, obresti za ob- ratna sredstva so pa celo nižja, kot smo načrtovali. Dohodek je v primerjavi z letom 1985 porasel za 148 odst., osebni dohodek pa za 145 %>, kar pomeni, da smo sredstva za OD delili v skladu z zvezno resolucijo. Pri delitvi čistega dohodka smo upoštevali usmeritev, da je treba v največji možni meri formirati sredstva za gradnjo stanovanj ter v celoti — po planu — napolniti sklad skupne porabe (primanjkljaj neuspešnih tozdov pokrijejo uspešni). V preteklosti nismo namenjali posebnih sredstev za individualno stanovanjsko gradnjo, letos pa je prav za ta namen predvidena precejšnja vsota iz sklada skupne porabe. Izpolnili smo tudi del naših obveznosti do skupnega občinskega programa (razvoj družbenega standarda). Rezerv smo formirali toliko, kot določa zakon, del smo jih porabili za pokritje primanjkljaja v TSD. Ostala sredstva smo razporedili v poslovne sklade tozdov, ki jih bodo porabili deloma za lastne potrebe, deloma pa jih bodo odvedli sisom materialne proizvodnje ter za nerazvita območja. Naša delovna organizacija je uspešna tudi po merilih sozda in glede na panogo ČBM. Kljub temu pa z našim gospodarjenjem ne moremo biti povsem zadovoljni. To namreč ni tista prava uspešnost v poslovnem smislu, ki prinaša vedno večjo finančno sposobnost, dovolj sredstev za razširjeno reprodukcijo, za večji družbeni standard, za večje osebne dohodke. Mi ustvarimo komaj dovolj sredstev za kolikor toliko spodobne osebne dohodke (v našem okolju), najnujnejša za družbene potrebe, a daleč premalo za razširjeno reprodukcijo, kar dokazuje velika stopnja odpisano-sti naših osnovnih sredstev. Če bomo hoteli obveljati kot res uspešna delovna organizacija, bomo morali v prihodnje izrabiti vse rezerve, ki jih v organizaciji dela, znanju in produktivnosti še nedvomno imamo.« »Planska predvidevanja za leto 1987 kažejo, da bo ob skrajšanem delovnem času in v zaostrenih gospodarskih razmerah, ki jih letos pričakujemo, treba za doseganje pozitivnih rezultatov v vseh tozdih in delovnih skupnostih storiti znatno več kot doslej. Znižati bo treba proizvodne stroške, povečati izplen in produktivnost, skrajšati dobavne roke in dogovorjene obveznosti bolj spoštovati kot doslej, izboljšati kakovost izdelkov in storitev, dvigniti na višjo raven strukturo prodanih izdelkov, bolj varčevati z energijo, skratka, znižati moramo vseh vrst stroške in povečati celotni prihodek. Nemoteno poslovanje je tako kot v prejšnjih letih odvisno predvsem od zagotovitve potrebnih surovin, rezervnih delov in strojev iz uvoza. V sedanjih raz- Vladimir Rac, ravnatelj Jeklarne: merah na jugoslovanskem trgu, ko deviz za uvoz vsem primanjkuje, bo to mogoče doseči le tako, da bomo izvozne načrte sproti uresničevali. S planom predvidevamo večje motnje v poslovanju nekaterih tozdov (izguba ali nepokrite obveznosti), če se jim ne bomo izognili s takojšnjimi ukrepi za izboljšanje poslovanja. V vseh teh tozdih bodo pripravili pred-sanacijske programe. Ker imamo v vseh delovnih okoljih še vedno veliko notranjih rezerv, bo mogoče dobre poslovne rezultate doseči in s tem zagotoviti tudi v težjih gospodarskih razmerah nadaljnji napredek delovne organizacije ter rast osebnega in družbenega standarda.« USPELI BOMO LE S PRIZADEVANJEM VSEH »Za nas jeklarje je bilo leto 1986 zelo uspešno. Dosegli smo novo najvišjo znamko v količini surovega jekla — 235.499 ton. Res smo za planom malo zaostali, a glede na motnje v prevzemanju jekla je to za nas vseeno velik uspeh, saj smo v proizvodnji vezani na nadaljnjo predelavo. Vladimir Rac Učinke gospodarjenja v Jeklarni že vrsto let merimo s specifično porabo surovin, materialov in energije. Smo obrat, ki neposredno občuti nabavno politiko, raven gospodarjenja z materiali v delovni organizaciji, specifične zahteve individualne proizvodnje v Kovačnici in Jeklolivarni ter organizacijo vzdrževanja. S specifično porabo energije smo zadovoljni, saj je rahlo povečanje porabe elektrod in energije posledica sekanja proizvodnje zaradi nerednega odvzemanja jekla. Veseli nas upadanje izmečka, ki se je v primerjavi z letom 1985 znižal za 17 odstotkov, še vedno pa dosegamo prenizek izplen. Doseženi rezultati so nam omogočili, da se je poprečni OD v tozdu že približal višini, ki jo glede na posebne pogoje dela Jeklarna zasluži. Sistem nagrajevanja nam omogoča, da skoraj vsak posameznik v kuverti zaznava kakovost lastnih prizadevanj. V letu 1987 so zaradi skrajšanja delovnega časa in zaradi novih zakonskih predpisov pred nami težke obveznosti. Izdelati 235 tisoč ton jekla v krajšem času pomeni vrhunsko organizacijo dela in redno oskrbo s surovinami — novi predpisi pa zahtevajo znižanje zalog na minimum. Uspeli bomo le ob dobri povezanosti nabavne, vzdrževalne in proizvodne funkcije. Predvsem nabavna služba ima veliko odgovornost, saj bomo izplen lahko povečali le, če bomo imeli dober vložek. Od tega pa je odvisno, kako bomo zadovoljili predelovalce našega jekla in posredno tudi kupce izdelkov Železarne Ravne. Letos bomo torej načrtovane rezultate dosegli le, če si bomo zanje prizadevali vsi.« Jože Matitz, ravnatelj Jeklolivarnc: tozd potrebuje pomoč strokovnih služb Z rezultati gospodarjenja v letu 1986 nismo zadovoljni. Pestili so nas naslednji problemi: — Nekajletna investicijska gradnja še vedno ni uspešno končana. To nam je lani povzročilo velik izpad proizvodnje, kar je močno vplivalo na zaključni račun, glede na gibanje ob periodičnih obračunih namreč tudi ta ne more biti spodbuden. Jože Matitz — Drugi problem so odločno prenizke cene za del asortimenta. V mislih imam predvsem namensko proizvodnjo, deloma pa tudi nekatere izvozne izdelke. Cena za litino je tako nizka, da v poprečju niti ne pokrije variabilnih stroškov. Ker pa ta del asortimenta predstavlja 63 odstotkov našega proizvodnega programa, nam povzroča tak primanjkljaj, da ga s preostalim asortimentom, s prodajo katerega sicer pokrivamo proizvodne stroške, ne moremo nadomestiti. — Težave nam povzroča tudi izjemno velik absentizem. Vsak dan je odsotna poprečno petina zaposlenih v tozdu. Med zaposlenimi je še zelo močna skupina delavcev z omejenimi delovnimi zmožnostmi, kar nam onemogoča premestitve, tako da lahko dnevno računamo le s kakimi 70 odstotki delavcev, ki so sposobni dajati polne delovne učinke. Pred 6 do 7 leti je livarna solidno poslovala, z rastjo inflacije pa se naše razmere vse bolj slabšajo. Na začetku leta 1987 smo v skrbeh. Pogoji na tržišču se močno zaostrujejo, kupci pritiskajo na cene in zahtevajo visoko kakovost izdelkov. Ne bi bilo težko, ko bi bil tozd ekonomsko trden. Če hočemo dvigniti kakovost, moramo veliko vložiti v delovna sredstva in v šolanje kadrov. To so dolgoročne naložbe, vendar nujne takoj, drugače bomo izgubili kupce. Ker pa smo finančno oslabljeni, je to za nas težko rešljiv problem. Notranje rezerve imamo še v izrabi delovnega časa (zmanjšati se mora odsotnost z dela, vendar ne na račun resnično bolnih) in proizvodnih agregatov (nujno je treba takoj dokončati vsa investicijska dela na njih). Pri reševanju teh problemov je nujna pomoč pristojnih strokovnih služb. Le če bo naše sodelovanje uspešno, bomo težke razmere v Jeklolivarni letos popravili.« Koloman Vrečič, ravnatelj Kovačnice: TEŽKO BOMO DOSEGLI TAKE REZULTATE KOT LANI “V letu 1986 smo poslovali uspešno. Prodali smo 36.055 ton kovanih izdelkov. Skupno proizvodnjo smo v primerjavi z letom poprej povečali za 1,6 odstotka, zmanjšali smo neuspelo Proizvodnjo in izmeček ter nekoliko izboljšali asortiment. Izvoz je nekoliko nazadoval, zato pa smo znatno več odkovkov dali v Predelavo mehanskim tozdom, kar je v skladu z usmeritvami železarne k večji finalizaciji izdelkov. Vse leto smo uresničevali akcijski program, s katerim smo si začrtali ukrepe za dobro gospodarjenje. Tako smo dosegli rekord-n° proizvodnjo in zadovoljivo kvaliteto ter zmanjšali specifično Porabo energije kar za 7,5 odstotka. Bili smo dobro oskrbljeni z vložnimi materiali, z vsemi vrstami energije, poslabšala pa se je kakovost rezervnih delov in nekaterih materialov, potrebnih za Proizvodnjo. Kljub temu je bilo vzdrževanje solidno in zasedenost Proizvodnih zmogljivosti dobra. Kljub rekordni proizvodnji nam 3e ob koncu leta ostalo okoli 2100 ton neizpolnjenih naročil, ki jih je prodaja večinoma prenesla v leto 1987. Zaostanki so posledica motenj v proizvodnji, predvsem analizno zgrešenih šarž, deloma pa tudi zaradi slabega planiranja. Za letos so nam zaostala naročila prišla prav, saj nam je na za- Brušenje za kovanje material kot pri nas. Zaradi spremenjenih zakonov si vsi prizadevajo zmanjšati zaloge in kupovati sproti. Zato se bomo morali tudi mi usposobiti za sprotno dobavo, kar pomeni za nas večjo delovno disciplino in dosledno spoštovanje dogovorjenih obveznosti. Letošnji plan je tonažno višji od lanskega, izboljšati pa želimo Scatl Karadža. ravnatelj Valjarne: tudi asortiment izdelkov. To je za nas velika naloga, ki jo bomo zaradi zastarelosti večine proizvodnih agregatov (novi so le kovaška linija, žarilna peč in krčil-ni stroj) težko dosegli. Razen tega smo znova vzpostavili kupoprodajne odnose z Jeklarno, kar bo prav tako lahko imelo posledice za naše poslovne rezultate.« MODERNIZACIJA JE NUJNA Koloman Vrečič četku leta primanjkovalo novih. Nekatere delovne organizacije, predvsem tiste, ki delajo za izvoz in imajo lastna devizna sredstva, so začele odpovedovati naročila, ker drugod lahko dobijo cenejši »Navadili smo se govoriti, da poslujemo v težkih razmerah, toda to za nas tudi res drži. Predvsem zato, ker so naše proizvodne naprave dotrajane in jih je težko tako vzdrževati, da z njimi še dosegamo zahtevne proizvodne načrte. Obratujejo neprekinjeno v štirih izmenah in zastoji zaradi okvar so precejšnji. Kljub temu smo izpolnili plan na težki progi, toplotni obdelavi, nekoliko pod tonažnim planom (za 8 odstotkov) pa smo na srednji in lahki progi. Ko smo lani ugotovili, da zaradi okvar, ki zmanjšujejo proizvodni čas, ne bomo dosegli količinskega plana, smo si zadali cilj doseči načrtovani dohodek z večjim deležem visoko legiranih jekel ter proizvodnje za izvoz in interne dobave tozdom. To nam je tudi uspelo. Proizvodnjo za izvoz smo vrednostno presegli za 10%, količinsko pa smo izvozni načrt dosegli le 74-odstotno. Uspešni smo bili tudi pri zmanjševanju izmečka, ki je padel kar za 30 odstotkov v primerjavi s prejšnjim letom. S tem smo dosegli cilj — manj kot 1 % izmečka na skupno proizvodnjo. Tak rezultat je že posledica prizadevanja za večjo ustvarjalno, inovativno dejavnost ter težnje po kakovostnem delu v tozdu. Za leto 1987 nismo bistveno povečali količinskega plana proizvodnje profilov. Poskušali se bomo preusmeriti v čim zahtevnejšo proizvodnjo, ki daje tudi boljše ekonomske učinke. Ko bo začela obratovati nova ogrevna peč (zagon kasni), bo na- še upanje, da bomo zahtevni proizvodni plan lahko uresničili, realnejše. Letos je že skrajni čas, da se v železarni končno odločimo glede modernizacije Valjarne. Pričakujemo, da se bodo odgovorni Sead Karadža v PII resnično zavzeli in pravočasno pripravili in priskrbeli vso dokumentacijo, potrebno za začetek investicijske gradnje. Modernizacija Valjarne je nujna, če nočemo zaostajati za konkurenco, ki je za proizvodnjo, kakršno načrtujemo tudi mi, že zdaj ustrezneje opremljena.« Mojca Potočnik Naše delo v januarju Januar je bil za naše razmere dokaj slab mesec, in kot vemo, zaostanke na začetku vedno težko nadoknadimo, posebno v proizvodnji. Za predvidenim planom skupne proizvodnje smo zaostali 4,3 odst., pri odpremi pa 4,2 odst. Fakturirano realizacijo smo dosegli 68,6 odst., na domačem trgu 73,1 odst., v izvozu 45,1 odst., dolarski izvoz je bil dosežen 61,0 odst. SKUPNA PROIZVODNJA Mesečni plan je Jeklarna dosegla 100,7 odst. Proizvodnja bi lahko bila nekoliko višja, če ne bi prišlo do 45-urne redukcije el. energije, manjšega odvzema jekla v Jeklolivarni, daljšega popravila livnega žerjava v jeklarni II. in predolgih remontov na nekaterih el. pečeh. Izmeček 2,9 odst. je precej nad načrtovanim. Tudi 85,1 odst. izplen ni zadovoljiv. Vzrok so izredno nizke poprečne teže šarž v jeklarni II., kar je posledica zimskih razmer (nizke temperature in napake v vlivališču). Preskrbljenost z osnovnimi materiali je bila zadovoljiva, ne pa tudi kvalitetna (vložni material). Jeklolivarna je svoj mesečni plan proizvodnje dosegla le 81,0 odst. Vzroki so kot že dalj časa v kompliciranem asortimentu. Ta zahteva znatno več dela na tono litine in daje zelo slabe izplene. To ob premajhnih količinah tekočega jekla omogoča večji fizični obseg proizvodnje. Nižja proizvodnja je bila tudi v livarni težjih ulitkov, kjer investicijska izgradnja še ni zaključena. Avtomatska formarska linija sicer dosega načrtovano poprečno dnevno proizvodnjo, lahko pa bi dosegla precej več, če bi bilo več tekočega jekla, zato je nujna pospešitev montažnih del na pretvorniku VF peči v Jeklarni. Kritične so tudi nizke prodajne cene nekaterih proizvodnih programov. V Valjarni so dosegli plan 96,5 odst., od tega gredic 104,4 odst. in profilov 86,2 odst. Vzrok za manjšo proizvodnjo profilov je izpad ene od ogrevnih peči offag IZKORISTEK DELOVNEGA ČASA V januarju smo izkoristili delovni čas 76,06 odst., odsotnosti 23,94 odst. Odsotnosti so bile razdeljene takole: — letni dopust 6,40 °/u — izredno plačani dopust 0,64 “/o — službena potovanja 0,24 °/o — prazniki 8,52 “/o — bolezni 6,82 */o — druge plačane odsotnosti 1,17 “/u — neplačane odsotnosti 0,15 "/o * ure v podaljšanem delovnem času 0,30 "U zaradi popravila. Zastoji na srednji progi se še vedno niso zmanjšali in znašajo okoli 40 odst. Največji delež zastojev je zaradi mehanskih okvar, ogrevanja jekel in priprave proge zaradi pogostih menjav programov. V Kovačnici so plan dosegli 103,9 odst. Delo je potekalo po planu, v proizvodnji ni bilo večjih zastojev. Za planom pa je zaostala proizvodnja utopnih odkovkov za 36,0 odst. Precej težav so imeli s proizvodnjo v Jeklovleku, saj je bil plan dosežen le 66,8 odst. Po skupinah proizvodov pa: vlečeno jeklo 28,6 odst., luščeno jeklo 81,7 odst., brušeno jeklo 83,6 odst. in vlečena žica 109,5 odst. Vzroki za to so popravila strojev in pomanjkanje vložka za vlečeno jeklo, s tem pa tudi premalo vložka za brušeno jeklo. Od mehansko predelovalnih tozdov so plan presegli le Pnevmatični stroji za 2,3 odst. Vsi drugi so za planom zaostali: TSD 25,0 odst., Orodjarna 15,9 odst., Stroji in deli 44,5 odst., Industrijski noži 22,5 odst., Vzmetarna 9,5 odst., TRO 5,9 odst., Kovinarstvo 44,8 odst., Armature 30,6 odst., Bratstvo — pile 23,2 odst. in Monter 36,8 odst. Vzroki zaostankov so različni: okvare strojev, pomanjkanje naročil in vložka kot tudi neustrezen asortiment. PRODAJA NA DOMAČEM TRGU Količinska prodaja na domačem trgu je bila dosežena 105,1 odst. Plan so presegli v Valjarni za 27,3 odst., predvsem pri prodaji gredic, v Kovačnici 14,1 odst. in Armaturah 7,0 odst. Vsi drugi tozdi so za planom zaostali. V Jeklolivarni je bil plan dosežen 67,2 odst., v Jeklovleku 73,7 odst., v TSD 78,4 odst., v Orodjarni 80,2 odst., v Strojih in delih 66,1 odst., v Ind. nožih 72,6 odst., v Pnevmatičnih strojih 98,9 odst., v Vzmetarni 86,1 odst., v TRO 68,2 odst., v Kovinarstvu 58,5 odst., v Bratstvu 76,4 odst. in v Monterju 77,9 odst. Vrednostni plan ni bil dosežen v nobenem tozdu, vendar je že postavljen tako, da naj bi bil dosežen ob polletju, do konca leta pa bi se naj izenačil tudi primanjkljaj iz prvega polletja. NABAVA Dobave starega železa so v januarju potekale umirjeno. Zaloge smo uspeli na obeh skladiščih občutno znižati, optimalne pa so tudi zaloge ferolegur. Zadovoljivo je potekala oskrba pomožnih materialov, razen določenih vrst orodij, katerim je osnova trda kovina. Isto velja tudi za nekatere brusilne materiale, za katere izdelavo je osnovna surovina iz uvoza. Pri polizdelkih s področja črne metalurgije so dobave potekale v skladu s pogodbami, žal pa je vedno več nekvalitetnega blaga, predvsem pri pločevini za rezalno orodje. Težave so bile tudi pri oskrbi varilno dodajnega materiala. UVOZ Glede na znane izkušnje iz prejšnjih let tudi letošnji januar ni bil izjema. Sicer ni prišlo do globalnih zakonskih sprememb, je pa bilo zato toliko več kompliciranih operativnih navodil, ki so poleg vsega še precej zamujala. Tako smo morali reklamirati — obnoviti vse uvozne zaključke iz lanskega leta, kjer ali uvoz ali plačilo še ni bilo izvršeno in zato ponovno obremeniti naše uvozne pravice — DPRP. Le-te so nam bile dodeljene kot avans za I. kvartal in nam jih je zmanjkalo že pred koncem januarja, zato ne vemo, kako bomo reklamirali — realizirali še preostale zaključke iz leta 1986. Januar tudi glede plačilnega prometa s