-r
v
Izhaju vsako soboto ob 6. uri zveSer.
Prodaja se v tistih tržaških tobakarnah kakor .Edinost*
po 2 kr. odtis.
Naročniki .Edinosti1 dobivajo to prilogo vse leto, ako priložijo naročnini za .Edinost* še 1 gld.
4
4
r	—> ^
Cene oglasom v .Novičarju* so: za potit-vrstieo 8 kr., za naslove z debelimi črkami so plačuje prostor,kolikor bi ga obsegalo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice in domači oglasi, po pogodbi
Frankovana pisma in rokopise

jo posijati vredništvu
Nefrankovana plama »e ne sprejemajo.
4
NOVICAR.
Dopolnilna volitev za III. okraj Tržaške okolice v deželni oziroma mestni zbor tržaški vršila se bode jutri. V tem zadnjem hipu obračamo ee do zavednih vo-lilcev tega okraja, da se strogo drže nd-rodno discipline, kakor so se je držali vsikdar ddsedaj, in oddajo svoje glasove ndrodnemu kandidatu, g. Ivanu Mariji Vatovcu. Kdor bi rušil disciplino iz zgolj osebnih ozirov, tega bi morali smatrati kot izdajalca naše narodne stvari.
Politične vesti. Jutri, dnč 15. t. m. bodo na Dunaju shod 34 delavskih vodjev, da se dogovore o tem, kako naj sprejmejo socijalisti volilno preosnovo.
Berolinski listi so kaj hladno sprejeli Taaffejevo volilno preosnovo. Sprejeli so jo tako kakor liberalni listi Dunajski. Posebno pa kriti kuj e „Vossische Zeutung“ Taaffejev načrt, veleč, da grof Taaffe bajč sam ne veruje, da p r o d r 6 njegova prenaredba.
Sovraštvo Francije proti Italiji narašča, vsaj po novinah. Razni francoski listi so grozno razburjeni, kor je nemški cesar imenoval vojvodo napolskega „a la suite“ pošp. št. 146, kateri leži baš v Metzu, katero imenovanje jo italijanski kralj odobril. Če jo že bila — pravijo — prisotnost italijanskega kraljeviča pred Metzom samo mimogredoča demonstracija, je pa to imenovanje stalne izzivanje Francije. — „Figaro“ ve celo povedati, zakaj da je Italija ustavila oborože-n j e* Pravi, da je cesar Fran Josip s svojim uplivom odvrnil Italijo od pogubonosne politike ter ji dal razumeti, da istodobno, ko bi Italija napadla Francijo, jenja tudi trozveza. — Sicer „Figaro“ včasih nekoliko pretirava, jedro pa izvestno obstoji.
Nemško-ruska trgovinska konferenca, katera se vrši sedaj v Berlinu, razpravlja silno potajno. Vendar pa trdd merodajni trgovski krogi, da pride teško do s p o r a z u m 1 j o n j a.
Angleško brodovje dospelo je du6 11. t. m. na italijansko obrežje. Ker pa I je v Italiji veljaven novi zakon, po katerem ne smejo biti istodobno več kot tri inozemske ladij o v jodnom in istem pristanišču, moralo se je razdeliti angleško brodovje v dve diviziji, od katerih je priplula prva pod poveljuištvom admirala Scymurja v Tarant (oklopnice „Sanspareil“, „Nil“ in križarka „Hawke“), druga divizija pa *v Catauijo (oklopnice „Inflexible“, „Dreadnought“ in križarka „Edgar“). — „Pol. Corr.“ javlja tudi, da bodo vse slavnosti na čast Angležem sicer iskrene, toda brez oficijelnoga značaja, da se mora vsled tega že v naprej izključiti misel na proti-demonstracijo obisku ruskega brodovja v tulo nekem pristanišču.