tujino ni bil nič boljši, saj v tem času ni bilo izvršeno niti eno plačilo do tujine. Ker so bile zaloge A-materialov dovolj obsežno pripravljene konec lanskega leta, tu še ni težav, pojavljajo pa se problemi pri nabavi rezervnih delov in pomožnega materiala. IZVOZ V januarju je bil izvoz na konvertibilno tržišče za 13 odst. nižji, kot smo si ga zastavili z operativnim načrtom. Vzroki neizpolnjevanja so: — Kriza v jeklarski industriji na zunanjem trgu, kamor izvažamo največ metalurških izdelkov, se še nadaljuje. — Prekoračevanje dobavnih rokov ima ob sedanji recesiji za posledico, da ostaja izdelan material na skladišču dalj časa, v določenih primerih pa prihaja do storniranja naročenih količin. — Neskladja med zunanjimi cenami in našimi stroški izdelave; zaradi visokih proizvodnih stroškov smo z našimi ponudbami zelo pogosto nekonkurenčni. — Dolgi dobavni roki. Sedanji dobavni roki konkurenčnih dobaviteljev so 3—4 tedne, naši pa so le redko krajši od 3—4 mesecev. Tudi klirinški izvoz je bil daleč pod načrtovanim. Izpad 1 stiskalnice na tržišče SZ in nepravočasen prevzem nožev in valjev za isto tržišče je povzročil, da smo količinski izvoz dosegli le 20,0 odst. ODSTOTEK DOSEGANJA NAČRTOVANE PROIZ VODNJE TOZD SKUPNA PROIZVODNJA ton ODPREMA ton FAKTURIRANA REAUZACIJA din IZVOZ IZVOZ din DOMAČI TRG din jan. zbir jan. zbir jan. zbir jan. zbir jan. zbir jan. zbir JEKLARNA 100,7 - - - - - - - - - - JEKLOU VARNA 81,0 - 78,5 - 63,1 - 152,0 - 112,1 - 57,6 - VALJARNA 96,5 - 111,9 - 90,4 - 92,1 - 65,0 - 96,6 - KOVAČNICA 100,9 - 108,5 - 73,7 - 96,5 - 66,7 - 74,7 JEKLOVLEK 66,8 - 63,1 - 64,7 - 36,1 - 25,0 - 71,7 - TEŽKI STROJNI DEU 75,0 - 78,4 - 48,8 - - - - - 48,8 ORODJARNA 84,1 - 79,0 - 59,1 - - - - - 60,6 - STROJI IN DEU 55,5 - 50,1 - 53,1 - 4,1 - 4,2 - 66,9 - - NOŽI, BRZOREZ. OROD. 84,0 - 50,6 - 52,5 - 32,1 - 25,7 - 72,4 . - GREDICE 56,8 - - - - - - - - - - - INDUSTRIJSKI NOŽI 77,5 - 50,6 - 52,3 - 32,2 - 25,8 - 71,8 - PNEVMATIČNI STROJI 102,3 - 96,7 - 75,4 - 43,1 - 33,2 - 77,0 - VZMETARNA 90,5 - 91,4 - 78,8 - 482,1 - 349,5 - 72,6 - TRO 94,1 - 83,3 - 78,8 - 92,3 - 67,8 - 81,2 - KOVINARSTVO 55,2 - 57,9 - 44,0 - - - - - 44,9 - ARMATURE 69,4 - 131,6 - 67,3 - 100,4 - 64,3 - 70,4 - BRATSTVO - pile 76,8 76,4 - 68,3 - - - 68,3 - MONTER 63,2 - 74,9 - 57,2 - 46,3 - 29,9 - 60,8 - KAULNICA - - - - 97,6 - - - - - 97,6 - STORITVE DRUGIH TOZD,Di - - - 31,3 - - - - - 31,3 - DELOVNA ORGANIZACIJA 95,7 - 95,8 - 68,6 - 61,0 - 45,1 - 73,1 - OSKRBA Z ENERGIJO V JANUARJU V januarju se je zopet podražila elektro energija za 25 %, višje Pa so tudi cene zemeljskega plina za 27 %, mazuta za 3 %, čistega dušika za 7 %, argona za 4 % in vode za 37 %. Skupni stroški porabljene energije v železarni so tako znašali v januarju 1,6 milijarde din, kar je za okoli 24 % več kot v decembru 1986. Stroški na tono skupne proizvodnje znašajo v tem mesecu že okoli 35.200 din/t, kar je za 29 % več kot v prejšnjem mesecu. Vzroke za tako visoko odstopanje je treba iskati v višjih cenah predvsem elektro energije, zemeljskega plina in industrijske vode. Velik vpliv imajo tudi povečani stroški za ogrevanje, saj so bile v januarju zunanje temperature izredno nizke. Oskrba z nabavljeno energijo je bila omejena, mazuta smo dobavili 46,5 % manj, kot smo ga planirali, poraba zemeljskega plina je bila omejena na pogodbeni odvzem, zato se je porabilo več propan-butana. Kljub temu so bili vsi porabniki redno in v zadostnih količinah oskrbovani s primarno energijo. Nekaj motenj je bilo le z oskrbo pitne vode zaradi zamašitve cevovodov po priklopu vodovoda Šume na naše omrežje. Poraba energije je bila v glavnem pod planom ali v mejah. V večji meri prekoračuje plan sanitarna topla voda, delno zaradi varnostnih ukrepov pred zamrzovanjem, propan-butan pa zaradi nadomeščanja zemeljskega plina. t- Primarni energenti Elektro energija Zemeljski plin Butan-propan Mazut Koks Karbid Poraba Stroški 10:l din 21.718.000 ICWh 6,754.090 Srn3 51.310 kg 656.380 kg 2.560 kg 22/800 kg 722.313 440.704 6.019 52.297 156 4.802 • Sekundarni energenti Poraba Stroški 10’ din Acetilen Industrijska voda Sanitarna topla voda Para Centralno ogrevanje Kis,k Komprimirani zrak Cisti dušik Eehnični dušik Argon 7.597 kg 1,608.445 m3 13.650 m3 5.804.000 kg 17,209.200 MWh 519.488 kg 6.290.000 m:!n 1.439 m:ln 39.020 m3n 9.359 m:ln 7.918 75.682 11.281 63.670 184.913 78.743 32.029 1.198 3.288 13.430 Pri Delavski enotnosti je izšla aktualna publikacija z naslovom "Ekologija, energija, varčevanje«, v kateri so zbrane dosedanje ugotovitve o neučinkovitosti rabe energije v Sloveniji in velike ekološke obremenitve ter možnosti nadaljevanja razvoja energetike pri nas. Ka to temo bo organizirana problemska konferenca, ki jo organizira ln vodi SZDL z namenom, da uveljavimo večjo skrb za prostor, okolje m energijo, s lem pa tudi spremembo trenda sedanjega razvoja na (em podiočju. Izhodiščna odprta vprašanja, ki jim mora problemska konferenca nameniti posebno pozornost, so: 1. Kako velik mora biti porast primarne energije pri planiranem Porastu družbenega proizvoda (plan predvideva 3,5-odstotno rast družbenega produkta in 2,4-odstotno rast uporabljene energije). 2. Koliko in kakšne nove elektroenergetske objekte potrebujemo za nadaljnji razvoj SRS: — kako najbolje izrabiti hidroenergetski potencial slovenskih rek — pod katerimi pogoji in kdaj je možno oziroma smotrno graditi hidroelektrarne na Savi in Muri. 3. Ali je za naš razvoj in s svetovnimi izkušnjami ter z izkušnjami z jedrsko elektrarno Krško in rudnikom urana Zirovski vrh nadaljnja usmeritev v jedrsko energijo ekonomsko, tehnično, družbeno in ekološko smotrna in pod kakšnimi pogoji. 4. Kako naj se uporabljajo goriva v Sloveniji, da bo ekološki vpliv uajmanjši (vprašanje distribucije plina, nafte, premoga, vloge daljinskega ogrevanja in cenovna politika). 3. Katero proizvodnjo je treba prestrukturirati in kako, da bo uružbeni produkt rastel bistveno hitreje od potrebne energije. 6. Kakšni ekonomski odnosi naj se vzpostavijo v energetiki (po kvantiteti in kvaliteti energije). 1. Kako naj se izboljša gospodarjenje z energijo in s katerimi sredstvi, da bi se povečala energetska učinkovitost gospodarjenja. 8. Katera proizvodnja v Sloveniji ne bo sposobna prenesti realnih cen energije. 9. Kakšne so možnosti za vključevanje energetskega gospodarstva Slovenije v jugoslovansko in svetovno. 10. Kako intenzivirati razvoj in uporabo alternativnih in obnovljivih virov energije. 11. Kakšne spremembe moramo izvesti, da bomo lahko realizirali temeljne cilje družbenega razvoja — kakovost življenja, varstvo oko- lja, smotrna raba energije — ki v sedanjih planih razvoja niso uravnoteženi. Kateia vpiašanja se nas bolj tičejo, bo morala pokazati razprava v železarni, kot seveda tudi v kraju, kjer živimo, saj vemo, da imamo netešenih več problemov. Predvsem nas železarje zadevajo teme navedene v točkah 5, 7 in 8. TOZD Energija DIPLOMANT RAZVIL CIKL0 GONILO Ena od težav, s katerimi se ubada naš dislocirani tozd Armature je do nedavna bila neustrezen kader. Toda v zadnjih letih je začel tozd vzgajati mlade inženirje in zdaj veliko pričakuje od njih , "Ojan Krautberger, eden mladih upov (na fotografiji je z novim izdelkom), bo v kratkem diplomiral na Tehnični fakulteti v Mariboru, pri prof, Jožetu Flaškerju. Za diplomsko nalogo si je izbral razvoj praktikant J° ^ lahk° opravil- sa je v Armaturah zaposlil kot , *±n0\men,t0r VI!elezarni dr-Anton Pratnekar je z njegovim delom zelo zadovoljen. Pravi, da je fant v kratkem času razvil zelo za-nteven izdelek. Ta izdelek je t i. ciklo gonilo. Čeprav strokovna literatura že dolgo n et™ lem/ ga , ? v svetu kot pri nas Proizvajajo le redki, ker je nif'a sestavne dele zelo zahtevno izdelati. Tudi v 2elezarni Ravne jih do zdaj nismo bili sposobni, z novim CNC erozimatom v TRO na Prevaljah pa jih bomo. Bojan Krautberger razširiti'n^frnmS°hV A;mfturah zače!i razvijati zato, ker morajo nuj! le”zannrnp nrm3 dopolniti svoj proizvodni program. Ne zadoščajo v omel sve? , M ? ".1'°Cmn‘ krmiljenjem (zasuni. ventili, krogeli Poemi ■hVa i ,avtomatlzirane (razmerje je zaenkrat 50 : 51 rah * f J gonilniki. Kot najbolj primerno gonilo so v Armat Za^df svo?„:lnm^ rtZV°Jne8a °ddelka v žlezami izbrali ciklo gonil na armat urn r Z1 akclJf !n lastnosti je zelo primerno za namestiti trn-h N Z a lazje oziroma manjše, kot so klasični redu 95 o n nrf nf« Ke pnjdnosti pa so: ima velik izkoristek (tudi < uravnr-viien ' • "e °P,a problem odvoda toplote, je zelo dob n Hh? 7n, a ’ m1 -h Vp zamaSnih mas (kot pri klasičnih g vklnn,, M majhnega vztrajnostnega momenta se hitro odziva p ’ Pu in sPremembi smeri vrtenja itd. tm-ih lmfxroKi°- ne u° ,doP°lnil° le proizvodnega programa v Arm, eosenirnn h H Ja ,‘--8a tudi v tozdu Pnevmatični stroji za pogt gosemene hidravlične lafete strmica. z armaturo) ^ ** n°VOSt z domai:'eSa trga okoli 100 naročil (skup «»!.? mkl° g°m,!om pa se je razvojna pot gonilnikov v Železarni Ravr i!™ n a ?• * Potrebe so velike, in naše strokovnjake čakajo r tem podiočju se mnoge raziskovalno-razvojne naloge. DELAVKE IMAJO BESEDO METALURGINJA NAJ BO Do letos smo lahko v Železarni Ravne dokazovali resnično obstajanje enakopravnosti. Že bežen sprehod po naših halah in pisarnah pokaže brusilko, ki brusi ob brusilcu, kalilko, ki kali ob kalilcu, konstrukterko, ki konstruira ob konstrukterju. Toda še letos se zna zgoditi, da ne bomo mogli zaposliti vseh naših štipendistk iz srednje šole na Ravnah, mogoče celo zdajšnjih pripravnic ne bomo mogli vzeti za stalno. Ni še rečeno, le kaže tako in opozarjanja so tu. Težavo so nakazali delegati akcijske konference ZK v januarju, nato je o njej razpravljal Odbor za kadre in splošne zadeve pri DS železarne. Obe telesi sta zahtevali, da kadrovska služba čimprej »pripravi metodološki pristop k projektu zaposlovanja žensk, na katerega podlagi bi nato vodstveni delavci in komisije za kadre v tozdih mogli situacijo resno in objektivno preučiti«. Zato smo naprosili IVANKO P RISI, AN, strokovno delavko v kadrovski službi Delovne skupnosti KSZ, da o tem posebej spregovori. »V naši občini je problem zaposlovanja žensk bolj izrazit kot v drugih okoljih, ker prevladuje težka industrija, in je le malo možnosti za delo žensk. V metalurgiji so pogoji dela še posebej težki — prah, vročina, vibracije, težko fizično delo. Ženska že zaradi fizioloških omejitev ne more opravljati takih del, dodatno pa možnosti omejujejo še zakonski predpisi, ki prepovedujejo nočno delo žensk v industriji. Železarna Ravne si je zadnja leta kljub takim omejitvam prizadevala za zaposlovanje žensk v metalurgiji. Največ delavk v neposredni proizvodnji metalurških obratov dela v livarni, kjer prevladujejo jedrarke in brusilkc, nek j pa jo tudi žerjavovedkinj v vseh tozdih metalurgije. Zaradi situacije, ki je nastala, smo lani mečno omejili razpis štipendij za dekleta v metalurgiji. To lahko razumemo kot prilagoditev sedanjemu stanju z omejenimi možnostmi za zaposlitev deklet v metalurgiji. Lahko pa razumemo to tudi kot kerak nazaj v naših prizadevanjih za zaposlovanje žensk v proizvodnji. Najbrž so take odločitve tudi popuščanje tradicijam in neredki prikriti odpori zaradi biološke funkcije ženske ter s tem povezanih odsotnosti z dela. Šola ima še vedno, kljub našim omejitvam pri štipendijah, približno polovico vpisanih deklet, ki bodo iskale zaposlitev v naši železarni. Menim torej, da bi možnosti morali hitreje iskati s konkretnimi premiki v proizvodnji, še posebej, ker se problem pojavlja tudi v mehanski obdelavi.« Še enkrat bom zapisala besede tov. Prislanove »neredki prekriti odpori« in jih postavila ob citat z akcijske konference ZK: »Neredko pa je čutiti tudi odpore do zaposlovanja žensk. Kadrovska služba naj ugotovi, kateri so takšni tozdi v železarni in zakaj so takšni.« Meni se je takrat spraševanje po vzroku zdelo odveč, vsaj v metalurgiji. Prepričana sem namreč, da dekleta — gledano splošno — niso za to stroko. Ravno toliko hodim po metalurških obratih, da vem, kakšna je razlika med »tam spodaj« in pisarno. Je tako velika, da šolana metalurginja skoraj nobena ni v obratu. Čeprav so me pred temo, ki je zdaj izsekana pred vami, opozarjali, »češ, pazi, punca, to področje je nevarno, kajti eno je enakopravnost, drugo so naši otroci, ki jih moramo po osnovni šoli nekam spraviti, tretje je štipendijska politika železarne, peto so potrebe tozdov,« me je tema mikala. Vedela sem namreč, da mora biti še šesto, saj mi je mimogrede že večkrat udarjalo na uho, namreč »dejansko stanje«. Zagnala sem se ga iskat, še bolj prepričana, da opravljam pravo in koristno delo, ko sem v zapisniku seje Odbora za kadre in splošne zadeve prebrala: »Trmasto vztrajanje, da lahko ženske delajo kjerkoli, ne vodi nikamor, saj spoznanja iz prakse to zanikajo.« Komaj sem našla tri metalurginje, ki delajo v proizvodnji (še od teh sta dve pripravnici, ki si bosta slejkoprej delo iskali na boljšem), četrto pa dajem kot primer ustrezne zaposlitve za metalurginjo. Žal pa je takšnih mest, kot je povedala tudi tov. Prislanova, v Železarni Ravne vse manj. Vsa dekleta sem vprašala enako: »Izpolnjuje vaše delo pričakovanja iz časov, ko ste se odločili, da boste metalurginja?« BERNARDA BREG je preobliko.alki kovin (IV. stopnja), zaposlena v tozdu Kalilnica. »Zakaj sem se odločila za metalurginjo, pravzaprav ne vem. Razpisana je bila štipendija, najbrž zato. Ko nisem vedela, katero smer naj vzamem, mi je socialna delavka svetovala kalilko. Nato se nas je Inženirke delajo predvsem na razvojno-raziskovalnih delih ter zahtevnejših delih s področja predpisovanja tehnologije, metalurške tehnice pa kot planerke in tehnologinje. Najbrž ni treba posebej poudarjati, da je žensk na teh delih veliko manj kot moških. Podobna je situacija v svetu, pa tudi v drugih železarnah Jugoslavije. Prizadevanju za večje zaposlovanje žensk je bila naravnana tudi štipendijska politika. Zadnja leta smo na strokovnih delih zaposlovali skoraj toliko deklet kot fantov. Lani se je prvič opazneje pojavil problem zaposlitve deklet —-metalurških tehnikov. Priprave dela so zasedene, čeprav ponekod tudi z neustreznim kadrom, vendar prostih mest ni. Letos podatki kažejo, da se je problem zaposlovanja deklet pojavil v vsej svoji razsežnosti, saj v tozdih odklanjajo dekleta, ki pripravništvo že opravljajo, prav tako pa ne dajejo skoraj nobenih možnosti za opravljanje pripravništva dekletom, ki v tem letu končujejo šolanje. Za fante so možnosti večje, saj jih lahko kasneje rekrutiramo tudi za delovodje. Za dekleta pravimo, da ne bi bile sposobne uspešno voditi delovnih skupin, v katerih so sami moški in pri katerih je v glavnem tudi zelo neustrezna izobrazbena struktura. Razmišljamo pa, da bi začeli uvajati dekleta — delovodkinje v skupinah, kjer prevladujejo ženske. več odločilo za ta poklic. Rekli so nam, da bomo delo imeli 100-od-stotno zagotovljeno, pa smo se odločile. V šoli je bilo nato v redu, tudi na praksi ni bilo problemov. Zdaj, ko delam, pa se mi zdi še boljše kot v šoli. Plača je OK, delo tudi ni težko. Ne smem se pritoževati, vesela sem, da sem to delo dobila. Mojster mi je rekel: ,Bodi vesela, da so ti takšno delo zaupali.' In sem res. Pravijo pa — večkrat sem že to slišala — da to moje delo ni za ženske. Do zdaj še tukaj nobena ni redno delala. Iz solne in termalne kopeli grejo hlapi v zrak in to je menda za zdravje škodljivo. Tudi meni so se po obrazu ze naredili izpuščaji. Najbrž bi bilo boljše, če bi lahko delala pri .komorni'. Kljub temu sem zaenkrat vesela, saj imam šiht.« ROZALIJA PONGRAC je končala V. stopnjo metalurške usmeritve SŠTNPU Ravne. Zdaj je pripravnica v žariln.ci tczda Valjarna. »Ko sem se odločala za poklic, je bila metalurgija zelo modna. Nisem si predstavljala, kaj je to, saj starši ne delajo v železarni, brat Pa je strojnik. Mislila sem si, da bom mogoče v laboratoriju, in vedela sem, da bom dobila štipendijo ter po šoli službo. V šoli nato nisem bila posebno razočarana, še kar rada sem imela strokovne predmete. Imeli pa smo tudi prakso, ki pa mi je že pokazala, kaj vse je lahko metalurgija. Zdaj delam na toplotni obdelavi Valjarne. Moje delovno mesto je obratna pisarna in obrat, kjer pri peči izvajam kontrole. Menim, da je delo, ki ga opravljam, za ženske — če sodim po sebi. Mene ni strah peči in ne okolja, v katerem delam. Imam pa kolegico, ki se boji v obrat. Torej je to, ali je ženska za obrat ali ne, odvisno predvsem od tega, kakšna je ženska po naravi. Jaz se kar dobro počutim, čeprav sem v začetku včasih imela občutek, da bi rajši na tem delovnem mestu zaposlili fanta. Zdaj trenutno enega nadomeščam, za na-Prej pa še ne vem, kako bo. Če bi bila možnost, bi kar ostala tukaj.« MARIJA PIKO, inženirka metalurgije, je samostojna tehnologinja za samostrjevalno formanje v oddelku furanske linije tozda Jekle-Hvarna. »Da bom šla v industrijo, so se odločili doma, ker ni bilo denarja za kakšne posebne želje. Želela sem postati strugarka, pa ni bilo več prostora, zato sem šla v poklicno metalurško, kjer ga je bilo dovolj. Izučila sem se za jedrarko. Bolj ko je šla praksa proti koncu, bolj sem spoznavala, kako težko je delo jedrark, zato sem se po praksi takoj vpisala v redno srednjo metalurško šolo. Nato sem se zaposlila v Jeklolivarni kot nekakšna referentka za samoupravo in delovna sredstva, skratka, delala sem vse, kar je bilo treba. To mi ni bilo najbolj všeč. Vedela sem namreč, da bi — če bi bila moški (tehnik), imela čisto drugo delo in tozdu bolj koristila. Zato sem končala še I- stopnjo metalurgije in od leta 1981 sem na tem delovnem mestu. Moram reči, da me zdaj to delo zadovoljuje. Je pestro, stalno novo. Navadila sem se na okolje v obratu, kamor moram vsak dan po več-brat, da delam »probe«. Kljub temu pa menim, da metalurgija ni za ženske, vsaj za možnosti in potrebe, kot jih ima naš tozd, ne. Sama sem mentorica pripravnikom, ki jih dobivamo. Če se omejim na dekleta, moram reči, da preslabo poznajo livarsko področje in so v glavnem razočarane, ko vidijo, kakšen poklic so si izbrale. V obrat jih skoraj ne moremo dati. Fizično ženska ne sodi tja, zaradi dela in zaradi okolja, ki je specifično, ne. Čeprav nekateri menijo, da bi jih v tipično ženskih okoljih, ki jih Jeklolivarna tudi ima, npr. jedrarna, lahko zaposlovali kot delovodkinje npr., ženske same nočejo v ženske kolektive, kar je zelo zanimivo. V pisarnah, na strokovnih nalogah, pa tudi ni lahko za ženske. Menim namreč, da dekleta že zaradi svoje narave v glavnem težje razumevajo načrte kot moški. Tako smo v tozdih dejansko med dvema mlinskima kamnoma: na eni strani so štipendistke, ki nam jih pošilja kadrovska služba, na drugi pa potrebe, skoraj praviloma le po moški delovni sili. Ker dobro poznamo resnico, in vemo, da ženske pri nas ne morejo uspeti, deklet ne silimo, da bi ostajale. Pomagamo jim poiskati bolj žensko metalurško delo (npr. kje pri raziskavah), usmerjamo jih v druge metalurške tozde, priporočamo študij itd. V praksi nas ostaja le malo.« ANITA ČEBULJ, inženirka metalurgije, vodja metalurške standardizacije v tozdu RPT, je predstavnica metalurginj v železarni, za katere se je našlo ustrezno žensko metalurško delo. »Čeprav sem želela postati stomatologinja, sem metalurginja. Odločila je štipendija, ki je za stomatologijo nisem dobila, za meta-lurginjo pa. Tako na začetku študija sploh nisem vedela, v kaj se spuščam. Toda bolj ko sem predmet študirala, bolj me je privlačil, m danes mi ni žal, da sem se odločila zanj. Tudi kaj je standardizacija, ki je danes področje mojega dela, si v začetku nisem prav predstavljala. Toda zdaj to ni več problem, veliko mi je pri uvajanju pomagal mentor. Naučil me je tudi, kako se moram kot ženska vesti v tipičnem moškem poklicu. Pomembna je samozavest, nujno samoizobraževanje, navezovanje kontaktov itd. Ce bi se primerjala npr. z metalurško tehnico, moram priznati, da mi je laze. Ljudje, s katerimi sodelujem, so na nivoju, da tako rečem, delovno okolje je neprimerljivo itd. Toda kljub temu včasih občutim neke komplekse. Ne vem, najbrž so odvisni od tega, kakšne volje si. Drugače pa menim, da so za dela, kot je moje, ženske čisto primerne, mogoče celo primernejše, kot moški. So nekatere izrazite zenske lastnosti (npr. občutek za red), ki so pri našem delu pomembne. škoda le, da so potrebe po ženskah za dela, kot je moje, zelo omejene.« Industrijski pleskarji niso samo" HUMANIZACIJA DELA Bi mislil: Zelezarji smo eno, delamo drug za drugega in vsi za vse, vsi smo enaki. Pa kaj hitro izgubiš to prepričanje, ko stopiš malo po fabri-ki. Lestvica vrednotenja posameznikov in skupin je več ali manj osebna stvar; najbolj objektivna je še tista, ki jo izkazuje plačilna kuverta. In glede nanjo je kar 'cela poklicna skupina železarjev — pleskarjev prepričana, da so cenjeni manj kot drugi. Razdeljeni so med štiri tozde. Največ (osem) jih je v SGV, štirje so v Jeklolivarni, dva in pol v Strojih in delih, eden pa samotari v Pnevmatičnih strojih. Vsi imajo enako ali podobno delo, enake in podobne nerešene probleme. Tozdi jih rešujejo vsak zase, večinoma tako, da rečejo: »Tudi drugi nimajo več, zakaj hočeš ti!« Pleskarji menijo, da bi kot enotna skupina delo laže organizirali in več dosegli, tozdom pa, kot kaže, sedanja organiziranost ustreza. Imajo od nje res le korist? Ali ni bolje imeti delavca, ki je zadovoljen in dela z veseljem ter več naredi — četudi za večje plačilo — kot pa takega, ki mu občutek zapostavljenosti jemlje veselje do dela? PRIZNATI KVALIFIKACIJO IN OKOLJE Pobudnik tega zapisa je pleskar iz modelne mizarne Luka Babin. 2e pred kakim poldrugim letom mi je prišlo na uho, da bi bil rad nekaj povedal za Fužinar. Pa vse do zdaj ni bilo prave priložnosti. Ko sem ga tokrat vprašala, če ga stvari še vedno žulijo, je najprej zamahnil z roko, potem pa priznal, da je tema še vedno vroča. »Modelna je pred nekaj leti dobila novo stavbo, tudi lakirnica ima prostor v njej, toda ni v redu,« je pokritiziral. »Delamo s strupenimi snovmi. V zadnjem času uporabljamo neke nemške lake. V njih je taka snov, da te pri delu začne boleti želodec. Jamrajo predvsem ženske. Dve sta bili k nam invalidsko premeščeni iz čistilnice. Najprej se jima je zdelo, da sta prišli na vikend, zdaj pa že pravita, da je tu slabše kot tam. Julijano Kotnik, ki so jo premestili iz čistilnice zaradi živcev na roki, je po dveh letih dela v lakirnici začel mučiti išias. To ni čudno, saj moramo pozimi prenašati mraz, ki vdira v prostor pri odprtinah za ventilatorje. Večkrat te luknje zaslonimo, ko se pa nabere plin pa prah, brez ventilatorjev ne moremo. 2e tako ali tako niso posebno učinkoviti.« Babin in sodelavci menijo, da bi jim morali priznati težje delovne pogoje, kot so jim priznani s petim okoljem. Vsaj variabilno šesto bi želeli, kakršno so imeli prej, potem pa so jim ga ukinili. To se je zgodilo, ko sta s sodelavcem napredovala iz osme v deveto skupino sestavljenosti dela. »Po eni strani sva bila nagrajena, po drugi strani tepena. Ne vem, zakaj nam ne bi mogli priznati, kar nam gre: kvalifikacijo, ki jo midva imava, in okolje, v kakršnem res delamo.« NAPOTI DRUGIM Pleskarji v oddelku strojegradnje Strojev in delov so edini, ki nimajo lastnega delovnega prostora. Lakirni- ca sicer je, toda od proizvodne hale je odmejena samo z nizkimi planka-mi, ki ničesar ne rešijo. Razpršene barve sedajo na bližnje stroje — elektrikarji pravijo, da jim kvarijo ležaje — plini se širijo po vsej hali. Razen tega je treba velike stroje pleskati kar na mestu montaže, saj jih je nemogoče prevažati, lakirnica je tudi premajhna. Proizvodni delavci v hali se jeziio, ker morajo delati v tako onesnaženem okolju (priznano imajo tretje), želeli bi, da bi imeli pleskarji poseben prostor, vendar pa, kot je dejal Vido Dretnik, s tem problem ne bo rešen, saj bodo tudi potem, kot zdaj, velike stroje pleskali kar tam, kjer jih sestavljajo. Prav tako pa s stanjem niso zadovoljni pleskarji, ki tu delajo. Po eni strani jih delavci v hali grdo gledajo, ker jim onesnažujejo ozračje, oni sami pa delajo v še hujšem, kot jim je priznano. Peto okolje je — glede na strupena delovna sredstva, ki jih uporabljajo — zanje prenizko. Franc Vamberger je dejal, da porabijo (eden dela le po štiri ure) dnevno po 30 do 40 litrov nitrorazredčila, s katerim pred lakiranjem čistijo stroje. »Z njim čistimo tudi notranjost strojev in velikokrat smo od hlapov vsi omotični, da o posledicah za pljuča in želodec ne govorimo. Obljubljajo nam nove prostore v novi hali in nove brizgalke. Bojim se, da nam vse to ne bo veliko pomagalo, saj bodo naša delovna sredstva ostala še naprej enaka kot zdaj.« SO RES MANJ VREDNI KOT DRUGI? Pleskarji tozda SGV imajo prostore v eni najstarejših stavb železarne. Ni treba posebej poudarjati, da je prostor za njihovo delo neprimeren, saj je majhen, nizek, slabo prezračevan, zato je njihova prava lakirnica večkrat kar prostor pod milim nebom. To pa je zaradi vremenskih razmer in ceste, ki vodi tam mimo, marsikdaj nemogoče uporabljati. Opravljajo najrazličnejša pleskarska dela, so vzdrževalci in udeleženci v proizvodnem procesu. Njihova glavna skrb je vzdrževanje objektov in pohištva, veliko pa delajo tudi za proizvodnjo, eden npr. stalno dela v Težkih strojnih delih. Pri delu uporabljajo različna sredstva, vse od navadnih pleskarskih barv do kemikalij, ki so škodljive za zdravje. Imajo variabilno šesto okolje, nimajo pa beneficirane delovne dobe. Ko so zahtevali, da bi jim merili zasičenost zraka s strupenimi snovmi v lakirnici, so od ustrezne službe dobili odgovor, da ni aparatov, s katerimi bi bilo mogoče meriti koncentracijo plinov v zraku. Pleskarji menijo, da je to le izgovor, v resnici pa da se bojijo za instrumente, ki bi jih kemikalije, ki jih oni morajo uživati pri delu, razžrle. Po njihovem bi bilo nujno izmeriti, kako strupeno je ozračje v njihovem delovnem prostoru, nato pa določiti, koliko ur dnevno lahko v takem živijo, da še ni škodljivo za zdravje. Pri delu sicer uporabljamo maske, ampak te zadržijo le prah, ne pa plinov in strupov. Morali bi imeti vojaške plinske maske, toda teh po ves šiht tudi ne bi mogli imeti na sebi. Zaradi tega menijo, da so upravičeni do beneficiranega staža. Najbolj pa pleskarje boli, ker njihovo kvalifikacijo štejejo za manjvredno kot pri drugih poklicih. Prav tako so morali tri leta hoditi v poklicno šolo kot ključavničarji, prav tako so njihova dela različna — od enostavnih do najzahtevnejših — in pleskarji v železarni opravljajo vsa, dosežejo pa lahko največ deveto skupino sestavljenosti dela, medtem ko npr. ključavničarji lahko pridejo do enajste in dvanajste. Utemeljili so jim to s tem, da ključavničar pri delu lahko naredi milijonsko škodo, če ga polomi, pleskar je pa ne more. »S tako obrazložitvijo se nikakor ne morem strinjati,« je skoraj hud delovodja Ivan Mernik. »Naš poklic je enako zahteven kot vsak drug, prav tako imamo slabe, dobre in zelo dobre pleskarje kot pri ključavničarjih. Celo tako je, da se pleskarstva ne more naučiti vsak. Za ta poklic moraš imeti smisel, predvsem za barve, poznati je treba barvno dinamiko. In dolgoletno prakso in izpopolnjevanje v poklicu bi morali ovrednotiti.« Njihovega poklica drugi zato nc cenijo, nekoliko trpko razmišljajo pleskarji, ker si nihče ne upa priti blizu, da bi ga spoznal. Vsak se boji Strunov, ki bi se jih pri opazovanju nadihal. Da je ta poklic slabo cenjen, dokazuje tudi pomanjkanje podmladka. Po dolgih letih so dobili pred časom edinega mladega pleskarja, ki se je pri njih tega poklica tudi izučil. Pa mlado črkoslikarko imajo, in ta razen svojega opravlja tudi vsa druga pleskarska dela — kot njeni delovni tovariši. Pleskarji menijo, da so v zadnjem času tehnološko močno napredovali, ročnega dela imajo veliko manj kot včasih. Zdaj uporabljajo motorne brizgalke, ki omogočajo hitrejše delo. Ker pa barve in lake razpršijo, je delovno okolje pleskarjev toliko slabše in bolj škodljivo za zdravje kot včasih. Sploh pa se ne morejo meriti z njimi zunanji, stavbni pleskarji. Ne le, da ti delajo na odprtem, uporabljajo manj škodljive barve, tudi tehnološko niso tako usposobljeni kot industrijski pleskarji. Zato so naši pleskarji zunaj bolj cenjeni kot v lastni delovni organizaciji. Marsikateri, posebno tisti, ki ne vidi več perspektive za napredovanje, je že razmišljal, da bi si poiskal delo drugje. Pa za zdaj le še ostajajo. Zakaj? Morda zaradi zvestobe, morda pa jih zadržuje tudi upanje, da bodo njihovim zahtevam odgovorni končno le prisluh- Mojca Potočnik •NMNtMNMMMNMMMMMNNNtNMMM« »ČE GARAŠ, SE Tl SMEJIJO« j «Tu sva prej vsa leta delala dva. Pa se je sodelavec invalidsko upokojil in sem ostal sam. Drugega niso zapo- S slili. Saj si ni šele tu nakopal invalidnosti — tak je pri- S šel iz čistilnice. Lakirnica mu je samo pomagala priti v # invalidsko. 2 Zdaj pa tu sam prenašam smrad, požiram plin, prah • in barve, da jih pljuvam še potem, ko grem domov, do- q ma bi pa samo še pil, da bi poplaknil to svinjarijo. 9 Dela je veliko, proti koncu meseca bi bilo dobro, da w bi bil kar vse dni na šihtu, nabere se mi do 38 nadur. Dopust težko izkoristim, še lanskega imam. f Ko naredim vse, pridejo in me trepljajo po ramah. — Priden si, priden! Hvalijo me ko terca, tega pa ne nare- * dijo, da bi mi primaknili, kar mi gre. Jaz naredim svoje, oni pa ne. i ) Delo je težko, dvigam 30 do 40 kil težka kladiva na J [ pult, več ko meter visoko. Nikjer v fabriki ni zapisano, ( ) koliko bremen lahko dvigneš na šiht. Sele ko greš k zdravniku, ti to omejijo. Ampak ko si tako daleč, da < > moraš k zdravniku, si že napoti sebi in njim. Priznano imam peto okolje, šestega mi ne dajo, je pa < > tu tak smrad, da nobeden ne vzdrži tu, ko delam. Pa pridejo in se mi smejijo, taki, ki delajo na normo. Reče, ( l imam že šiht za jutri. Jaz pa nimam norme, pa delam j ( ko bik. Včasih še barve ne utegnem naročati, toliko ( i dela je. j | Nimam beneficiranega staža. Pa je tako delo, da si ves < ' usran. Barva uničuje obleko, perilo. Ko lakiram lafete, ( , moram zlesti spod, kot bi babnici lezel pod kiklo. Vča- < i sih se odpre kak pokrov in se barva zlije po meni. Kar J | je od barve, ne moreš več oprati. Kar pa barve požrem, i > najbrž tudi vse ne spravim več iz sebe. Te maske malo ( , kaj zadržijo. Največ delam z zračnimi brizgalkami, tiste i i na pritisk so boljše, ampak so kar naprej v okvari. j [ Tu me pa še drugi ovirajo pri delu. V mrazu so mi čez noč postavljali v lakirnico avto, pa slepar. Zjutraj niso ( , bili toliko, da bi mi prostor spraznili. Nihče se ni zmenil, < > ti pa delaj, kakor veš in znaš. Ali naj habam ko ptica ( , nad temi lafetami? Tako je tu. Če si problem, nisi kaj vreden, če pa de- i i laš, se ti smejijo. Zraven ti nihče nič ne da. Naredijo te za lenuha, saj tako bolje skoz prideš.« i \ Ivan Ramšak, lakirnica Pnevmatičnih strojev i i glasilo mladih delavcev železarne ravne vi I priloga informativnega fužinarja Leto XIV Mladi fužinar izhaja kot mesečna priloga Informativnega fužinarja. Uredniški odbor: Marta Vrenčur, Saša Meško, Alojz Lipovnik, Barbara Sušnik in Silvo Jaš, ki odgovarja tudi za vsebino. Ravne na Koroškem, 13. marca 1987 Št. 2 Volilno-programska koordinacijskega OO ZSMS Žele Na volilno programski konferenci so se konec februarja zbrali tudi mladi iz Železarne Ravne, združeni v koordinacijskem svetu OO ZSMS. Odveč bi bilo naštevati, da se je konference udeležilo veliko število delegatov in gostov pa predstavnikov ZSMS delovnih organizacij, s katerimi mladi železarji sodelujejo, in da so bile zelo pestre razprave. Zaradi prostorske stiske smo se odločili, da tokrat objavimo poročili predsednika in sekretarja koordinacijskega sveta za obdobje marec ’86—februar ’87 ter novo izvoljeno predsedstvo, v katerega so vključeni pred- sedniki komisij. Nekatere pestre razprave pa bomo objavili v naslednji številki Mladega fužinarja. Predsednik KS OO ZSMS je postal Milenko Kobal iz Energije, podpredsednik Alojz Lipovnik iz SGV in sekretar Jože Matečko, RPT. Predsedniki komisij: IPD, Bojan Proje, SGV, DEO, Vlado Ramšak, ETS, Informiranje, Silvo Jaš, Jeklolivarna, Kultura, Zdenka Kad-lec, TSD, Šport, Tomo Šater, Valjarna, Ekologija, Darko Rapnik, KK, SLO in DS, Andrej Ferarič, Orodjarna, MDA, Drago Pungartnik, Ujčka zmeraj privlači TSD, Kadri in priznanja, Janez Svenšek, TRO, Nadzorni odbor, Marjeta Cegovnik, Računovodstvo. S. J. POROČILO PREDSEDNIKA Od lanske programsko-volilne konference do danes smo bili s svojo aktivnostjo prisotni na skoraj vseh področjih interesnega delovanja mladih, od kulture, športa, SLO in DS, do MDA ter na področju samoupravljanja, DEO in IPD. Na kulturem področju smo izvedli dobrodelni koncert, katerega izkupiček je bil namenjen otrokom ZDUM-Črna. Z recitali smo sodelovali na raznih srečanjih in proslavah (ob dnevu mladosti, ob dnevu republike, ob obisku graničarjev na karavli Sonjak). V letu 1986 smo dosegli vidne rezultate na področju mladinskega prostovoljnega dela. Naši mladinci — brigadirji so sodelovali na zveznih delovnih akcijah (Istra’86). Na nivoju SOZD ZSMS smo imeli brigadirja v brigadi Norbert Weber, ki je delala v Smederevu. Poleg akcij, kjer smo sodelovali, pa smo organizirali MDA »IVARCKO JEZERO ’86«. Izvedli pa smo še mnoge akcije znotraj železarne (pobiranje starega železa, čiščenje zelenic, sajenje okrasnega grmičevja itd). Stalno smo bili prisotni z delovnimi akcijami ob raznih praznovanjih na Ivarčkem jezeru. Tudi na področju samoupravljanja smo bili aktivni, saj smo obravnavali akte in pravilnike, ki so velikega pomena za naš nadaljnji razvoj, tako DO kot naše mladinske organizacije. Zavedamo pa se, da moramo temu področju posvetiti še več časa in dela. Boj, ki nas čaka, je v bistvu boj za večjo produktivnost, za večji izvoz, za omejitev vseh vrst porabe v realne okvire, za večje varčevanje, za maksimalno aktiviranje notranjih rezerv, za odgovornost vsakega posameznika, skratka, za učinkovito aktiviranje materialnih, naravnih in človeških potencialov, za večje angažiranje vseh samoupravnih družbenih subjektov. To pa bo mogoče le, če bo nosilec vseh nalog in ciljev delavec samoupravljalec. Prav tako se zavedamo, da bo samo dobro obveščen delavec mladinec kos nalogam, ki so pred nami. V ta namen je uvedena nova oblika informiranja v Mladem fužinarju (novice iz OO), kjer bomo mladim še bolj nazorno prikazali številne aktivnosti in dogodke, ki potekajo v Železarni Ravne in izven nje. Izdelali smo tudi oglasne deske, ki bodo pripomogle v tozdih k boljšemu informiranju. Teče tudi akcija za najbolje urejeno oglasno desko OO. Dobro smo sodelovali z mladimi iz DO TAM Maribor, predvsem pri izmenjavi delovnih izkušenj ter na področju mladinskega dela. Stike smo navezali z mladimi iz DO Avto-radgona iz Gornje Radgone, Gorenja in z mladimi iz Jelšingrada. Vključili smo se v akcijo za izbiro kandidatov za funkcije na OK ZSMS Ravne. Predlagali smo tudi dva kandidata za nagrado oz. priznanje Železarne Ravne za dosežke pri mladinskem prostovoljnem delu — akciji »IVARCKO JEZERO ’86«. To nagrado sta brigadirja tudi prejela. Na koncu bi poudaril še nekaj stvari, za katere se moramo mladi še posebej angažirati. 