O pripravah za sprejem Rusov poročajo iz Toulona: Mesto je v zastavah, seveda skoro izključno v francoskih in ruskih. Tujcev je ogromno število, toliko, da ne dobodo več krostora po prenočiščih, čeprav morajo plačati od 20 do 70 frankov na dan. Srečnejši so pa dotični, kateri so dobili svoje spalnico na brodovih, kajti plačajo le 35 frankov na dan in so se poleg te gmotne prištedej še vozili Rusom nasproti, cesar gostilničarji gotovo
ne morejo storiti. — Iz Marzelja prihajajo I ako mu jih vlada no potrdi celi vozovi daril za Ruse. Poleg umetni- svoječasno poročali, naložili ških so pa tudi praktična darila za mor- novih doklad na vino, meso in pivo ter narje, kakor: šampanjec, smodke, sir, slad- jih v enem dušku brez razprave in pričice itd.	govora odobrili kakor da bi hruške klatili.
Sultan je podaril za naredbe proti Na menenjo občinstva, dobre nasvete slo-koleri iz svojega premoženja 700.000 fran- venskih poslancev in na svarilo vladnega kov, da se zgradijo v Meki stanovanja zastopnika se niso ozirali, temveč gledali in bolnica za hodočastnike — domačo in le na to, kako napolnč občinsko blagajno, ptuje. Te zgradbe hoče tudi vzdrževati iz Silo so imeli, a vlada nima take sile in lastnega imetka.	je celo mogoče, da jim odreče potrdilo.
Nekdaj in sedaj. Od leta 1848 do Zadnje bi pač bilo želeti, kajti samo danes je minolo blizo polstoletja. Nastopni | takem slučaju bi morda gospoda začela
dve naredbi, ki ste nam došli slučajno v | roke, pričati, kako so v letu 1848 vojaške in civilne oblasti spoštovale naše okoličane in — njihov jezik in njihov patrijotizem. Naredbi se glasiti :
Št. 1108.
Visokoblagorodnomu Gospodu Oberstvaht-
resno misliti, kako skrčiti preogromne občinske troške, kar bi bilo edino lečilo Trstu in njega prebivalstvu. Mestne očete skrbi tudi, kaj bode z javnimi skladišči, kateri požirajo do 70.000 gld. letnih mestnih dohodkov. Ukrenili niso še ničesar, razun da so ja ponudili državi s pogoji, da jili pod-
majstru Jovanu Bušeku, zapovedniku I i,,ni 1	dotacijo ter da občini navzlic
teržaško-teritorialne straže	temu pušča gospodarstvo v njih in čisti
v TERSTU. dobiček. Vsakdo zna, zakaj pač pešajo Že večkrat sim imel priložnost, oficir- javna skladišča ter so za mesto pasivna, ske in vajaške serca Vam podložnoga Ba- Manjka jim pridne roke, katera bi strebila taljona teritorialne straže ceniti, z velikim | nekoliko nepotrebne navlake ter napra-
veseljem pak sim se njegavoga serčnoga zaderžanja sam osebno prepričal, ko je pri Svetomu Jerneju mestnoga okrožja so vražnik na suho priti grozil kakor sim
vila red. Skrčiti bi se pred vsem morali Itroski z odpravo več neveščih uradnikov, nepotrebne potrate itd. Pod strogim gospodarstvom bi se javna skladišča v no-
tudi na drugi nasprotni strani pridno nje- koliko letih spremenila v koristonosno pod-govo čuvanje in hrambo morskoga brega jotje. Dokler se pa nahajajo v rokah ne-dobro opazil, dokler jo sovražno brodovje praktičnjakov, bodo zmirom pasivna. Evo, blizo bilo.	kedaj je tržaškim Lahom dobra avstrijska
Gospod Oberstvahtmajstor nej tedaj državna pomoč! oficirjam in celomu vojaštvu tako moje Javna dobrodelnost. Z dnem 30. sep-pričanje z očitnim ukazam na znanje dejo, tembra bilo je v tržaški mestni oskrbnici ino naj zraven opomnijo, de se jez časte-1 in sirotišnici oskrbljenih 240 možkih, 168
noga cenim, ker take junake med meni podložne, v hrambo teržaškoga mesta in teritoria namenjene trume šteti zamorom. Bodite scer tudi Vi, Gospod vodja, žive moje hvaležnosti ob koristni in dobro iz-hajavni vodbi toga lepoga Bataljona zagotovljeni.
V TERSTU 25toga Velkitravna 1848.
GYULAY 1. r.
F. M. Lt.
Št. 1988—P.
častitljivi Komandi teržaško-teritorialnoga vojaštva
v TERSTU. Teržaško-teritorialna straža je v ravno pretočenih dnevih, ko je sovražno bro-
dečkov, 213 ženskih in 56 deklic ; skupno torej 677 oseb. Na mesečnih podporah izdalo so jo meseca septembra 1919 50 gld., na izrednih podporah pa 810 25 gld. Poleg tega dobilo je vsak dan 1005 oseb juho, krepkoga I skupno torej v tem mesecu 30.150 oseb.
V delavnicah za zapuščeno deco bil je 101 deček, kateri so se učili: 18 jih je pohajalo v dnevno šolo, 17 učilo se je mizarstva, 27 ključavničarstva in kovaštva, 17 čevljarstva, 15 klesarstva in 7 krojaštva.
Iz spodnje okolice se nam piše: Iz zadnjih številk cenjene „Edinosti“ se ču-jejo glasovi o potrebi „pripravnice“ za spodnjo okolico. Ta naj bi bila nekak most mej okoličanskimi šolami do srednjih šol. V zadnji „Edinosti“ kliče g. X.
dovje našemu mostu grozilo, svoim večletnim velikim častem in zaslužban novo znamenje domoljubnoga truda pridjala, ker se je verlo pridno in pogumno vsini napravam teritorialnega varstva podložila.
naše politično društvo na pomoč, naj bi se ono oglasilo, dokler je čas. No, jaz bi bil tudi za to, ako bi naše politično društvo I imelo toliko vpliva v rumeni hiši, da bi zamoglo pretvarjati „želje“ v dejanja. A
Bodi slava, čast in zahvala taki ju-1 bojim se in naravnost rečem, da bi pote-naški trumi, in njeno zasluženje neprene- zanja političnega društva več škodilo nego hama krepko podpirati sim in bodem jez | koristilo, ker bi se smatrala kot umetna
vedno pripravljen
V TERSTU 26toga Velkitravna 1848. Uirsko-primorski poglavar
ALTGRAF SALM I. r.
In kako je dandanes P Isti okoličani
agitacija. Ako je pripravnica res potrebna za spodnjo okolico, naj jo zahtevajo oni, katerim bi neposredno koristila: slovenski očetje —posestniki rujanski, svetoivanski, [škedenski in mostni naj jo zahtevajo. Oni,
sumničijo se dandanes kot panslaviti, ozna- kateri imajo otroke, naj se potegnejo za čujejo se kot inierijorne pleme in njihov njo. To bo več izdalo, kakor da bi poli-jezik potiska se v kot in smeši po odlič-1 tično društvo seglo v mes. Bodite gotovi! nih društvih, in to od ljudi, kateri bi mo- Ako je vlada nam količkaj naklonjena, rali proslavljati okoličane iz istih vzro- ako res pozna naše potrebe, udala se bo kov, iz katerih sta jih proslav- prošnjam roditeljev — političkim gospodom ] j a 1 a — G y u ! a y in Altgraf Sal m. bi se težko uklonila. To v pojasnilo !