1. Moramo se zavzemati za skrajno odgovoren odnos do družbene lastnine, za zakonitost, spoštovanje in izvajanje sprejetega, za mo- Tukaj bo nastal odlitek ralo, ki temelji na samoupravni zavesti. Premagati moramo dvojnost, ki je skrita v naši zavesti, da smo za zakonitost, kadar gre za privatno lastnino, nismo pa vestni in dosledni ter odločni, kadar gre za družbeno lastnino. Zato moramo širše in dosledno uveljavili samoupravno delavsko kontrolo. 2. KS OO ZSMS Železarne Ravne je zgolj posvetovalno telo, ki koordinira delo med posameznimi OO ZSMS. In kadar govorimo o koordinaciji, se moramo dotakniti vprašanja osebne in kolektivne odgovornosti. KS OO ZSMS je telo, na katerem zavzemamo določena stališča ter smernice za skupno aktivnost v ZSMS ali pa v ostalih družbenih dejavnikih. Naslednji člen v tej verigi je delo posameznikov in OO ZSMS, da vsa ta stališča z veliko mero odgovornosti in zavzetosti realizirajo v svojih mladinskih temeljnih sredinah. Stvarnost pa velikokrat kaže povsem drugačno podobo. Pojavljajo se razne slabosti in šibkosti znotraj posameznih OO ZSMS (predsednik sam pač vedno ne more biti gonilna sila); na drugi strani pa manjka nosilcem ključnih funkcij nekoliko več agresivnosti pri doseganju zastavljenih ciljev. Ravno zaradi tega moramo v prihodnje biti veliko bolj pozorni do podobnih pojavov na relaciji KS OO ZSMS — OO ZSMS ter se še bolj zavzemati za demokratizacijo odnosov v vseh sredinah oziroma upoštevati vse dobre in koristne predloge, ki povratno prihajajo nazaj do KS OO ZSMS, kajti vse to tvori mozaike, iz katerih potem raste in se gradi uspešnost ZSMS v koordinacijskem svetu. To pa v veliki meri predstavljajo ravno predsedniki osnovnih organizacij. Zavedati se moramo, da ne predstavljajo sami sebe in ravno zato morajo biti oboroženi z mnenji in idejami mladih v svoji sredini ali pa vsaj z mnenji predsedstva. Z našo nadaljnjo odgovornostjo in resnostjo bomo dosegli, da bo mladinska organizacija še bolj enakopravna v primerjavi z ostalimi dejavniki. V nekaterih sredinah smo mladi še vedno zapostavljeni. Za takšen problem smo krivi vsi in ne le mladi, ker radi vse prevečkrat tarnamo. Takšna koncentracija se torej pričakuje od vseh predsednikov OO na nivoju Železarne Ravne, takšna opomba najbrž ni odveč, na drugi strani pa moramo za razreševanje problemov vključiti ostale dejavnike vključno s poslovodno strukturo, saj so po funkciji dolžni, da mladim pomagajo pri reševanju njihovih problemov ter skrbijo za afirmiranje ZSMS. Vendar pa vsega tega brez angažiranja predsednikov in slehernega mladinca ne bo. Novemu predsedstvu želim obilo uspehov pri delu. Predsednik KS OO ZSMS Darko MARINC POROČILO SEKRETARJA V minulem letu smo imeli 10 rednih sej. Poleg tega so se redno sestajale komisije in njihovi vodje. S svojo aktivnostjo smo bili prisotni skoraj na vseh področjih interesnega delovanja mladih, od športa, kulture, MDA, družbeno ekonomskih odnosov ter idejno političnega delovanja. Na športnem področju smo organizirali tradicionalni košarkarski turnir ob dnevu republike, sodelovali smo na novoletnem turnirju v malem nogometu, imeli košarkarsko ekipo, ki je nastopala v medobčinski ligi. Ogledali smo si tudi slalom za svetovni pokal v Kranjski gori. Na kulturnem področju smo sodelovali na proslavah, kot je dan graničar- jev, dan JLA, otvoritev MDA »IVARCKO JEZERO 86«. Sodelovali smo na okroglih mizah, katerih organizator je bil sindikat. Na področju SLO in DS smo se udeležili pohoda Koroška v zimi '86 in pohoda Po poteh 14. divizije, udeležili smo se obrambnega dne, katerega organizator je bil OK ZSMS, ter sodelovali na orientacijskem pohodu v Dražgošah. Komisiji za IPD in DEO sta uspešno organizirali seminar, ki pa je žal bil zelo skromno obiskan. Na splošno pa lahko ocenim seminar kot uspešen, saj smo spregovorili o problemih, ki tarejo mlado generacijo. Sodelovali smo tudi na seminarjih in posvetih, katerih organizator je bila OK ZSMS ali pa SOZD ZSMS Slovenske železarne. Na področju informiranja smo naredili korak naprej, vendar pa nismo zadovoljni s potekom informacij v OO ZSMS, zato bomo organizirali seminar, ki bo namenjen informiranju. Sedaj poteka v železarni akcija za najbolje urejeno oglasno desko. Na področju mladinskega prostovoljnega dela smo lahko zadovoljni z organizacijo kakor tudi z izvedbo akcije na Ivarčkem jezeru. Pripravljamo se že na akcijo, ki bo na Ivarčkem jezeru v juliju, kjer bomo čistili traso za smučanje. Z akcijami smo sodelovali tudi z OK ZSMS Ravne, kakor tudi s SOZD ZSMS Slovenske železarne. Na teh akcijah je aktivno sodelovalo 21 brigadirjev iz Železarne Ravne. Organizirali pa smo tudi več lokalnih delovnih akcij. Aktivno smo sodelovali z mladimi iz SOZD ZSMS, s TAM Maribor in Gorenjem iz Titovega Velenja. Bilo je še več manjših akcij, katerih pa v svojem poročilu nisem zajel. Program KS OO ZSMS Železarne Ravne smo skoraj v celoti uresničili, predvsem pa si moramo zadati nalogo, da v mladinsko delo pritegnemo še večje število mladih. Več bomo v prihodnje morali storiti na političnem področju, saj se vse premalo vključujemo v razprave na nivoju sindikata, delavskega sveta in ZK. Vse premalo pa dajemo pobude za razreševanje problemov, ki so širšega pomena. Sekretar KS OO ZSMS Milenko KOBAL Ključne usmeritve občinske konference ZSMS Ravne za obdobje februar 1987 — februar 1988 Občinska konferenca ZSMS Ravne na Koroškem je v petek, 13. februarja, sprejela naslednje usmeritve za delo v obdobju februar 1987 — februar 1988. — Da bo naša organizacija frontna, samostojna in učinkovita, moramo začeti ZSMS hitreje razvijati. V njej morajo mladi najti mesto izražanja vseh svojih stališč, predlogov, mnenj in interesov. Z množično aktivnostjo mladih in vsebinskim delom OO ZSMS bomo okrepili delo mladih v vseh procesih in mehanizmih usklajevanja, dogovarjanja in odločanja v delegatskem sistemu, ki krepi samoupravni položaj delovnih ljudi in mlade generacije. Vztrajati moramo na družbenih načelih in merilih kadrovske politike, še posebej pa na krepitvi frontne in samostojne kadrovske politike v ZSM Slovenije. — Kjer mladi zaradi objektivnega položaja ne morejo sodelovati v delegatskem odločanju, se mora ZSMS bolje organizirati (predvsem mladi v kmetijstvu). Več naporov moramo vložiti v izboljšanje družbenoekonomskega položaja mladih delavcev, kmetov, brezposelnih, mater samohranilk, učencev in študentov. Bolj sodelovati v pripravah in pri sprejemanju najpomembnejših dokumentov v družbenopolitični in samoupravni skupnosti. Pri mladih je vedno bolj prisotna stanovanjska problematika. Zaradi tega se moramo zoperstaviti zmanjševanju deleža sredstev za stanovanjsko gradnjo. Bolj aktivni mora- mo biti v prizadevanjih za spremembo lestvice za soudeležbo mladih, kot tudi za boljše kreditne pogoje pri nakupu stanovanj. — Se vedno izstopa problem zaposlovanja žensk v naši občini. Naša dolžnost je, da vztrajamo pri prestrukturiranju gospodarstva, podpiramo prizadevanje za hitrejše razvojne programe, investicije, inovacije (kot tudi primerno nagrajevanje le-teh), uvajanje nove tehnologije, za odpiranje produktivnih delovnih mest — programov, ki bodo predvsem primerni za zaposlovanje žensk. Spodbujati moramo ustanavljanje malih produkcijskih enot povsod tam, kjer bodo možnosti za to. — Povsod tam, kjer so kršene samoupravne pravice delavcev, občanov ali mladine, bomo vključili mladinsko samopomoč kot eno izmed oblik odpravljanja nedoslednosti in reševanja problemov. — Vključevali se bomo v vse oblike ohranjevanja revolucionarnih tradicij (varstvo spomenikov NOB, organizacija kvizov Tito— revolucija—mir itd.). Se bolj moramo okrepiti našo vlogo in položaj pri nabornih pripravah, usposabljanju .. . — Se bolj aktivno se moramo vključevati v preobrazbo vzgoje in izobraževanja. Spremljati in spodbujati moramo ustreznejše vrednotenje pedagoškega dela. Opremljanje šol z različno tehnično in drugo opremo postaja nuja, enako kot subvencioniranje učbenikov — vse te aktivnosti moramo budno spremljati, saj bo le od tega odvisna kvaliteta izobraževanja mladih. Bolj budno moramo spremljati izvajanje štipendijske politike, predvsem podeljevanje kadrovskih štipendij iz združenih sredstev. Bolj se moramo vključevati v reševanje problemov proizvodnega dela, delovne prakse in Pripravništva. — V okviru možnosti bomo še vedno spodbujali delo študentskega servisa v poletnih mesecih oz. v počitnicah. — Nadaljevati moramo z idejnopolitičnim usposabljanjem mladih v OO ZSMS, kjer morajo biti v ospredju temeljna vprašanja našega družbenega razvoja. Usposabljati moramo mlade, da se bodo kar najuspešneje vključevali v delegatski sistem tako na šolah, v KS, društvih kot tudi v delovnih organizacijah. — Organizirali bomo predavanja in okrogle mize o aktualnih problemih našega časa. Predvsem pa moramo pri mladih spodbujati ekološko zavest in pa skrb za okolje, v katerem živimo. — Obveščanje znotraj mladinske organizacije mora postati hitrejše in vsebinsko bogatejše, da bo obogatilo delo mladinske organizacije (izdajanje glasil, še večje sodelovanje s Koroškim radiom, informacije morajo prihajati iz vseh OO ZSMS). O ® V februarju je bil v Bohinju seminar za vodje ter člane centrov za mladinsko prostovoljno delo pri OK ZSMS ter člane štabov letošnjih mladinskih delovnih akcij v Sloveniji. Čeprav tovrstna oblika izobraževanja Poteka vse leto, pa ne moremo reči, da se Program ponavlja. Glede na različne oblike prostovoljnega dela, predvsem pa na njihove razsežnosti ter različnosti v organizaciji in samem poteku smo bili priča, da je bila ponudba ter izvedba oblik prostovoljnega dela zelo pestra. Tudi nov propagandni pristop, s katerim želimo doseči večjo popularizacijo prostovoljnega dela pri nas, ni kar tako. Popularizacija mladinskega prostovoljnega dela tudi s pomočjo takoimenovanih tržnih komunikacij mora biti letos osrednja naloga vseh vodij centrov za mladinsko prostovoljno delo v občinskih konferencah ZSMS. Tako se bo — Poživiti moramo delo mladinskih organizacij, predvsem v KS, kjer moramo doseči boljše sodelovanje med DPO in društvi. Skupaj z njimi bomo morali zagotavljati možnosti za bogatejše preživljanje in organiziranje prostega časa, pomagati zagotavljati sredstva in prostore za organiziranje klubov mladih, o katerih že dalj časa govorimo in za katere smo mnenja, da bi vsestransko popestrili delo mladih. V ta namen bomo organizirali okroglo mizo, kjer bodo sodelovali vsi predstavniki DPO. Na njej bomo prikazali način delovanja kluba mladih. Organizirali in razvijali bomo zabavno dejavnost (plese, koncerte, razstave, kvize .. .), ki jo mlad človek (kot pravzaprav vsak) nujno potrebuje za nabiranje novih moči v šoli, na delovnem mestu. Kot že dve leti, bomo tudi letos organizirali večjo prireditev, katere izkupiček bo namenjen organizacijam, ki potrebujejo sredstva za svojo dejavnost. Na teh prireditvah bodo sodelovali najbolj znani izvajalci kulturnega in zabavnega življenja pri nas. — Se tesneje bomo sodelovali z DPO v občini, KS, šolah in delovnih organizacijah. S tem bomo pripomogli k temu, da se bodo mladi razvijali v zrele ljudi, ki bodo pripravljeni vsestransko sodelovati v delegatskem sistemu. IN TAM nadaljevala že lani začeta široko zasnovana propagandna akcija za razne oblike mladinskega prostovoljnega dela. Razumemo jo kot poskus celovite predstavitve oblik mladinskega prostovoljnega dela ter kot način za spreminjanje »imagea« akcij v javnosti. Lanski rezultati so bili dokaj dobri. Ravno zategadelj bomo podobno obliko za propagiranje mladinskih delovnih akcij uporabili tudi letos. Gre za enotno grafično podobo plakatov, za organiziranje okroglih miz s predstavitvijo celotne problematike MPD, za radijska in televizijska sporočila na mrežah v Sloveniji in zunaj nje. Enotno ter usklajeno propagando naj vodijo v vseh mladinskih klubih, po OO ZSMS, v raznih glasilih (tovarniških, občinskih in mladinskih) pa naj stalno pišejo o njej. Zavzeto in zbrano To je bilo samo nekaj skupnih izhodišč, ki so jih udeleženci seminarja obravnavali, še temeljiteje pa se bodo pomenili o organiziranju akcij ter pripravah brigad iz občinskih konferenc ZSMS za letošnje republiške in zvezne delovne akcije konec marca. • Mladinci tozda ETS so organizirali v počastitev slovenskega kulturnega praznika turnir v malem nogometu. Zanimanje za ta turnir je bilo izredno, saj se je prijavilo zelo veliko ekip, kar 24. Tekme so bile razgibane ter borbene, pokale so osvojile naslednje ekipe: prva je bila Oranžni blisk iz SGV, na drugo mesto se je uvrstila ekipa picerije Škufca Prevalje ter na tretje mladi nogometaši iz Brezna. Mladinci ETS so s tem turnirjem prispevali svoj delež v mozaik številnih kulturnih ter športnih prireditev ob osrednjem kulturnem prazniku in prav bi bilo, da bi jih v prihodnje posnemala še kakšna mladinska organizacija v železarni. • Od začetka februarja imamo tudi mladinci svoj izobraževalni center. Tako se namreč imenuje prenovljeni mladinski dom ZSMS v Bohinju. Prenovitelji doma so takoj določili program dejavnosti centra. V njem je treba zagotoviti prednost raznovrstnemu mladinskemu dogovarjanju, predvsem pa vsem oblikam in metodam družbenopolitičnega izobraževanja mladih. Takšen je tudi zdajšnji koncept doma. V prihodnje pa se bo izobraževalna dejavnost povezala s turistično, tako da bodo vrata doma na široko odprta vsem mladim ne le iz Slovenije, temveč tudi iz Jugoslavije in iz drugih držav. ® Komisija za informiranje pri KS OO ZSMS Železarne Ravne je poslala v vse OO ZSMS razpis za tekmovanje za najbolje urejeno oglasno desko. S tem poskuša in želi doseči, da se zdajšnje oblike informiranja uveljavijo tudi prek oglasnih desk ter tako zagotovijo čimvečjemu številu mladih ter drugih pretok, hitrih in neposrednih informacij. Tudi nagrade za najbolje urejene deske so mikavne, tako da se v sleherni OO ZSMS splača potruditi. Silvo Jaš Pohodniki na Graški gori. Letošnjega tradicionalnega pohoda Po poteh 14. divizije se je ponovno udeležila množica mladih. Na njem so se zbrali mladi iz OK ZSMS koroške krajine, Pripadniki teritorialnih enot in mladi iz pobratenih občin. Pohod je tudi tokrat priredila OK ZSMS Slovenj Gradec. Pohodnike je pot vodila po obronkih Paškega Kozjaka, Završ, Graške aore in Smiklavža. Ustavljali so se pri spomenikih, se pogovarjali z borci ter obujali in podoživljali legendo 14. divizije v teh krajih ter nadčloveške napore, ki so jih premagovali borci na tej dolgi poti. Mladi so v dveh dneh pohoda podoživeli kanček zgodovine naše NOB. Silvo Jaš Predsednik osnovne vzdrževalcev »Osnovna organizacija mladih vzdrževalcev je ena izmed najbolj številnih v Železarni Ravne. Precej je razdrobljena po delovnih skupinah, zato je delo z mladimi precej otež-kočeno. Če se najprej dotaknem sestankov, moram reči, da je tu bila prav slaba bera. Morali smo se večkrat dobiti, da smo lahko eno stvar izpeljali do konca, večkrat pa se je zgodilo, da se je moralo odločiti le med nekaterimi posamezniki osnovne organizacije. Z deli posameznih komisij pa je prav tako. Najbolj aktivni sta bili komisiji za šport in kulturo. Marsikdaj razmišljam, zakaj se mla- Bojan Proje di tako slabo vključujejo v obravnavo posamezne problematike, ali jih ne zanima ali pa že na začetku obupajo, da s svojimi predlogi ne bodo bistveno spremenili stvari, ki nas tarejo. Vendar pa sem mnenja, da moramo to znova in znova poskušati. Enkrat bomo verjetno le uspeli.