Mestnemu magistratu dela preglavico, Rojansko posojilno in konsumno dru
kaj bodo pač z zadnjič odločenimi občin- ŠtVO je imelo meseca avgusta in septem skimi dokladami v pokritje letne zgube, Ura 12.380 gld. 32 kr. prometa, namreč
Kakor smo 6285 gld. 27 kr. dohodkov in 6095 gld. so gospoda' 5 kr. troškov. Reservni zaklad je narasel na 607 gld. 53 kr.; novih udov je pristopilo 5. Opozarjamo vnovič slovensko občinstvo v Trstu na to lepo napredujoče društvo ter na njega obrtna podjetja, namreč : na prodajalnioo jestvin v ulici Belvedere št. 3 in na gostilno v Rojanu pred cerkvijo. Vsacemu tržaškemu rodoljubu naj velja rek „svoji k svojim* ter naj se poslužuje v društveni prodajalnici. Ako se poleg tega vpiše kot zadružnik, deležen je tudi čistega dobička na vsem vkupljenem blagu. Prodajalnioa je pripravna sa vse mesto, ker je v lepem bližnjem kraju ter se udom in kupčevalcem kupljeno blago donese na dom. Ni to raj izgovora, da leži predaleč. Osobito slovenski meščani se dosedaj še vse premalo poslužujejo v tej prodajalnici ter rajši zahajajo k tujcem, nego da bi drugim sorojakom dali dober vzgled ter kupovali v zadružni prodajalnici, s čemur bi koristili sami sebi, ker bi bili deležni letne dividende ter narodni stvari, ker bi jo z obilnim kupovanjem podpirali in krepili. Kaj nam pač pomaga godrnjati na vlado, magistrat in Lahe, ako nočemo podpirati pristno narodnega podjetja ter rajši zahajamo k tujcem nego da bi koristili sami sobi. Znano je vsem, da v novem delu mesta biva mnogo slovenskih družin, koje vse bi so luhko posluževale pri tem narodnem podjetju. Naj bi jih vsaj ta klic spomnil na njih narodno dolžnost ter naj bi k društvu pristopili kot udje ter kupovali pri njom. Ako bi le desetina mestnih slovenskih prebivalcev v Trstu pristopila k društvu ter je dejansko podpirala, lehko bi se v nekoliko letih vspelo do prave narodne trdnjave. Naj bi to raj naši opomini ne ostali brezvspešni ter naj dovedejo naše ljudi v naš krog. Novi udje se še vedno sprejemajo ; zglase se lehko v prodajalnici ali v gostilni v Rojanu ob uradnih urah vsak četrtek od 6 — 7 ure zvečer in ob nedeljah od 9. do 10 zjutraj.
Stoletnica smrti kraljice Marije Antoinette. Dne 16. t. m. bode sto let, odkar je padla glava nesrečne kraljice Marije Antoinette, soproge franceskega kralja Ljudevita XVI. in hčere cesarja Franca I. v grozoviti francoski revoluciji koncem mi* nolega stoletja. V spomin nje smrti darovala se bode v župni cerkvi na Rennwegu na Dunaju svečana zadušnica. O tej priliki 3( de izložena na ogled dragocena mašna oprava, napravljena iz poročne obleke nesrečne kraljice.
Redka penzljonista. Malo je očetov, katerim je redka sreča, da uživajo po dolgoletni službi mirovino, združeni z umirovljenim sinom. Ta redki slučaj nahajamo v Rexabu, v Gornji Avstriji. Gosp. Ivan Bichler sen., star 86 let, rodom z Solno-grada, služil je pri financ! 41 let. V Hal-leinu bil je on prvi uniformirani finančnik. Njegov sin, istega imena, je 60 let star in je bil nedavno umirovljen po 42 letni službi. Oče in sin služila sta torej državi skupno 83 Let ter uživata, naravno, vsak svojo penzijo. Oba sta z ozirom na svojo starost krepka in zdrava (skupno imata 164 lot). Sedaj sta se preselila oba v Solnograd, da uživata v miru svoje zadnje dni. —
Izseljevanje v Ameriko. Po uradnih izkazih dospelo je v mesecih juliju in av-
gustu t. 1. 49.093 izseljencev v Novi York. Najveći del pripada Avstro-Ogerski. (Juditi ae moramo temu velikemu številu izseljencev iz našega cesarstva tembolj, ker imajo naše zemlje — sosebno Ogrsko — v obili meri pogojev za preživljenje tudi 100.000 milijonov prebivalcev. Kje tiče vzroki tej žalostni prikazni ? Pred vsemi bi nam mogli dati pravi odgovor na to vprašanje — madjarski šovinisti.
Bosenske železnice. „Bosn. Post“ javlja, da se odpre dne 22. t. m. novodo-delana proga Lašva-Travnik. Građenje je skoro po vse končano: Dne 16. in 17. t. m. bodo poskusi z mostovi, 19. in 20. t. m. pa bode redarstveni pregled progo. — Tudi proga Travnik-Dolnji Vakuf lepo napreduje, posebno kar ao tiče komarskega prcrova (tunela), od katerega je že prekopanih 1316 m. ves tunel pa bode dolg 1386 m. Na njem dela noč in dan nad 1200 delavcev, po noči jo stavbisče električno razsvetljeno. Misli se, da bode ta prerov dogotovljen do januvarja 1894. 1.; doslej se dela na njem še-le 13 mesecev.
Največji teleskop (daljnogled) na svetu. Iz Pariza javljajo, da so se sedaj rosno lotili gradnje orjaškega teleskopa za Pariško razstavo leta 1900. Ta teleskop bode pravi čudež. Imel bode zrno (steklo) t r i metre v premeru, in pol metra debelo, katero bode tehtalo 8000 kilogramov ! Skozi sedanje največje daljnoglede, kateri imajo zrno z 1 m. v premeru, vidi se lune, ki je oddaljena kacih 50.000 milj od naše zemlje, kakor da bi bila oddaljena le 15 milj. Po tem razmerju bode pri-maknena z orjaškim teleskopom toliko, da so bode videla, kakor da je oddaljena samo jedno miljo! — No, ker že sami ne moremo na mesec, si ga pa primaknemo k nam. Glodajoč skozi ta daljnogled, bo že človek res mislil, da moro kar lestvico pristaviti in pa zlesti na . . milo lunico !
Sredstvo proti nahodu. Po drju. Oni-mus-u v Monacu (Monte Carlo) je jako preprosto in dobro sredstvo proti mlhodu sok od limone. Stisne so namreč limona v dlan in se potegne sok skoz nos v usta. Po dva- do trikratnem ponavljanju je nd-hod izginil. Tudi proti kroničnem vnetju vratu je to preprosto sredstvo baje izvrsten pripomoček.
Za voznike. Ulico Fnbio Severo začno dne 16. t. m. posipati, kar je skrajno potrebno. Ker se bode pesek tlačil z va Ijarjem na par, ostane ulica do končanego popravka zaprta vozovom od kavarne Fa bris do Senenega trga (Piazza del Fieno).
Zblaznel politik. Arpad Vallyi, podpredsednik neodvisne madjarske stranke, zblaznel je v Budimpešti. Že parkrat je v poslanski zbornici jako zmedeno govoril; sedaj pa mu je prišlo trdno prepričauje, da ga zove kralj (ogrski) v Godöllö, da sestavi novo ministerstvo.
Električna razsvetljava v Novem Yorku. V Novem Yorku sveti ponoči 78.504 navadnih električnih svetilnic, in 2008 velikih, z obočnim žarkom. Podvzetje imelo je letos prvega polletja 182.302 delarja čistega dobička. No, ta dobiček pa vendar „nekoliko* prekosi dobiček tržaške občinsko plinarne !
Koliko je stala vožnja podkralja egipt-skega v Carjigrad ? Egiptski ministerski svet je odobril nedavno troške podkraljeve o njega obisku v Carjigradu. Mladi podkralj Abbns paša jo potrošil v malo dnevih nič manj nego 8600 egiptskih lir (= 223.600 frankov!) Vidi se, da so podkraljevski izleti nekoliko — osoleni 1 Od te svote pride 4600 eg, lir za najemnino parnika in plačo osebja, 4000 eg. lir. pa je potrošil v darila dvorskim dostojanstvenikom deloma v dragocenostih, deloma pa v gotovem denarju, kar jo bilo obdarjenim gotovo še ljubše.
Ogenj. Dne 12. t. m. zvečer nastal je ogenj v prodajalnici Maksimiljana Svaglja na trgu Gavana. Škodo je do 500 gld., prodajalnica je zavarovana za 10.000 gld.
Morilec de Jong. Iz Amsterdama javljajo, da je sklenilo sodišče morilca de .Tonga hipnotizovati, da izvč kaj iz njega v stanju nezavednosti, ker neče ničesar povedati. — Kolikor so kaže, so utrjuje vedno bolj sum, da jo de Jong jedna in ista oseba z grozovitim morilcem „Jackom-razparalcem*.