« Tako je uvodoma predstavil svojo osnovno organizacijo predsednik BOJAN PROJE »Bojan, kako pa pri vas poteka informiranje?« »Informiranje mladih vzdrževalcev je dokaj dobro. Največ nam služi oglasna deska, Iz poročila o delu MLADINSKA ORGANIZACIJA JE ŠE PREMALO FRONTNA Še vedno ne moremo reči, da je mladinska organizacija tako frontna, samostojna in učinkovita, kot bi morala biti. Kljub temu, da na republiški ravni postaja zmeraj bolj samostojna, še vedno lahko rečemo, da mladinske organizacije po občinah v Sloveniji še niso take. Nismo še tako organizirani, kot bi morali biti. Predvsem nas pestijo kadrovski problemi. Saj se vodstva po osnovnih organizacijah ZSMS, predvsem v krajevnih skupnostih, prepogosto menjavajo. V določenih obdobjih zaživijo mladinske organizacije po KS, ki pa kmalu obupajo pri delu, saj navadno pri vseh akcijah ostanejo sami. So pa tudi posamezne KS, ki pri delu mladine hočejo sodelovati in pomagati pri organizaciji raznih akcij. MLADI NIMAMO PROSTOROV Mladi smo zastopani v vseh organih, tako v DO, KS kot tudi na ravni občine in republike. Seveda pa je vprašanje, kako te svoje interese zastopamo in si jih upamo izvesti. Še bolj bi se morali ukvarjati s stanovanjsko problematiko, s problemi zaposlovanja mladih, štipendiranja, kadrovanja mladih na odgovorna vodstvena in vodilna mesta, prav tako pa s prostorsko in finančno problematiko mladinskih organizacij. Ta problem je še posebej pereč v vseh OO ZSMS. Marsikomu se zdi nepomembno, ali ima mladina prostore ali ne. organizacije mladih Bojan Proje na katero redno dajemo zapisnike in obvestila. Komisija za kulturo pa oglasno desko ob kulturnih praznikih tudi primerno uredi. Nekaj problemov se sicer pokaže pri obveščanju področnih skupin, ki pa jih skušamo odpraviti z ustnim izročilom.« »V vašem tozdu je zelo razvita inovativna dejavnost. Bi nam hotel o tem kaj povedati?« »V začetku naj za spodbudo povem, da smo po številu inovacij eden od vodilnih tozdov v naši delovni organizaciji, čeprav so majhne in večji del v obliki izboljšav, ne patentov, ustvarjajo velik prihodek, čeprav ga včasih ne moremo izračunati, dobivajo pa zmeraj večja priznanja. Toda kljub našim uspehom smo še z meraj na začetku novih možnosti, kajti vsakodnevna srečanja z deformiranimi stroji in napravami bi morala ob pomoči strokovno usposobljenega delavca spodbuditi in občutno povečati število inovacij.« »Kakšen program ste si zastavili v prihodnje?« »Udeležili se bomo vseh akcij, ki jih bo organiziral KS osnovnih organizacij Železarna Ravne. Sami pa bomo organizirali akcije v okviru svojega prostega časa.« »Bi ob koncu še kaj dodal?« »Verjetno bi se moral dotakniti tudi problema pripravništva, saj v našem tozdu zaposlimo veliko pripravnikov in potem marsikateri sodelavec — pripravnik v strahu pričakuje, kaj bo, ko mine doba pripravništva, ali bodo lahko ostali med nami in opravljali poklic, za katerega so se po osnovni šoli tri, štiri ali sedem let mučili in si prizadevali, da bi lahko po končani šoli dajali našemu tozdu in naši družbi pridobljeno znanje ali pa bodo morali zapustiti naše sredine, in ponovno pisati prošnje ter si iskati zaposlitve v drugih podjetjih, da bodo dobili sredstva za vsakodnevno preživljanje in obstoj.« »Bojan, še naprej ti želim veliko uspehov pri vodstvu osnovne organizacije in hvala za tvoje odgovore!« Pogovarjala se je: Marta Vrenčur OK ZSMS Večina starejših pač pravi, da oni včasih niso imeli možnosti zabave, kot jih imajo danes, pa so se ravno tako udeleževali de- lovnih akcij in so delovali tako v KS, kot tudi tam, kjer so zaposleni. Za aktivnost mladine v občini bi na prvi pogled lahko rekli, da je zadovoljiva. Mladi se vključujejo v 44 telesnokulturnih organizacij, ki imajo skupaj 71 klubov oz. sekcij, v občini deluje 27 kulturnih društev, ki združujejo 61 sekcij. Res, na prvi pogled je veliko možnosti, kjer lahko mladi preživljajo prosti čas. Vendar pa je to le na prvi pogled. Mladi v občini nimamo prostorov, kjer bi se lahko odvijala klubska dejavnost, ki smo si jo zamislili. Mladim še vedno ne zaupajo uporabe prostorov, ki so v lasti društev ali drugih organizacij v občini. Teh prostorov je v naši občini dovolj (samo na Prevaljah so 4). MLADI SI ŽELIMO SPREMEMB Med mladimi je interes in pripravljenost za spreminjanje sedanjih razmer. Mlada generacija, zaposlena v združenem delu, je aktivni del verige, ki je zainteresirana za spreminjanje razmer v programu gospodarske stabilizacije. Mladi v sistemu vzgoje in izobraževanja so najbolj zainteresirani za dosledno uresničevanje samoupravne preobrazbe tega področja. Za nadaljnji demokratični razvoj socialistične samoupravne družbe in s tem povezane naloge subjektivnih sil je po-mebno, da bo ZSMS omogočala in razvijala odgovorno in samostojno delovanje mladih. Seveda pa to ne bo mogoče, če se ne bomo v to vključevali vsi mladi, tako v KS, šolah in DO. Zavedati se moramo, da lahko mladinska organizacija reši veliko problemov mladih. Vendar pa ravno zaradi tega, ker ne delujemo tako frontno, kot bi morali, gredo problemi mladih še vedno mimo mladinske organizacije. Predsedstvo OK ZSMS Ravne na Koroškem DOMISLICE Nepravilnost: če dobiš več plače kot jaz. Golf je draga inačica igre s frnikolami. Večji je otok znanja, daljše je obrežje dvomov. Ne ponavljajmo zmeraj istih napak — izbira je vendar velika! Vsem brigadirjem in veteranom iskreno čestitamo ob 1. aprilu, dnevu brigadirjev, ter jim želimo veliko uspehov v letošnjem brigadirskem poletju! Komisija za mladinske delovne akcije pri KS OO ZSMS železarne PROCESNO RAČUNALNIŠTVO V ŽELEZARNI RAVNE V Železarni Ravne beležimo prve dejavnosti na področju računalništva že pred letom 1970. Procesno področje pa se je pričelo leta 1976 z nabavo opreme za Jeklarno. V zadnjih letih smo uvedli okoli 50 NC strojev in pridobili prve izkušnje pri CAD-CAM sistemu. Dinamični razvoj procesnega računalništva in avtomatizacije proizvodnih procesov v Železarni Ravne služi kot vzor za vse druge delovne organizacije v sozdu. Danes se procesni računalniki uporabljajo na tako širokem področju, da je težko dati kratek oris in zajeti vse faze razvoja. — Aplikacije procesnega računalnika v jeklarni so pri pripravi dela jeklarne, vodenju dnevne knjige naročil šarž za vse talilniške agregate, izračunu optimalnega vložka za visoka in nekatera srednje legirana jekla, avtomatskem izračunu dodatkov ferolegur, sprotnem vodenju ferolegur ter legiranega odpadka pri pečeh in na skladiščih, uporabi programov za prikaz predpisane tehnologije izdelave jekla, kompletnem nadzoru nad informacijami iz kemijskega laboratorija, računalniškem vodenju električne konice ter vrsti drugih zanimivih aktivnosti, kot je interaktivna uporaba matematičnostatističnih analiz, avtomatsko zbiranje in shranjevanje podatkov procesov, napovedovanje kaljivosti jekel iz kemične sestave itd. — Razvoj, uvajanje in uporaba mikroprocesorjev na področju avtomatizacije delovnih postopkov. Na tem področju je zaslediti zlasti zadnjih nekaj let vidne rezultate: npr. pri avtomatizaciji zalaganja in razlaganja ogrevancev pri krožni peči za posluževanje kovaškega stroja, pri avtomatizaciji doziranja legur pri EOP in vakuumskih napravah, pri avtomatizaciji zalaganja in razlaganja krožne peči za termično obdelavo ulitkov, numerično krmiljenje obdelovalnih strojev. V teku so tudi številne druge aplikacije v Kovačnici, Valjarni in Jeklarni. (Vir: Železarski zbornik 1986, št. 4. Ocena stanja in analiza razvoja uporabe procesnega računalništva v Slovenskih železarnah) To razmišljanje je verjetno preveč kritično. V realnem življenju je treba poiskati kompromisne rešitve, vendar morajo biti takšne, da težijo k doseganju boljših rezultatov dela, ne pa k nazadovanju. Problemov je seveda še več, vendar preveč, da bi vse navajali. Gojko Melanšek Tozd RPT MNENJE SLUŽBE ZA SISTEM OD Strokovni delavci službe za sistem OD smo skupno z ravnateljem tozda RPT in vodjem konstrukcijskega biroja pregledali vse analitične ocene del oz. nalog vseh delavcev v biroju. Poleg tega pa tudi vse predpisane in dejanske izobrazbe, stopnje že uveljavljenega strokovnega razvoja delavcev, stopnje ustvarjalnih del, osebnega prispevka, odstotka delovne dobe in stalnosti in končno tudi OD za januar — Drugo stopnjo strokovnega razvoja ima 34 delavcev, četrto stopnjo 1 delavec, ostali pa še nimajo priznane nobene stopnje strokovnega razvoja. V letošnjem letu bo dana možnost za višjo stopnjo tistim, ki bodo izpolnjevali pogoje. — Tako za ustvarjalnost kot za strokovni razvoj že tečejo akcije v tozdu RPT. Pri tem je treba pripomniti, da je predvsem v ustvarjalnosti na navedenih de- POLEMIKA PROBLEMI KONSTRUKTERSKE DEJAVNOSTI V ŽELEZARNI RAVNE Ni moj namen, da bi opisoval Pomembnost razvojne in konstrukterske dejavnosti v proizvodnem procesu. Osredotočil bi se le na nekaj najbolj perečih yprašanj, ki pestijo konstrukter-ie in ki jih opažajo že pripravniki. Prav seminarska naloga enega izmed njih je bila tudi Povod mojega pisanja. Fant je prelistal nekaj zapisnikov zbora delavcev v konstrukcijskem biroju iz preteklih let. Ugotovil je, da se določena kritična vprašanja pojavljajo iz meseca v mesec, iz leta v leto, odgovora pa ni. Eno najvažnejših yprašanj, ki pesti delavce v KB, je stimulativno nagrajevanje po delu in inovativna dejavnost. Sodeč po zapisnikih se ta problem Pojavlja že več let. Odgovori so bili več ali manj vedno enaki. Predstavil bom konkreten primer: — Odgovori na postavljene zahteve in vprašanja sindikalne skupine KB; Ravne, 12. 6. 1985. Vprašanje: Ali je res nevzrd-žen položaj konstrukterjev zaradi slabega nagrajevanja? Odgovor: Ce primerjamo osebne dohodke konstrukterjev z OD v našem tozdu, potem ta trditev ne drži. Saj lahko ugotovimo, da s° v konstrukcijskem biroju posamezna delovna mesta, kjer se doslej zahteva izobrazba tehnik, celo bolje ovrednotena kot pa v drugih službah. Vprašanje: Ali je razvojno de-lo v celoti slabše ovrednoteno ali ne? Odgovor: Lahko trdimo, da dobro razvojno delo ni nikoli dovolj dobro plačano. Saj še sedaj ne izkoriščamo možnosti, da bi dobrega in ustvarjalnega razvojnega delavca boljše nagradili z večjim osebnim prispevkom. Tega ne storimo, ker prevladuje bojazen pred zamerami, predvsem tistih, ki niso bili toliko uspešni. Takšna debata je že zastarela, vsaj po datumu sodeč. Vendar ni tako. Tragika je v tem, da so odgovori vedno enaki. Ce analiziramo odgovor na prvo vprašanje, lahko ugotovimo, da je primerjava ovrednotenja delovnih mest pomanjkljiva. Primerjani niso OD med konstrukterji (tehniki, inženirji) in nekvalificiranimi delavci. Po mojih opažanjih teži nagrajevanje k vse večji uravnilovki. OD konstrukterjev še daleč ni stimulativen, čeprav bi moral biti, saj je narava dela takšna, da zahteva zbranost in veliko voljo do dela. Podoben problem je z inovacijami. Delo konstrukterjev v železarni je že samo po sebi inovativno. Zato je popolnoma nesmiselno govoriti o uveljavljanju inovacij v KB in se spraševati, kaj je inovacija in kaj ne. Že v osnovi nagrajevanja bi bilo to normalno upoštevati. Če analiziramo odgovor na drugo vprašanje, lahko ugotovimo, da je tudi ta neustrezen. Ce se bojimo realno ovrednotiti delo in si pogledati v oči, potem sploh ne moremo govoriti o kakršnemkoli razvoju ali napredku v znanosti. V novih prostorih konstrukcijskega 1987. Poleg tega pa smo pregledali tudi dejansko obračunani OD. Vse to smo primerjali z drugimi strokovnimi delavci v DO za enake profile izobrazbe (raziskave, razvoj, tehnologija službe in obrati) ter z OD nekaterih delavcev v konstrukcijskih birojih Železarne Jesenice in Železarne Store. Ugotovili smo naslednje: — Z uveljavitvijo sprememb v sistemu OD z referendumom junija 1986 smo uvedli za stimulacijo na takih delih oz. nalogah: sistem strokovnega razvoja in ustvarjalnosti. To smo uvedli med drugim tudi zaradi mnogih pripomb na zborih delavcev in na delovnih skupinah delavcev konstrukcijskega biroja, razvoja in seveda drugih. — Ugotovili smo, da trenutno uveljavlja v konstrukcijskem biroju ustvarjalnost 11 delavcev od skupno 45 zaposlenih. Vsi ostali imajo seveda tudi to možnost. lih oz. nalogah v biroju potencialna možnost in imajo delavci v biroju v tem smislu prednost pred drugimi. — S sistemskimi rešitvami, sprejetimi z referendumom, se je torej stanje na področju projektiranja, razvoja raziskav in tudi na ostalih področjih bistveno spremenilo. Ne veljajo torej več trditve izpred let, da se ni nič spremenilo oz. da odgovorov ni. Odgovor so sistemske spremembe, ki smo jih sprejeli. To je tudi bistvo odgovora na navedbe o problemu konstrukterske dejavnosti. — Pri primerjavi analitičnih ocen dela v biroju z drugimi v DO smo ugotovili, da so med seboj usklajene in jih ni možno spreminjati. — Tudi OD so temu primerno usklajeni, nekoliko višji kot v birojih ostalih železarn ter odvisni seveda še posebej od ustvarjalnosti in stopenj strokovnega razvoja, kot je že navedeno. Služba za sistem OD Po Mežiški dolini HOTULJCI, GLAVE POKONCI V krajevni program izgradnje objektov iz sredstev samoprispevka za obdobje 1984—1989 smo zapisali: 1. rekonstrukcija ceste ŠROTNEŠKA 2AGA—ROZEJEV KRIZ 2. rekonstrukcija ceste BRDINJE 3. preplastitev asfalta na cesti RAVNE—PAVŠER 4. popravilo ceste RIMSKI VRELEC—KOTNIK 5. razširitev pokopališča 6. napeljava telefonskih priključkov BRDINJE—PODGORA—PREŽIHOV VRH 7. adaptacija trgovine 8. dokončanje športnega igrišča 9. postavitev KIOSKA 10. vzdrževanje Kulturnega doma 11. vzdrževanje krajevnih cest 12. napeljava toplovoda v Kulturni dom 13. rekonstrukcija ceste KOTLJE—DULAR—SELE Od 981 volilnih upravičencev, se je referenduma udeležilo 954 in za tak program glasovalo 497 ali 52,11%. Rezultat ni bil blesteč, a je za uvedbo samoprispevka zadostoval. In kaj smo v obdobju od 1. 7. 1984 do 31. 12. 1986 Hotuljci uspeli postoriti? 1. S pomočjo JLA smo delno popravili in rekonstruirali cesto ŠROTNEi-ŠKA 2AGA—ROZEJEV KRIZ. 2. S pomočja JLA smo popravili cesto RIMSKI VRELEC—KOTNIK. 3. S pomočjo JLA smo rekonstruirali cesto KOTLJE—DULAR. 4. Napeljali smo telefone v BRDINJE, PODGORO, na PRESKI VRH. 5. Dobili smo novo trgovino z gospodinjskimi potrebščinami. 6. Dobili smo novo trgovino s kmetijskimi potrebščinami. 7. S pomočjo železarne in Merxa smo obnovili dotrajani sistem ogrevanja Kulturnega doma. 8. S pomočjo železarne smo delno odpravili najbolj pereče probleme električne napeljave v Kulturnem domu. 9. V okviru možnosti smo vzdrževali vse krajevne ceste. 10. Športno igrišče smo ogradili z varovalnimi mrežami in s pomočjo Lesne postavili klopi. 11. Opravili smo mnogo drugih manjših rednih ali nujnih vzdrževalnih del na različnih objektih. Iz programa še ni bilo realizirano: 1. Adaptacija ceste na Brdinje 2. Preplastitev asfalta na cesti RAVNE—PAVŠER 3. Pokopališče 4. Posamezni odseki krajevnih cest 5. Kiosk Gradnja novega pokopališča v Kotljah je prva naloga kraja in širše skupnosti. Po zagotovilih odgovornih bodo z gradbenimi deli pričeli še letos. Kako smo zbrali in porabljali denar krajevnega samoprispevka od 1. 7. 1984 do 31. 12. 1986. I. ZBRANA SREDSTVA din 1. Ostanek prejšnjega samoprispevka 1,211.426,40 2. Zbrano od 1. 7. 1984 do 31. 12. 1984 1,681.593,10 3. Zbrano od 1. 1. 1985 do 31. 12. 1986 23,423.689,50 SKUPAJ 26,316.780,50 II. PORABLJENA SREDSTVA 1. Odvod 40 % za skupne investicije v SO Ravne 6,444.991,50 2 Vzdrževanje Kulturnega doma Prežihov Voranc 520.153,50 3. Sofinanciranje telefonskega omrežja 300.000,00 4. Vzdrževanje krajevnih cest 182.000.00 5. Rekonstrukcije cest 2,000.000,00 6. Sofinanciranje trgovine 5,000.000,00 7. Stroški vodenja sredstev KS 111.566,00 8. SDK provizije 11.538,50 SKUPAJ III. SALDO dne 31. 12. 1986 14,570.249,50 11,746.459,00 K navedenemu naj bi zadostoval naslednji komentar: zbrali smo 2,5 milijarde (starih) din, porabili smo 0,6 za skupni program v občini in 0,8 za lastni. V krajevni skupnosti pa smo opravili dela v skupni vrednosti okoli 40 milijard (starih) din. Razlika med 0,8 in 40 je torej interes in posluh širše skupnosti, posameznih delovnih organizacij, JLA in nekaj malega tudi truda posameznih krajanov. Druge dejavnosti Pustimo politične in poglejmo, kaj nam ostane: 1. Po pogodbi s komunalnim podjetjem krajevna skupnost sama skrbi za redno čiščenje cest in ulic, urejanje in vzdrževanje parkov in zelenic, gramozira, čisti vodne prepuste in jaške, s košnjo in gramoziranjem stez vzdržuje pokopališče, izobeša zastave itd. . .. 2. Skrbi za urbanistični razvoj, varstvo okolja, stanovanjske in komunalne zadeve. 3. Prek turističnega društva sodeluje pri uresničevanju nalog s področja turizma. 4. Ukvarja se s kulturo in telesno kulturo. 5. Skrbi za razreševanje socialnih problemov posameznih krajanov. 6. Prek poravnalnega sveta skuša razreševati razne nesporazume in spore. 7. S potrošniškim svetom skrbi za zadovoljivo založenost in postrežbo hotuljskih trgovin. 8. Mnogo drugih trenutnih nalog. Po mnogih razpravah smo izdali soglasje k sprejemu zazidalnih načrtov za naselji Nadolznik in Kotlje II. Sporni del — kanalizacija — smo odpravili s sklepom skupščine občine o izgradnji kolektorja — cevovoda — še pred vselitvijo prvega novega Hotuljca v naselje Kotlje II. Še informacija Na osnovi sklepa skupščine občine in pobude občinskega komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora je le-ta v svoj program dela za leto 1987 že uvrstil pripravo dokumentacije, javno razgrnitev in pripravo predloga odlokov o izgradnji kolektorja Kotlje—Ravne in plinovoda Kotlje—Ravne. Krajanom Kotelj v vednost Družbenopolitična koordinacija krajevne skupnosti Kotlje je za leto 1987 pripravila naslednji predlog aktivnosti, ki naj bi ga skupščina KS sprejela po obravnavi na zboru krajanov: 1. Izgradnja pokopališča 2. Cesta v Brdinje — novo naselje 3. Priprave na izgradnjo kolektorja 4. Dokončanje rekonstrukcije ceste ŠROTNEŠKA 2AGA—ROZE1EV KRIZ 5. Avtobusna postajališča 6. Ureditev glavnega križišča v Kotljah in na RIMSKEM VRELCU 7. Postavitev pločnikov in ureditev centra 8. Razsvetljava avtobusnega postajališča sp. Brdinje 9. Preplastitev asfalta na cesti ŠROTNEŠKA 2AGA—KOTLJE 10. Ureditev dovozne ceste do vrtca 11. Asfaltiranje ceste KOTLJE—DULAR 12. Postavitev oglasnih desk 13. Plinovod 14. Vzdrževanje Kulturnega doma 15. Dograditev varovalnih mrež na igrišču 16. Kabelska televizija 17. Sprotne zadeve Nalog je veliko, denarja povsod premalo. Koliko pa je v nas volje, da si dogovorjeno in nujno potrebno izborimo? Ocenjujte, Hotuljci! Povejte svoje! Bojan Lesjak Z D RAVJE DRUŽINSKI ODNOSI IN OTROKOVE DUŠEVNE MOTNJE V zadnjih dveh desetletjih so psihologi in psihiatri posvetili veliko pozornost preučevanju staršev in družinskim dogajanjem. Odkrili so, da vodijo nekatere osebnostne lastnosti staršev in določena dinamika družinskih odnosov do posebno hudih psihičnih motenj pri otroku. Kadar govorimo o zdravem in osebnostno zrelem človeku, mislimo na človeka, ki je v življenju aktiven (delaven), voljan (elastičen) ter racionalen (razumski), svoje okolje pa večino svojega življenja oblikuje takole: — je zmožen opažati svet in sebe v pravih razsežnostih — lahko odloži neposredno zadovoljitev v prid dolgotrajnejšim ciljem — kaže znake sposobnosti ljubezni, dela in igre (sprostitve, zabave) — uživa določen občutek psihičnega zadovoljstva — ima vrednote, ki mu omogočajo, da organizira svoje življenje in delo, medtem ko strpno pusti drugim njihove vrednote in lasten stil. Če hočemo, da se otrok razvije v zdravega, zrelega človeka, mu mora družina izpolniti naslednje naloge: 1. Vzgojna naloga — kar pomeni seznanjanje, pomoč in vzpodbuda pri razvoju osebnosti od dojenčka prek mladostniških težav do samostojnosti, odločnosti in občutka lastne vrednosti. 2. Dinamična naloga. — Družina mora skrbeti za intenzivne in dalj casa trajajoče čustvene odnose med elani družine. Otrok potrebuje starše (in starsi otroke) tudi zato, ker so mu več kot kdorkoli drug, da se z njimi pogovarja in, da ga imajo radi. Tako se bo tudi sam naučil živeti, govoriti, misliti, delati. To nalogo najbolje izpolnjuje popolna družina, kjer ne pride do pretirane navezanosti na enega od staršev, niti ne do tega, da bi moral otrok prezgodaj odrasti in se spremeniti v »tolažni-ka« staršev. Dinamična naloga družine tudi preprečuje, da bi prišlo v otroku do posebnih konfliktov glede njegove spolne vloge. 3. Socializacijska naloga — otroku pomaga s prvimi koraki iz ozkega domačega okolja v novi in širši svet vrtca, šole, družbe, službe. Z vzori odraslih ljudi si utrjuje svoje mesto med vrstniki. 4. Kulturno-izobraževalna naloga ~ posreduje mu besedni in pojmovni zaklad, da si lahko čimprej pridobi pravilno orientacijo za razumevanje sveta. Preučevanje ljudi s hujšimi duševnimi motnjami in boleznimi kažejo, da so taki ljudje dvakrat bolj pogosto odraščali v neugodnih (razbitih) družinah kot njihovi zdravi vrstniki. Tako so že v ranem otroštvu doživeli veliko razočaranj in duševnih pretresov. Ugotovitve kažejo, da so matere teh bolnikov pogosteje tudi same osebnostno bolj labilne in se poslužujejo napačnih vzgojnih ravnanj. Pri njih najdemo, v hujši meri kot običajno, razne bojazni, notranjo napetost, agresivnost, samovšečnost, čustveno hladnost ali pretirano skrbnost in gospodovalnost. Velikokrat delujejo »hladno«, umaknjeno v svoje lastne nerazrešene probleme. V zadnjem času se pogosteje omenja tudi pomen očetove osebnosti. Pri huje motenih najdemo, kot so raziskave pokazale, pet tipov očetov: a) Očetje, ki skušajo v očeh hčerke spodkopati avtoriteto in ugled matere ter pritegniti hčerko na svojo *tran, kar ima za posledico, da začne hčerka odklanjati svojo žensko vlogo oziroma sebe kot žensko. b) Očetje, ki so ljubosumni r.a svoje sinove in prično z njimi tekmovati za ljubezen matere oziroma zene. Taki očetje so do sina hudo sovražni. c) Očetje, ki želijo, da bi jih v družini vsi občudovali, zaradi česar skusajo vedno znova razvrednotiti vse druge člane družine. . d) Očetje, ki v življenju niso uspeli 'n sovražijo vse okoli sebe, se umikajo vase in so nezaupljivi do vseh. e) Pasivni, neodločni in nemočni °eetje, ki žele spremeniti otroke v svoje zaščitnike in skrbnike. Neugoden vpliv takih staršev na °troka navadno ni direkten ,pač pa sv kaže prek dogajanja v celotni družini. Tako lahko govorimo o posebnih družinskih situacijah in ravnanjih z otroki. Eno teh predstavlja situacija “dvojne vezi«, ko izraža eden od starsev, navadno mati, do otroka ovoje čustveno nasprotnih sporočil (npr. dopušča mu agresivno vedenje, Potem pa ga strogo kaznuje). Posipoma je, da je otrok zbegan, in če ^ka situacija traja dalj časa, je tudi ttaino nesposoben razumeti sporočilo iz okolice, kar končno vodi v duševno bolezen. Nezdrava je tudi t. i. navidezna skupnost ali psevdoskupnost. V tem Pnnieru starša drug drugega ne spoštujeta ali pa vlada med njima le navidezna harmonija. Gre za nekakšno maskiranje konfliktov, ko se vden od zakoncev, na ljubo miru, žrtvuje in prilagodi motenemu partnerju. Otroku, ki odrašča v taki družini, skušajo starši po vsej sili dopovedati, da je vse v redu, da je to, kar vidi 'n sliši, normalno, kar mu na koncu Prepreči logično presojo vedenja in °dnosov med ljudmi. Omenim naj še tip družine, v kateri se starši rešujejo pred soočenjem s. svojimi lastnimi problemi tako, da S1 podzavestno izberejo enega od otrok za nekakšnega »grešnega kozla«, Vzrokov za svoje nezadovoljstvo v poklicu ali družini ne iščejo v svoji neuspešnosti ali neskladnosti značajev, pač pa je vsega hudega kriv otrok. »Vse bi bilo v redu«, pravijo, j e bil otrok priden ali norma-Cru> pri tem pa, da bi ohranili lažno Predstavo o vzrokih svojega nezado- voljstva, z bolestno natančnostjo in vztrajnostjo odkrivajo in poudarjajo vedno nove otrokove napake in nepopolnosti, dokler ga končno zares tako ne zbegajo in oropajo lastnega občutka vrednosti, da prične kazati hude duševne ali vedenjske motnje. S tem prikazom niso izčrpane vse možnosti, ki otroku onemogočajo zdravo duševno rast. Vedeti pa moramo, da gre v omenjenih primerih predvsem za podzavestne probleme staršev, kjer si sami ne morejo pomagati, zato se moramo strogo izo- gibati kakršnihkoli laičnih obsodb. Zato se tudi zdravljenje ne omejuje le na duševno motenega, pač pa se k terapiji pritegne tudi starše oziroma vso družino. Mojca BREZNIKAR, spec. klin. psihologinja BODOČA HALA STROJEV IN DELOV IN SGV Razgleda, kakršen je na fotografiji, čez nekaj mesecev s tega mesta ne bo več. Kot nakazuje začeta konstrukcija, bo tu v kratkem stala nova industrijska hala. Gradita jo tozda Stroji in deli ter SGV. V njej bodo našli prostor linija obdelave torzijskih gredi, del oddelka montaže stiskalnic, oddelek lahkih konstrukcij ter delavnica SGV. Novi proizvodni prostor bo omogočil, da bosta tozda odpravila prostorsko stisko in bolj funkcionalno razmestila proizvodne zmogljivosti. Stroji in deli bodo npr. lahko oblikovali samostojen oddelek valjev. M. P. V VALJARNI KONČUJEJO NOVO PEČ Dela na težko pričakovani cgrevni peči v Valjarni dobro napredujejo. Mehanski del montaže so načrtovali končati do konca februarja, vzporedno pa montirajo tudi električno napeljavo in regulacijsko opremo. Dela opravljajo Hidromontaža in naši elektrikarji. Ali bo peč pripravljena za delo konec marca, kot je načrtovano, je odvisno predvsem od rezultatov tlačnih in drugih preizkusov. Nova ogrevna peč v Valjarni bo omogočila neprekinjeno obratovanje lahke proge. Tako bosta lahko tržišče in domači tozd Jeklovlek dobivala dovolj profilov. H. M. KULTURA MONOTIPIJE DARINKA PLEVNIKA Monotipija (gr.), od 17. st. naprej znana grafična tehnika, ki dovoljuje en sam odtis; izdelamo ga tako, da slikamo z oljnatimi barvami na posrebreni bakreni plošči ali plošči iz umetne smole ali na steklu, nato pa odtisnemo na papir. Spominja na akvarel. (Po Leksikonu Cankarjeve založbe, Likovna umetnost 1979) Bistvo grafike je v reproduktivno-sti in v tem smislu monotipija ni grafična tehnika, saj ohranja slabost naslikane slike, ki je enkratna in dosegljiva ozkemu krogu ljudi. Kakor je slika v rezultatih predvidljiva (možne so vsakokratne korekture ali spremembe), pa monotipija ni. Videz motiva na podlagi v detajlih bistveno odstopa od odtisa. Ta enkratnost, neponovljivost je dodaten čar in kvaliteta monotipije. Obstaja več vrst te tehnike in vsaka ima svoje specifične lastnosti. Darinko Plevnik se je predstavil s celo vrsto monotipij, katerih motivi so izrazito intimni in vedno poskušajo še z naslovi pritegniti gledalca ali pokazati avtorjev odnos do življenja. Morda je posrečena kombinacija naslovov in motivov tista, ki nas spominja na nekaj, kar je minilo, npr. naše kmetstvo, na tisto, česar zavestno nismo hoteli ohraniti. V tem smislu, v občutku krivde, nostalgije in tragičnosti so Plevnikove slike hkrati povod za razmišljanje in balzam za naše občutke. Čeprav vse monotipije niso enako likovno dorečene, pa je njihova pripoved jasna, enostavna in resnična. Makedonska narodna noša Hlebec kruha, vrč s klasjem, prazna pokrajina v ozadju in naslov »Naš vsakdanji kruh« nam govore o vsakdanjosti, o poljih žita, ki so bila, kjer so zdaj tovarne in naselja. Urno nihalo je zastalo v zraku, kakor da se je za trenutek ustavil čas. Kmečka peč, zibelka, kolovrat, prijazna klop, sadje in rože, klet s sodi mošta in še cela množica predmetov, ki vsi govore o miru, domu, domačnosti, iskrenosti, veselju in sožitju. Likovno zanimiva je monotipija z naslovom »Za zaveso«, ki pomeni eksperiment in iskanje novega izraza. Barvno in oblikovno je enotna. Zenski akt je nov motiv v Plev-nikovem delu. Figura je zgolj nakazana (atributi ženskosti), saj avtorja zanima predvsem pripoved in manj anatomija. Telo izstopa iz mozaika barv in govori o raznolikosti ženske narave s simboliko barv (nežnost, čustvenost, strast, ljubezen . . . ). Kakor so domačijski motivi bliže širšemu krogu in avtorju, so abstrakcije predvsem poskus in kompozicije manj dodelane. V delih se kažejo razmerja med figurativnim in nepredmetnim (abstraktnim), kakor je dvojnosti navajena človeška narava in kakor je postavljena človekova filozofija (svetlo — temno, daleč — blizu, lepo — grdo, pošteno — nepošteno, prijetno — neprijetno, minljivo —• večno . . .). Nekatere slike (Čebelnjak, Zlato zrno, Labirint, Dvojica, Iz starega gramofona, Spirale, Intriga) izstopajo iz celotnega koncepta razstave. Vzemimo torej Plevnikove slike kot spomin na tisto, kar je minilo in kar mineva, in kot opozorilo na zmote, zaradi katerih smo zgradili tovarne in pozabili na tiha praznovanja, naravne zakonitosti, na pozabljen mir tam nekje v hribih, na osamljene in prazne grunte. Razstava je Plevnikova retrospektiva, ker je raznolika v pristopih in motivih, polna eksperimentov in življenjske zagnanosti, čeprav so dela nastala v obdobju od maja 1986 do februarja 1987. Ob gledanju njegovih del se v globine naše biti naseli mir. 2c s tem bi bil namen razstave dosežen. Benjamin Kumprcj KULTURNA KRONIKA 5. februarja je bila v Mežici slovesna podelitev Prežihovih plaket za leto 1986. V kulturnem sporedu je sodeloval igralec Jože Zupan, plakete za kulturno dejavnost pa so dobili: — zlato: Mitja Šipek — srebrni: dr. Marija Makarovič in Mirko Angeli — bronaste: Rudi Mlinar, Maks Paradiž, Mara Rupar, Tinca Drofel-nik, Valentin Arnold, Jožko Hudi in Mešani pevski zbor Mato iz Črne. 6. in 7. februarja je po Mežiški dolini gostovala lutkovna skupina KUD Kobanci iz Kamnice z lutkovno igro Z. Florina: Tobija. 14. februarja je v Cankarjevem domu v Ljubljani gostoval Pihalni orkester ravenskih železarjev. Na koncertu, ki je bil dobro obiskan in toplo sprejet, sta sodelovala solista Stanko Arnold in Oto Vrhovnik. 18. februarja je bil v Titovem domu na Ravnah Prežihov spominski večer. Zaznamovali so ga gledališčniki KUD Prežihov Voranc z uspelo predstavo prvotno radijske igre Matjaža Kmecla Intervju. V njej je režiserka Silva Sešel dala izkušeni igralki Milki Cesar priložnost ponovno izraziti svoj mnogovrstni gledališki obraz. Igralka je priložnost stoodstotno izrabila, saj je predstavila nad družbo razočarano »zmešano babnico«, navdušeno nekdanjo borko, ljubečo sestro, maščevalko, čutečo mater, žensko, ki strastno blodi za resnico, hkrati pa samotarko, ki zaklepa pred svetom svojo hišo in srce. Tudi mladi Matej Strahovnik je dovolj dobro zgradil sicer manj izrazito vlogo radovednega, trmastega, resnico iščočega novinarja. 19. februarja sta bili v Titovem domu dve abonmajski predstavi družinske komedije Mortimerja Cooka Ko mačke odidejo. Nastopilo je Gledališče v gosteh iz Zagreba. 20. februarja je bil v Mežici prvi koncert Od Pliberka do Traberka. Nastopili so: moški pevski zbori Gozdar iz Črne in Društva upokojencev s Prevalj, Foltej Hartman iz Pliberka ter Vres s Prevalj; mešana pevska zbora Srce iz Dobrle vesi ter Mato iz Črne in Koroški oktet z Raven na Koroškem. 21. februarja pa so na drugem koncertu srečanja Od Pliberka do Traberka peli: moški pevski zbori Šentanelski pavri, Stanko Rek iz Dravograda, Janko Vincenc — Har-kov iz Radelj in Fužinar z Raven; mešani zbori MKUD Franci Paradiž z Raven, Društva upokojencev s Prevalj, Podjuna iz Pliberka ter Vokalni oktet TRO s Prevalj. 27. februarja je na Prevaljah igral Slovenski kvintet trobil iz Ljubljane. To je bil 3. koncert letošnjega glasbenega abonmaja. M. P. NOV USPEH NAŠEGA ORKESTRA Pihalni orkester ravenskih železarjev je imel 14. februarja samostojni koncert v veliki dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. 2e lani je pihalni orkester nekajkrat uspešno nastopil. V novembru je na isti ravni z drugimi skupinami imel dva koncerta (v Gorici in Celju) v okviru prireditev revolucija in glasba; za dan republike je televizija pripravila oddajo, v kateri so ravenske godbenike predvajali v obeh televizijskih mrežah, decembra pa so nastopili na znani prireditvi Lojtrca domačih. Vsi ti nastopi nam kažejo, da je naš pihalni orkester že dolgo na visoki kakovostni ravni, saj ga tudi poznavalci uvrščajo med najboljše pihalne orkestre pri nas. Poročevalec je v Delu zapisal: »Nastop pihalnega orkestra ravenskih železarjev v veliki dvorani Cankarjevega doma bi zanesljivo smeli uvrstiti v zgornji kakovostni razred na lestvici naših pihalnih godb,« v Ljubljanskem dnevniku pa: »Ansambel bleščečih pihal, trobil, tolkal je Lipovnik konsolidiral v vseh možnih mejah in nobenega dvoma ni bilo, da je celoten večer z Ravenčani minil v kar najboljši pre-zcntaciji odlične orkestralne soigre.