Dalje javljajo iz Amsterdama, da so našli truplo njegove tretjo ženo v reki Amstel. Morilcu predočili so žrtev. — Ne more se pa kljubu teškoga suma dokazati, da je identičen z Londonskim morilcem ženskih: Jackom-razparalcem. Zatožen je torej samo sebičnega umora na troh svojih ženah. Razprava proti njemu so bodo vršila v Amsterdamu prod porotnim sodiščem početkom novembra meseca.
Požar V vojašnici. Iz Peterburga je prišla vest, da je nastal ogenj dnć 5. t. m. v vojašnici pehote v Rostovu, gubernije Smolensk. Ogenj se je širil tako naglo, da je zgorelo 28 vojakov, lijih je pa smrtno ranjenih, ker so poskakali iz gornjih nadstropij.
Sodnijsko. 40-letni gostilničar Amerik Fragiacomo iz Kopra, — oče šestero otrok — je obsojen radi javnega nasilstva na dvomesečno ječo — Opsoval je carinarje v svoji gostilni.
Nadepolna služabnica. 171etna Marija Karis iz Obrova na Hrvatskcm prosila je gospo Antonijo Nidax, stanujočo v ulici del Pešce hst. 1, da jo vzame v prenočišče. Gospa je služabnici dovolila ostati v stanovanju, ker jo je poznala z videza. Ko pa se je gospa oddaljila po opravkih, porabila je mlada Marička preugodno priliko in pobrala nekoliko oblačil in perila, dva goldinarja v denarju, dve škatlji kave in 1 kg. sladkorja in jo popihala. Ko je gospa prijavila tatvino policiji, pokazalo se je, da je nadepolna služabnica na isti način zapustila svojo službo pri gospej Emi Turrini v hiši št. 33 ulice Barriere, ostavivši v odškodnino za ukradeno blagč svoj prazen kovčeg. — Redarstvo išče pridno deklč.
Poskus samomora. 21 letna Julija
Eckardt povžila je včeraj nekaj strupa z namenom se usmrtiti. Prihiteli zdravnik dal jej je nekoliko protistrupa in je bila kmalu izven nevarnosti. — Istotako so je hotel včeraj zastrupiti izdelovatelj kartonaž, Anton Cechelin. Preveli so ga v bolnico.
Samomor. V gozdiču nad Rojanom obesil se je 42letni Fran Pleban, stanujoč na Greti, hšt. 10, uduvec in oče treh malih otrok. Pleban bil je o svojem času težak na „dogani“, pozneje pri državni železnici, zadnji čas pa je bil skoro dva meseca brez službe. — Oblastnija je odredila, da ostanejo za sedaj uboge sirote v obskrbi pri g. Antonu Krajcarju, pri katerem je pokojni stanoval.
Loterijske številke. Izžrebane 14. t. m. V Trstu :	58,	23, 48,	3. 40.
Hvaležnost živali.
Pravljica — Pripoveduje Jadranski.
(Dalje.)
Pobit in otožen šel je pravit Božidar svojij mamici in kačema belouškama, kaj mu je kralj Lakota zagodel in kaj zapretil. Ejž! vzdihovala jo mamica, kako boš v stanu, sinko moj, kaj tacega izvršiti, ko nisem vzela niti jerbasa seboj. Pa tudi če bi ga bila vzela seboj, kje imamo kraljico in toliko druge ropotije, Lejo bi pobasali vanje.
Previdna belouška-mati pa je govorila in rekla: Jaz sem nekdanja kraljica, in mlada belouške je kraljičina, moja hči. Pes in maček, ki ja imata pri sebi, bila sta nekdaj lastnina paglavca kralja Lakote in ta dva prodali so njegovi sorodniki paglavci za tri hlebe črnega kruha. A jerbasa nimamo ; in bogvedi, so-li paglavci požrli one tri črne hlebe ali ne.
Božidar jo potrkal na prstan in ga zagovoril. Dvanajst zlatih strežnikov vzrastlo je iz črne zemlje, ki so se odzvali:
Kaj bi rada tvoja vlada ?