« Še bolj je orkester navdušil publiko (med njimi tudi za en avtobus ravenskih »navijačev«). Navdušenje se je stopnjevalo od skladbe do skladbe. Ko je odigral Stanko Arnold s trobento, so poslušalci zahtevali ponovitev. Prav tako ni bilo konca navdušenja po igranju Ota Vrhovnika, ki je s saksofonom virtuozno soliral. Ob koncu koncerta so poslušalci zahtevali še igranja, ne zaradi vljudnosti ali navade, temveč zares iz navdušenja. Vsega tega seve- da a m možno popisati, temveč je to treba doživeti. Le tako naprej! M. G. NAGRADA MIRKU ANGELIJU Mirko Angeli, kulturni referer v 2elezarni Ravne, je že tri let predsednik sveta poverjenikov pi UO Prešernove družbe. Letos j prejel prvo nagrado za ustvarjal ni delež pri širitvi mreže poverje nikov Prešernove družbe na Slo venskem. — Čestitamo! PET MINUT ZA LEPOSLOVJE Franc Pečnik Dve Ci/tcedo Cipresa ima dušo ... Kako žari! Ko stopam bliže: ni le presev luči? Ko sem ob njej: O, kako živo drhti! Ukradla se je, nemarnica, cestna svetilka, bila je odveč za našo svetlo pot, in prišla umirat na konec pokopališča koruze v naročje ciprese ... Cipresa ima dušo! Kako temno šumi! pesmi Odtekanje Kako težke, o vrba, so nevidne kaplje na tvojih listih. Ti, kot žalostna mati, zbiraš duše obešcncev, jim odpustiš in ko zdrsnejo v zemljo pri tvojih nogah, jih nemirna še vedno kličeš. Tudi ti si se nekoč odrekla veselemu vnebovzetju. Ampak zakaj si žalostna, mi povej, povej, zakaj te vidimo žalostno in utrujeno, mi, ki se še polni življenja v otroški radosti obešamo na tvoje veje? REKREACIJA IN ŠPORT ALPSKO SMUČANJE Osrednja smučarska prireditev na Koroškem je bila tridnevna tradicionalna FIS turneja od 12. do 14. februarja pri Ošvenu, v Mežici in na Kopah. Tekme v slalomu in veleslalomu so tudi letos lepo uspele, čeprav je ponagajalo muhasto vreme in je močna odjuga dobesedno pobirala sneg. Prav zato zaslužijo pohvalo zlasti pripravljalci prog, ki so zmogli naporno delo. Na štartu je bilo tokrat okoli 90 smučarjev iz 9 držav. Od naših reprezentantov so manjkali najboljši Križaj, Petrovič, Benedik in Čižman, nastopili pa so vsi ostali člani A, B ter mlade reprezentance. Od tujcev so le Avstrijci prišli z bolj kakovostnimi tekmovalci (Tritscher in Tonig). Smučar Suro-vine/Fužinarja Matej Čuješ je bil najuspešnejši udeleženec. Prvi je bil v Mežici, drugi pri Ošvenu in tretji na Kopah. V slalomu je zmagal Jeseničan Zan pred Čuješem in Tri-tscherjem, v veleslalomu v Mežici Čuješ pred Žanom in Robičem, na Kopah pa je bil v veleslalomu najhitrej-si Mariborčan Planinšek pred Čebuljem in Čuješem. Tudi ostali smučarji *z koroških klubov so dosegli solidne uvrstitve. Pavli Čebulj je bil v slalc mu pri Ošvenu 7., Dušan Žagar 10., Aleš Pustoslemšek 13., Tomaž Kostanjevec 18. in Branko Žagar 20. V Mcž.ci: Čebulj 9., Dušan Žagar 14., Kostanjevec 18. in Pustoslemšek 20. ter na Kopah: Dušan Žagar 13., Kostanjevec 16. in Kunc iz Črne 24. Na Kobli je bilo v začetku februarja FIS tekmovanje in državno prvenstvo za mladince. V mednarodnem tekmovanju je bil prvi v slalomu in veleslalomu Matej Čuješ. Dušan Žagar je bil drugi v slalomu, Kat-juša Pušnik iz Črne pa tretja. V nastopu za državno prvenstvo si je Dušan Žagar prismučal zlato kolajno med starejšimi mladinci v slalomu in bron v veleslalomu. Kunc je bil drugi med mlajšimi mladinci v slalomu, Pušnikova tretja med starejšimi mladinkami v isti disciplini ter Ravenčan Močilnik četrti v veleslalomu med mlajšimi mladinci. Smučarskih tekmovanj v alpskih disciplinah je bilo v preteklem obdobju izjemno veliko, tako doma kot na tujem, o številnih tekmovanjih pa je poročalo tudi dnevno časopisje. Povejmo, da sta v evropskem pokalu sodelovala tudi smučarja Surovine/ Fužinarja Pavli Čebulj in Matej Čuješ. Le na kratko omenimo nekatera tekmovanja, kjer so uspešno nastopali tudi koroški smučarji. V superveleslalomu za evropski pokal v Tschaggunsu, sta bila v prvi tekmi med 95 tekmovalci 36. Čebulj in 55. Čuješ, v drugi tekmi je bil 46. Čuješ. 16. in 17. 2. je bilo tradicionalno tekmovanje mladih smučarjev za pokal Loke na Starem vrhu. Na tej prireditvi se zberejo persoektivni pionirji iz številnih evropskih držav. Letos je bil med 170 tekmovalci Primož Pustoslemšek iz Mežice 4. v slalomu in 6. v veleslalomu. Takoj za tem je jugoslovanska pionirska reprezentanca, v kateri je bil tudi Pu-stoslemšck, odpotovala v italijanski Mcnte Bondone na tekmovanje za pokal Topolmo, ki velja za neuradno svetovno prvenstvo. Pustoslemšek se je v veleslalomu uvrstil na 32. mesto, v slalomu pa je odstopil. Na Rogli in v Mariboru je bilo 21. in 22. 2. državno člansko prvenstvo. Katjuša Pušnik, ki nekaj časa zaradi bolezni ni nastopala, je bila 5. v veleslalomu. Čuješ je bil dvakrat šesti, Čebulj 8. v veleslalomu, Dušan Žagar pa je bil 13. v veleslalomu in 14. v slalomu. DRUG! ZIMSKI POHOD KULTURNIKOV NA GORO 1'laninsko društvo Prevalje je 24. in 25. januarja 1987 pripravilo že drugo zimsko kulturno srečanje na Uršlji gori. V soboto opoldne je Pel moški pevski zbor Ksaver Meško s Sel, pesmi so povezovali z od-•cmki del pisatelja Meška, v nedeljo pa so na planinsko srečanje s penijo povabili vresovei s Prevalj. Nastopa sta omogočila srečanje ljubiteljev planin in kulturnikov v za koncerte dokaj nenavadnem okolju 'n času, zato je bilo še toliko bolj prisrčno in lepo. To pa je dovolj, da s< prevaljski planinci želijo to obliko dejavnosti nadaljevati in se tako vračati k prvotnim razsežnostim slovenskega planinstva. M. P. Na državnem prvenstvu za pionirje, ki je bilo 7. in 8. 2. na smučišču Platak nad Reko, se je od koroških smučarjev najbolje uvrstil Grega Koren (Surovina/Fužinar). V veleslalomu je bil 8., v slalomu 12. in v kombinaciji 8. Najmlajši smučarji iz koroške regije so imeli v preteklem mesecu vrsto tekmovanj zlasti na področju vzhodne Slovenije. Med cicibani so se zlasti odlikovali: Igor Zagernik, Matej Pečnik, Evgen Veselko, Bojan Pšeničnik in Em 1 Makan z Raven ter Tadej Kunc in Ožbe Ošlak iz Črne, med cicibankami pa Mateja Kraševec, Tina Čepelnik, Manica Šteharnik, Vanja Vinkler, Irena Vožič, Maja Čegovnik in Katja Hafner (vse Surovina/Fužinar) ter Urška Preval-nik iz Črne. SMUČARSKI TEKI 1. februarja se je v Kotljah udeležilo množičnih smučarskih tekov Po poteh štirinajste 340 tekmovalcev. Na 24 km je zmagal Jože Potočnik iz Strojnskc Reke pred Ravenčanom Tomažem Robačem, sledijo: 3. Kolander (Lovrenc), 4. Andrej Kričej in 5. Zdravko Šumcr (oba Ravne). Med ženskami je bila v teku na 24 km najhitrejša Nada Konečnik iz Dravograda. Na 12 km je bil najboljši Mariborčan Šorsak pred Klančnikom in Perušem (oba Ravne), pri ženskah je zmagala Lucija Bahč iz Mežice pred Marjano Rozman iz Strojnske Reke in Alenko Bavče z Raven. Pripadniki JLA, TO in delavcev ONZ so tekli na posebej speljani širši smučini, dolgi 8 km, okoli 80 tekačev in tekačic vseh starosti pa se je pomerilo v rekreativnem teku na 5 km. Posebno priznanje je pripadlo najstarejšemu udeležencu tekov, 74-letnemu Gregorju Klančniku, častnemu predsedniku prireditve. V Dolu pri Ljubljani je bilo konec januarja 42. državno prvenstvo v smučarskih tekih. Nataša Lačen iz Črne si je pritekla prvi naslov državne prvakinje med članicami. Imenitni dosežek mlade črnjanske tekačice so dopolnili še drugi iz tega kluba. Tako je bila Ana Slivnik med članicami 5., Simona Srebot pa 7. Nataša je seveda osvojila kolajno tudi med juniorkami, medtem ko je bil Črnjan Branko Slivnik med člani 10., to pa mu je prineslo 4. mesto med juniorji. Lačnova in Slivnik sta pozneje nastopila tudi na mladinskem svetovnem prvenstvu v Italijanskem Asi- Mežičani so 15. 2. pripravili odprto prvenstvo v smučarskih tekih, ki se ga je udeležilo 42 tekmovalcev. Zmagovalci po kategorijah so postali: Tomaž Robač, Ravne, Štefan Erjavc, Mežica in Franc Pumpas, Črna. Med ženskami je zmagala Mežičanka Hedvika Blatnik. Med kategoriziranimi tekmovalci sta bila najboljša Nataša Lačen in Branko Slivnik, med pionirji pa Peter Pumpas, vsi iz Črne. SMUČARSKI SKOKI Na 50-metrski skakalnici v Dobji vasi je SK Fužinar 1. februarja organiziral republiško prvenstvo za starejše pionirje. Udeležilo se ga je 52 pionirjev iz 16 klubov. Zmagal je Velenjčan Pogorelčnik, od Fužinarjevih skakalcev so se uvrstili: Erih Pečnik na 8„ Kristi Švab na 13. in Jože Zagernik na 14. mesto. V Begunjah je bilo 30. januarja tekmovanje za pokal cockte, Jože Zagernik je osvojil med mlajšimi pionirji 10. mesto. Tekmovanje v smučarskih skokih za prvenstvo vzhodne regije za pionirje B je bilo 7. februarja. Na 20-metrski skakalnici se je pomerilo 60 mladih skakalcev iz 9 klubov. Zmagal je Oprešnik (Zbelovo), Ravenčani pa so se uvrstili: 3. Boštjan Viderš-nik, 6. Andrej Zagernik in 7. Aljoša Krivograd. NAMIZNI TENIS Konec januarja je bilo odprto prvenstvo Zagreba za pionirje in pionirke v namiznem tenisu. Nastopilo je okoli 800 igralcev in igralk in 330 ekip. Na njem so uspešno nastopili tudi mladi iz Fužinarja in Radelj. V ekipnem tekmovanju med starejšo skupino so se pionirji Fužinarja m pionirke Radelj uvrstili v finale med 32 najboljših. Fantje so nato izgubili z ekipo Borova, dekleta pa proti INA Sisak, oboji z 1:3. Mlajši pionirji so izpadli v II. kolu proti Peručici iz Foče. Za ekipo Fužinarja sta igrali Pepelnak in Tušek. Mlajši pionirki Mlakar in Vastl sta izpadli v I. kolu, pri fantih pa sta Tušek in Pepelnak prišla med 64 najboljših. Pri starejših vrstnikih sta Lesjak in Kus dospela med 32 najboljših, pionirke Placetova, Krojsova in Karničnikova pa so izgubile že v uvodnih igrah. 7. in 8. 2. je bilo v Ljubljani in Vrtojbi ekipno pionirsko prvenstvo Slovenije. Fužinar je v postavi Lesjak, Ledinek in Kus osvojil odlično 2. mesto, medtem ko so igralke Radelj osvojile v Vrtojbi 5. mesto. Nastopile so v postavi Placet, Krojs, Karničnik in Čerče. V Murski Soboti je bilo 14. in 15. 2. slovensko prvenstvo pionirjev posamezno. Pri fantih je bil Ledinek 6., Lesjak 8. in Kus 9., pri dekletih pa Placetova 8. in Krojsova 9. Mladinci Fužinarja so v postavi Hrženjak, Kus in Lesjak osvojili 10. mesto na ekipnem prvenstvu Slovenije na Jesenicah. Mladinke so sočasno nastopile v Mariboru, ekipa Radelj je v postavi Placet, Krojs in Karničnik osvojila 8. mesto. NTK Fužinar je 16. februarja pričel v sodelovanju z vsemi šolami na Ravnah in v Kotljah z akcijo »šola namiznega tenisa«, ki je naletela na izjemno ugoden odziv med mladimi. V klubu imajo sedaj precejšnje število naraščajnikov. KEGLJANJE Potem ko so bile kegljavke Fužinarja po prvem delu enotne republiške lige na odličnem 3. mestu, so si v dveh uvodnih srečanjih v drugem delu, pokvarile položaj z dvema porazoma. Rezultata: Rudar Trbovlje — Fužinar 2372 : 2282 in Fužinar — Konstruktor Maribor 2379 : 2415. V Trbovljah sta bili v ekipi Fužinarja najboljši Gostenčnikova 404 in Ciglerjeva 398 kegljev, doma pa sta se odlikovali Lesnikova s 411 in Lečnikova s 404 keglji. Tekma v Ajdovščini s Tekstino je bila preložena. V prvih treh tekmah drugega dela prvenstva republiške lige je moška ekipa Fužinarja doživela visoke poraze, najtejža v Ljutomeru in Ajdovščini. Rezultati: Radenska — Fužinar 5131 : 4798, najboljša pri gostih sta bila Mlakar 816 in Lojen 812 kegljev. Fužinar — Konstruktor 5124 : 5256 (Mlakar 893, Golob 877), Tekstina — Fužinar 5271 : 4934 (Mlakar 851 in Paradiž 841). 'Vi« x Po poteh 14. divizije V drugi republiški ligi, kjer nastopajo kegljavke Korotana s Prevali, prepričljivo vodijo kegljavke iz Krškega. Prevaljčanke so v nadaljevanju prvenstva le enkrat zmagale, in sicer v Žalcu, ostala tri srečanja pa izgubile. Rezultati: Korotan — Savinja Celje II. 2341 : 2420 (najboljša pri gostiteljicah Polovšakova s 416 keglji), Slovenj Gradec — Korotan 2386 : 2331 (Polovšak 405), Hmezad — Korotan 2237 : 2383 (Polovšak 427) in Korotan — Krško 2283 : 2421 (Verbole 422). ODBOJKA Spomladanski del prvenstva v zveznih in republiških ligah se je pričel 14. februarja. Odbojkarji Fuži-narja, ki so v jesenskem delu II. zvezne lige le dvakrat zmagali, so bili v prvem kolu prosti, v drugem pa so bili poraženi v Kanalu s Salonitom s 3 : 0. Kasneje so odigrali še tekmo proti Bledu in Zeljezničarju doma in z Novim Zagrebom v gosteh. Dekleta Fužinarja so bile v prvem kolu II. zvezne lige poražene v Ljubljani proti Partizanu Tabor s 3 : 2, v drugem kolu pa so zmagale v derbiju v Novi Gorici s 3 : 1. S to zmago so se znova prebile na odlično 2. mesto za vodilno ekipo Zeljezničarja iz Osijeka. Drugoligaška ekipa je sedaj pomlajena s perspektivnimi igralkami. V naslednjih kolih so odbojkarice Fužinarja igrale doma z Blejkami in vodilnim Zeljezničarjem ter gostovale v Dubrovniku. V Ljubljani sta bila 7. in 8. 2. odbojkarska turnirja za zimski pokal Slovenije. Odbojkarji Fužinarja so v predtekmovalni skupini premagali Brezovico in Vuzenico, izgubili pa s kranjskim Trigl avom. Zmagal je Salonit iz Kanala. Fužinarjeve odbojkarice so bile na turnirju četrte. Najprej so v svoji skupini premagale Ljubno in Palomo/Branik III, v finalu pa izgubile z Bledom in Partizanom iz Črnuč. PLAVANJE Na republiškem prvenstvu v Celju od 20. do 22. 2. so se od Fužinarjevih plavalcev najbolj izkazali: Ambrož z zmago na 200 m hrbtno in drugim mestom na 100 m delfin. Čeru je bil dvakrat tretji, na 50 m kravl in 100 m delfin med člani, med mladinci pa je bil v tej disciplini drugi. Darja Kop je bila dvakrat druga na 100 in 200 m hrbtno. Izkazala se je tudi članska štafeta Fužinarja na 4 X 100 m mešano, ki je bila druga. V absolutni konkurenci je zmagala Ljubljana, Fužinar pa je bil 9. REKREACIJA V TOZDU PNEVMATIČNI STROJI Tudi letos je IO OOS v sodelovanju z OO ZSMS tozda priredil tekmovanje v sankanju na Rimskem vrelcu. Ob lepem, a hladnem sobotnem dopoldnevu se je 24. 1. 1987 zbralo okrog 50 tekmovalcev. Po končanem tekmovanju smo razglasili rezultate in podelili diplome s praktičnimi nagradami. Vzdušje je bilo zelo prijetno v zadovoljstvo vseh udeležencev. Družabni del se je potegnil v večerne ure. Udeleženci so izrazili željo, naj takšna tekmovanja prirejamo tudi v prihodnje. Rezultati: Zenske posamezno: 1. Majda Ladinek, 2. Majda Sagernik, 3. Marija Večko. Moški posamezno: 1. Alojz Petrič, 2. Robert Korinšek, 3. Vlado Mak. Dvojice: 1. Jelka Kaker + sin, 2. Mager — Polovšek, 3. Božo Štalekar + hči. Andrej Stradovnik 9. ZIMSKE IGRE SLOVENSKIH KOVAČEV 7. februarja je Tovarna kos in srpov iz Lovrenca na Pohorju priredila 9. zimske igre slovenskih kovačev. Na njih je sodelovalo 8 delovnih organizacij. V veleslalomu je sodelovalo 44 ekip s 167 tekmovalkami in tekmovalci, v tekih pa 39 ekip z 71 udeleženci. Med moštvi so bili naši kovači v veleslalomu prvi, v tekih tretji, v skupnem seštevku pa tudi prvi. — Čestitamo! Rezultati V veleslalomu so bile Ravenčanke prve, moški nad 45 let 3., od 35 do 45 let 4., od 25 do 35 let 1., do 25 let 3. V tekih so bile Ravenčanke prve, moški pa: nad 45 let 3. in od 35 do 45 let prvi. Anton Oblak ŠPORTNO SREČANJE INVALIDOV ŽELEZARNE RAVNE Deževno jutro je bilo v soboto, vendar ni motilo invalidov železarne, ki so se udeležili športnega srečanja v kegljanju, streljanju in šahu. Vseh udeležencev je bilo 26, največ iz tozda SGV. Srečanje je potekalo športno in ob pomoči prizadevnih sodnikov smo tekmovanje uspešno privedli do konca z naslednjimi rezultati: Kegljanje, moški: 1. Ivan Mlačnik, 2. Jože Kotnik, 3. Adolf Petrič, 4. Anton Garb, 5. Slavko Ivankovič itn. Zenske: 1. Alojzija Kadiš, 2. Božena Stanisavič. Streljanje, moški: 1. Ivan Ovčar, 2. Adolf Hirtl, 3. Franc Mihelač, 4. Kristijan Švab, 5. Slavko Ivankovič itn. Zenske: Alojzija Kadiš. Šah: 1. Jože Jesenek, 2. Adolf Petrič, 3. Rudi Grabner, 4. Ivan Ovčar, 5. Rudolf Šipek itn. Zunaj konkurence: 1. Antun Šimunič, 2. Slavko Ivankovič, 3. Ivan Breznik, 4. Avgust Jurc. A rezultati niso toliko pomembni kot volja in interes inval dov. Upamo, da bo naslednje srečanje prav kmalu in da se ga bo udeležilo čim več invalidov. Zahvala za uspelo akcijo gre vsem organizatorjem. Hvala tudi vsem tistim, ki so pri srečanju kakorkoli pomagali. Marta Vrenčur V OBČINI RAVNE SE REKREIRA 40 ODSTOTKOV OBČANOV V letu 1986 je na športno-rekrea-cijskih tekmah in množičnih prireditvah v naši občini sodelovalo 9663 občanov, ki so se pomerili v smučanju, sankanju, nogometu, odbojki, tenisu, streljanju, kegljanju, namiznem tenisu, kolesarjenju, plavanju, teku in pohodih. V alpskem smučanju je tekmovalo 413 občanov, v sankanju 95, v streljanju 125, v namiznem tenisu 50, na teniških turnirjih kar 167 posameznikov in dvojic. Tudi lani je po množičnosti prednjačil mali nogomet, saj se je število povzpelo kar na 1364 udeležencev, medtem ko je v nogometnih ligah na velikih igriščih tekmovalo 405 občanov, skupaj 1769 nogometašev. Veliko zanimanje je tudi za odbojko, kjer je na krajevnih in občinskih turnirjih sodelovalo 240 rekreativcev, v občinskih ligah pa 390, skupaj 630 odbojkarjev. Množične so bile občinske lige v kegljanju, ki so bile po kakovosti razdeljene na 1. in 2. ter žensko ligo. V vseh ligah je sodelovalo 294 kegljačev. Na vseh rekreacijskih tekmovanjih in v ligah je sodelovalo 3543 občanov, od tega 3053 moških in 490 žensk oziroma 13% redno aktivnih. Še več zanimanja so občani pokazali za množične akcije in prireditve v naravi, ki imajo velik fiziološki učinek na krepitev celotnega organizma, predvsem na srce, ožilje, dihala, mišice in sklepe. Smučarskega teka se je udeležilo 320 občanov. Množičnih pohodov na Uršljo goro, Raduho in Peco ter po drugih koroških hribih se je udeležilo 3365 ljubiteljev planin. Trimskega plavanja v poletnih mesecih se je udeležilo 1481 plavalcev. Na kolesarskih akcijah je sodelovalo 557 kolesarjev. Na vseh množičnih akcijah in prireditvah je sodelovalo 3666 moških in 2454 žensk, skupaj 6120 občanov z 234 družinami. Na vseh rekreacijskih tekmovanjih in v ligah ter na množičnih prireditvah je v naši občini sodelovalo skupaj 9663 občanov, od tega 6719 moških in 2944 žensk. Iz podatkov sklepamo, da se v naši občini redno in občasno rekre-ira od 36 do 40% občanov. V tekmovanju za Koroško grčo je izpolnilo vse naloge 29 moških in 12 žensk, skupaj 41 navdušenih rekreativcev, ki jih ta akcija združuje in zaradi priljubljenosti postopoma pridobiva vedno nove člane. Za najboljšo krajevno skupnost na področju športno-rekreativne dejavnosti v minulem letu je bila izbrana krajevna skupnost Mežica. Za najboljši tozd v organiziranju in izvajanju programa športne rekreacije delavcev je bil izbran tozd Valjarna iz Železarne Ravne. Poleg rednih rekreativnih tekmovanj in akcij so bile v letu 1986 v naši občini izvedene še štiri tradicionalne športno politične in spominske prireditve: Na smučarskem rekreacijskem teku Po poteh XIV. divizije v Kotljah je sodelovalo 322 udeležencev, na gorskem smučarskem teku Franca Pasterka Lenarta v Mežici 30 udeležencev, na Maratonu kralja Matjaža v Črni je teklo 373 tekačev in na spominskem teku Borisa Keršbau-merja v Mežici 65 udeležencev. O športni rekreaciji v letu 1986 v nasi občini lahko na splošno rečemo, da je bila po množičnosti, številu udeležencev in po tekmovalnem zanosu kljub mnogim težavam dokaj uspešna. A. H. SAH 9. februarja so šahisti ŠK Fužinar odigrali 3. turnir za hitropotezno prvenstvo kluba. Med 16 udeleženci je bil najboljši Danilo Peruš s 14,5 točkami, drugo mesto je zasedel Ša-hinovič (ŠK Črna) z 12,5 in tretje Zdravko Burjak z 12 točkami. Sledita Čolic (ŠK Črna) z 10,5 in Marko Vrečič z 10 osvojenimi točkami. Četrtega hitropoteznega turnirja za pokal Fužinar ’87, ki je bil 23. februarja, se je udeležilo nekoliko manj igralcev kot ponavadi. Med 11 šahisti je bil najuspešnejši Zdravko Burjak z 9,5 točkami, 2. je bil Danilo Peruš z 8,5, 3. Marko Vrečič s 6, 4. Herbert Komarica prav tako s 6 in 5. Mirko Hrovatič s 5 točkami. M. V. KARATE Karate klub Ruše je od 16. do 18. januarja 1987 priredil drugi del strokovnega seminarja pod vodstvom trenerja in selektorja mladinskih re-prenzentanc SFRJ Dušana Dačiča, 5. DAN. Udeležilo se ga je prek 70 karateistov iz Slovenije in Nemčije. Iz našega kluba je prišlo 7 članov. Treningi in predavanja so bila posvečena predvsem načinu izvedbe tehnike za točko v športni borbi oz. priprava tekmovalcev skozi trening v borbah in katah za tekmovanja v sistemu wuko. Od kat sta bili obdelani dve mojstrski, in to kata niju — shiho in sochin. Skupno je bilo 8 ur treninga in dve uri predavanja ob gledanju video posnetkov. Ob koncu so bili izpiti za šolske (kyu) pasove in mojstrske (dan) pa- 20. februarja je bilo v železarni zaposlenih 6889 delavcev ali za 32 več kot mesec poprej. DELOVNO RAZMERJE SO SKLENILI JEKLARNA — Blodnik Peter, Pušnik Marko, talilca, Knez Peter, NK delavec — iz JLA; Libnik Matej, NK delavec, Naveršnik Damijan, gradbinec, Rek Marijan, kmetovalec — iz druge DO; Valtl Bernarda, ekonomski tehnik — prva zaposlitev. JEKLOLIVARNA — Potočnik Dušan, kalupar — iz JLA. VALJARNA — Robnik Roman, mesar — iz druge DO; Dukič Hasib, NK delavec — iz JLA. KOVAČNICA — Vrbančič Darko, NK delavec, Laznik Branko, kovač — iz JLA; Klančnik Tone, NK delavec — iz druge DO; Mičaševič Stevan, NK delavec — prva zaposlitev. JEKLOVLEK — Časi Milan, NK delavec — premeščen iz Jeklarne. TSD — Sekolovnik Rudolf, strojni tehnik, Pavšer Tristan, miličnik, Turkuš Zmagoslav, natakar, Gaber Pavel, ključavničar, Kamnik Bojan, oblik ovalec kovin — iz druge DO; Merkač Franjo, kmetijski mehaniza-tor, Kristan Zvonko, strojni tehnik — prva zaposlitev. INDUSTRIJSKI NOŽI — Vrhnjak Bogomir, brusilec — ponovna zaposlitev; Močivnik Franc, ravna-•ec — iz JLA. PNEVMATIČNI STROJI — Bec Drago, NK delavec, Sopar Srečko, clektromonter — iz druge DO. VZMETARNA — Bešvir Marjan, strojnik gradb. mehanizacije — prva *aposlitev; Kolar Maksimiljan, NK delavec — ponovna zaposlitev; Kotar Karlo, delovodja — iz TOZD Energija. sove. Pred izpitno komisijo Dušan Dačič, 5. dan, Roman Breznik, 2. dan, in Ivan Čerič, 2. dan, je polagalo izpit 32 karateistov, opravila pa ga je polovica. Iz našega kluba sta bila uspešna Klavdija Ošlovnik, 1. dan, in Rafko Morn, 1. kyu — rjavi pas. Tako je naš klub prvič dobil tudi v ženski ekipi članico z mojstrsko stopnjo. R. B. SGV — Gruber Janko, ključavničar — iz druge DO. TRANSPORT — Svetec Avgust, voznik traktorja — iz TOZD Jeklarna. ARMATURE — Glazer M.roslav, strugar, Naglič Franc, NK — iz JLA. Pil — Pušnik Emil, strojni tehnik — iz druge DO. RPT — Tasič Matija, mag. posl. znanosti, Turk Sonja, oblikovalka kovin — iz druge DO; Večko Tatjana, dipl. inž. metalurgije —• pripravnica iz šole; Juvan Ana, NK delavka — iz TOZD Družbeni standard. KONTROLA KAKOVOSTI — Vovk Branka, kemolaborantka — iz TOZD Valjarna. KOMERCIALA — Koprivnikar Ana-Martja, ekonomistka, Lajmiš Irena, predmetna učiteljica — iz druge DO; Kurnik Božena, ekonomistka — pripravnica iz šole. DRUŽBENI STANDARD — Lukič Višnja, NK delavka, Zancan Angela, kuharica — iz druge DO. KSZ — Mežnar Lilijana, dipl. pedagoginja — pripravnica iz šole; Ivartnik Jožera, NK delavka — iz druge DO; Kralj Branka, ekonomski tehnik — iz delovne skupnosti Posebne finančne službe. MONTER — Demšar Bojan, pripravnik — iz JLA; Mori Andrej, rezkalec, Tonevski Drago, ključavničar, Novak Miroslav, strojni tehnik, Mrkalj Fuad, varilec — iz druge DO. DELOVNO RAZMERJE JE PRENEHALO JEKLARNA — Časi Milan, livni žerjavovodja — v TOZD Jeklovlek; Svetec Avgust, livni žerjavovodja — v TOZD Transport. JEKLOLIVARNA — Plemen Ema, ročna brusilka, Škratek Tit, priprav- ljalec orodja — invalidska upokojitev; Laznik Drago, brusilec na rafa-mi, Fajmut Zdravko, referent za samoupravo, kadrovske zadeve in OD — sporazumno; Šipek Robert, livar-jedrar — na poklicno rehabilitacijo; Potočnik Dušan, oblikovalec — mirovanje pravic; Anželak Anton, brusilec na rafami, Šteharnik Frančišek, izdelovalec jeder — izključena. VALJARNA — Rošer Bojan, brusilec na CM — izključen; Vovk Branka, signerka — v TOZD Kontrola kakovosti. KOVAČNICA — Kriče j Anton, rezalec na krožni žagi — invalidsko upokojen. STROJI IN DELI — Ring Anton, transportni delavec — invalidsko upokojen. PNEVMATIČNI STROJI — Sla-tinšek Milan, inž. strojništva, vodja tehnologov — sporazumno. VZMETARNA — Rane Ivan, rezalec vzmetnih listov — invalidsko upokojen. TSD — Pavlovič Anastaz, strugar — dana odpoved. Ob izgubi naše drage mame, babice in prababice ALOJZIJE GRADIŠNIK se najlepše zahvaljujemo vsem, ki ste io pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala sosedom, sodelavcem obračuna mehanične delavnice in tozda RPT ter vsem drugim za darovano cvetje. Hvala g. župniku za ganljive besede in opravljeni obred. Vsi njeni Ob izgubi dragega moža in očeta IVANA GLINIKA, p. d. Klemena, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti in darovali cvetje. Hvala sodelavcem TRO, SiD in obračuna mehanične delavnice, sorodnikom, kmetijski zadrugi in TOK Gozdarstvu Prevalje. Iskrena hvala g. župniku za lepe poslovilne besede in opravljeni obred, govorniku tov. Šaturju, Gasilskemu društvu Prevalje ter pevskemu zboru upokojencev Prevalje za žalostinke. Žalujoči: žena in otroci Ob boleči izgubi in prerani smrti dragega moža in očeta JOŽETA GRZINA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, darovali cvetje, izrekli ustna in pisna sožalja. Hvala govorniku za poslovilne besede, godbi Železarne Ravne in g. žup. niku za opravljeni obred. Vsi njegovi Ob nenadni boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija JOŽETA LAHA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in denarno pomoč in vsem, ki ste ga od blizu in daleč v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se vsem gasilskim društvom ENERGIJA — Kolar Karlo, strojni delovodja — v TOZD Vzmetarna. SGV — Štern Branko, ključavničar — dana odpoved. RPT — Rodič Alenka, dipl. inž., vodja metalograf. laboratorija, Ko-bovc Marjana, čistilka — dana odpoved; Hartman Jože, dipl. inž., glavni NC programer — sporazumno. KOMERCIALA — Pšeničnik Ela, skladiščnica — starostno upokojena. DRUŽBENI STANDARD — Sušnik Ana, glavna kuharica — invalidsko upokojena; Kolar Edita, garderoberka — potek delovnega razmerja za določen čas; Juvan Ana, sobarica — v TOZD RPT. KSZ — Anželak Marija, čistilka — sporazumno. PFS — Golob Damjana, pripravnica — potek delovnega razmerja za določen čas; Kralj Branka, ekonomski tehnik — v delovno skupnost KSZ. MONTER — Volič Ilija, varilec — mirovanje pravic. Kadrovska služba za prisotnost na pogrebu, posebej pa IGD Železarne Ravne in občinski gasilski zvezi za darovano cvetje, tov. Maroltu za poslovilne besede in vsem gasilcem, ki so se častno poslovili od svojega prijatelja. Zahvaljujemo se tudi zdravnikom in zdravstvenemu osebju splošne bolnišnice Slovenj Gradec za njihovo skrb in prizadevanje ob pokojnikovi bolezni, gospodu župniku za opravljeni obred in godbi na pihala za žalostinke. Vsem, ki ste nas v najtežjih trenutkih tolažili, še enkrat hvala. Žalujoči: žena Anica, mama ter hčerki Majda in Sonja z družinama Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujemo sodelavcem tozda JeMo-livarna, oddelek jedrarna, za lepo darilo, ki me bo vedno spominjalo na vas. Vsem želim še naprej veliko zdravja in delovnih uspehov. Ana Močivnik l Izdaja delavski svet Železarne Ravne kot mesečnik v nakladi 6500 izvodov. Ureja uredniški odbor: Jože Gruden, Ivica Klančnik, Marjan Kolar, Franjo Miklavc, Vladimir Novinšek. Uredništvo: glavni in odgovorni urednik Marjan Kolar, novinarki Helena Mer-kač in Mojca Potočnik, tajnica Jelka Jamšek. Tel.: 861 131, int. 304 in 753. Tiska: ČGP Večer, Maribor. Glasilo je po 7. točki 1. odst. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72 in mnenju sekretariata za informacije SRS, št. 421-1/72 prosto plačila prometnega davka. Fotografije za to številko so prispevali: S. Jaš, H. Merkač, M. Potočnik in kadrovska služba. v oktobru ’86 je bila v železarni vaja. Enota IGD železarne je črpala vodo iz Meže. Kadrovska gibanja od 21. 1. do 20. 2. 1987 ZAHVALE 8. MARCU OB ROB Ob prazniku žensk se vsako leto znova ponavlja stara slika: veliko se govori o enakopravnosti žensk, njihovi možje in poklicni kolegi pa so ta dan (in morda še kak prej in pozneje) prav posebej pozorni. Odstranimo to polakirano podobo položaja žensk in si poglejmo nekatera objektivna dejstva iz slovenske raziskave, ki govorijo drugače. Raziskavo Kvaliteta življenja so leta 1984 na vzorcu 2500 oseb izvedli sodelavci Inštituta sociologije iz Ljubljane. Vanjo so vključili naslednje dimenzije kvalitete življenja: otroštvo, selitve, stanovanje, bivalno okolje, družino, izobraževanje, zdravje in zdravstvo, zaposlitev in delovne razmere, ekonomsko stanje, varnost in prosti čas. Področja, kjer so se ženske slabše »odrezale« kot moški, so: IZOBRAŽEVANJE — Polovica anketirancev ie imela nedokončano oziroma dokončano osnovno šolo — med njimi pa je bilo več žensk (58,1 "o) kot moških (41,2%). — Visoko izobrazbo je imelo kar dvakrat več moških kot žensk, slika pa je obrnjena pri višješolski izobrazbi. — Med tistimi, ki se v zadnjem letu niso izobraževali (84,2%), je bilo več žensk kot moških. — Pripravljenost za izobraževanje je bila pri ženskah nižja. BREZPOSELNOST — Stopnja odkrite brezposelnosti (delež aktivne populacije, ki nima zaposlitve, a jo išče prek različnih kanalov zaposlovanja), je bila na splošno nizka (2,1 %), a večja pri ženskah kot pri moških. — Podobno je bilo s stopnjo latentne brezposelnosti (delež aktivne populacije, ki nima zaposlitve, in je iz različnih razlogov ne išče, četudi se želi zaposliti). V šoli smo spoznavali razne matematične, fizikalne, kemijske zakone in zakonitosti. Eden izmed zakonov narave, ki ga v učbenikih ni najti, je Murphyjev zakon (iz leta 1949). Z njim se srečujemo predvsem tehniki, čeprav je splošno veljaven in priznan. Murphyjev zakon se glasi: »Ce so možnosti, da gre karkoli napak, bo šlo.« Iz tega zakona so izvedene še nekatere zanimive zakonitosti: 1. Nič ni tako lahko, kakor je videti. 2. Prepuščene same sebi gredo stvari od slabega na slabše oziroma po poti, ki povzroči največ škode; ko stvari prično iti napak, gredo vse naenkrat. 3. Ko predvidite tri poti, po katerih bi se stvari lahko napač- DELOVNA OBREMENITEV — Več kot 12 ur na dan je delala (redno delo, nadure, popoldanska obrt, kmetijstvo in gospodinjsko delo) več kot polovica anketirancev — med njimi 33 % moških in 73,4 11 o žensk. GOSPODINJSKO DELO — Najmanj 1 uro je delalo dnevno v gospodinjstvu 64,5% respon-dentov. Razlike po spolu so očitne: kar 95 !l o žensk in le 32,7 0 o moških. — Ženske so v poprečju porabile za gospodinjska opravila 4,2 uri na dan, moški pa 2,1 uro. — Poprečno število ur dela v gospodinjstvu na teden je bilo 25,7 ure, vendar so ženske v poprečju pri teh opravilih prebile več časa (29,3 ure) kot moški (14,8 ure). — Zato ni presenetljivo, da je skoraj četrtina vseh anketiranih priznala, da jih delo v gospodinjstvu preveč obremenjuje, medtem ko je to trdilo le 10,4% anketirancev. — Zenske so se tudi z otroki bolj ukvarjale kot moški. — Četrtina žensk, ki so imele tri ali več otrok, ni bila zaposlena (pri starših z enim otrokom v zaposlenosti ni bilo razlik med spoloma). — Ohranja se torej tradicionalna delitev dela: ženske v večjem obsegu opravljajo gospodinjska dela in dela, povezana z otroki, moški pa se angažirajo izven gospodinjstva — opravljajo razna honorarna in obrtna dela in obdelujejo zemljo. ZDRAVJE — Zenske (62,4 1 o) so večkrat kot moški (33,7 %) potožile, da so utrujene. — Dvakrat pogosteje so imele glavobole. — Večkrat so obiskale zdravnika in použile tudi več zdravil kot moški. Komentar najbrž ni potreben. Andreja Čibron no odvijale, tečejo dogodki že po četrti. 4. Ob planiranju dela ugotavljamo vedno znova, da bi moralo biti pred tem opravljeno drugo delo, zato velja pravilo: delo zahteva vedno več časa, kot smo ga predvidevali. 5. Vsaka rešitev prinese s sabo probleme. 6. Ni stvari, ki bi jo bilo mogoče razčistiti pred neumnostjo: neumni so pri iskanju rešitev vedno najbolj prodorni. 7. Narava je vedno na strani napak in slabosti. Iz takih in podobnih zakonitosti je zgrajena Murphyjeva filozofija, katere bistvo je podano v domislici: Smejte se — jutri bo slabše. Priredit' Janez Bratina ZAKONI NARAVE Ostro brušenje krožnih žag v Industrijskih nožih IZ OBČINE IN REGIJE ŽE ZNANA VPISNA MESTA Po predlogu Izobraževalne skupnosti Slovenije naj bi se v šolskem letu 1987/88 v koroški regiji v 25 oddelkov usmerjenega izobraževanja vpisalo 750 učencev, v 11 oddelkov za odrasle pa 330 kandidatov. Od tega je v občini Ravne predvidenih 14 oddelkov s 420 učenci ter 7 oddelkov za 210 odraslih. SANACIJA MEŽIŠKEGA RUDNIKA Program sanacije mežiškega rudnika je razdeljen na dva dela. Prvi je sprotna sanacija, s katero naj bi povečali proizvodnjo, izboljšali likvidnost in pokrili lanske izgube. Drugi je dolgoročno reševanje gospodarskega položaja DO, ki zajema postopno opuščanje rudarskih obratov in ekološko sanacijo, PRVI ZAJAMČENI OI) V OBČINI Ker v Delovni skupnosti SIS materialne proizvodnje občine Ravne niso imeli sprejetih nobenih samoupravnih splošnih aktov, razen tistega o ustanovitvi, imajo na zahtevo družbenega pravobranilca samoupravljanja občine od januarja 1987 zajamčene OD. Takšen OD naj bi prejemali dokler, da bodo sprejeli ustrezne akte. LANI SMO BILI ZADOVOLJIVO PRESKRBLJENI V občini Ravne smo bili v letu 1986 z osnovnimi artikli zadovoljivo preskrbljeni. Nekoliko slabša je bila založenost s kvalitetnim južnim sadjem in s tekstilnimi izdelki, težave pa so bile tudi z dobavo premoga. PREDLOG DELITVE PRESEŽKOV SIS SIS družbenih dejavnosti občine Ravne so v letu 1986 združile 0,7 °/o oziroma okoli 38 milijonov din sredstev več, kot je bilo načrtovano. Po predlogu Izvršnega sveta Skupščine občine Ravne naj bi 10 milijonov din vrnili gospodarstvu, ostali del pa bi porabile same SIS za pokritje obveznosti, ki izhajajo še iz programov za leto 1986 in za mejne naloge v letu 1987. (Vir: Referalne informacije Indok centra občine Ravne)