Prinesite mi v jerbasu one tri hlebe črnega kruha, ki sem jih jaz sam dal hudobnim paglavcem za psa, mačko in mlado kačo belouško ! — govoril jo Božidar, in strežniki so mu na to odgovorili: Težko je izpolniti tvoje povelje, kajti paglavci so božali daleč daleč v neki grad, ki nima ni oken ni vrat, hlebi so jim pa ostali na želodcih in so v njih okameneli. — Vender, kar človek ne moro, v to Bog pripomore. To rekši so izginili v črno zemljo.
Zlati strežniki so pa hitri kakor blisk in kmalu zatem ležal je jerbas na tleh prod Božidarom in njegovo mamico, in trije veliki hlebi črnega kruha razpostavljeni so bili v njem. Kači belouški sta se povili v dva velika svitka, katera jc skrbna mamica lahno položila v jerbas, potom pa dela še Belina in brkastega Mustafo vanj. Naložila si jo jerbas na glavo in Božidar joj je v tem opomogel. Ali ko jo bil že jerbas na glavi, začeli ste se dobri mamici zapletati nogi, premajavala se je na životu, glavo je začela kimati in vrat se ji je lomil, jerbas je nekako plaval na glavi, kakor čoln na razburkanem valovji.
Menda ne, ker bi ne bila privajena jerbasu ? O ne ! — Belin in Mustafa, ta dva poredneža, domišljujoča si, da ju je dobra žena naložila na glavo, za to, da bi se ona dva nekoliko pokratkočasila : igrala sta se in valjala po jerbasu, kar se je dalo. Premikala sta svojim kolobanjem jerbasevo ravnotežje od srode zdaj proti jedni, zdaj proti drugi strani. Kmalu jima je bilo tudi dovolj in hop ! skočil je Belin iz jerbasa, in mucek za njim.
Jerbas se je prevrnil, kači ste padli v dveh svitkih na tla, trije črni hlebi pa so se točili po dvorani na tri kraje, kakor trije okrogli brusi. —
Polagoma sta Božidar in mamica zopet vse lepo pobrala od tal in znosila vse skupaj v jerbas, katerega sta pa obadva nesla na rokah pred paglavca, kralja Lakoto. Ko sta prišla predenj ni bilo še solnce dvakrat zašlo. Lahno sta položila jerbas na tla in Božidar je dejal kralju : Evo ti jerbas, v njem tri hlebe črnega kruha, za katere so tvoji sorodniki prodali psa in mačka in belouško po vrtu.
Evo ti tvojega psa in tvojega mačka, kraljico in kraljičino v enem in istem jerbasu. —
Težko bi se bila Belin in mucek Mustafa ustavila v jerbasu, da se nista spravila na črne hlebe in z njimi nekoliko pomudila. Načenjal jih je v prvo Belin na vseh straneh in narejal jim škrbine ob krajeh, da so izgledali kakor da so jih miške objele. Mucek seveda mu je pomagal. Celo belouški ste trkali svojimi zobrnimi ob trdo skorjo, toda brezvspešno. Dosti greha in prepira se ni godilo med njimi, ko je trajala trda večerja. Belin je časih zarenčal in se zaletel v mucka, ko je silil na njegovo stran, in bi bil rad vgriznil ob krajec, ki ga je Belin že načel. Ta se je pa protivit, ker ni mogel trpeti, da bi ga bil mucek motil v mirni posesti. Mucok je nekoliko zagodrnjal (zanjergal) in nekoliko popuhal, pa sta bila kmalo zopet dobra. Ko opazujem te živalice pri črnih hlebih, usiljeje se mi nehote misel na dogodke, ki sem jih jaz sam doživel pri domači mizi, ko smo srebali ječmen iz velike sklede. Vrhana je bila ječmenove juhe skoraj do obrobja. Osem nas je bilo na družini, ki smo z lesenimi žlicami zajemali iz taiste sklede. Žlice so navadno plavale proti oni strani, kder je lukalo kaj črnkastega ven iz ječmena, n. pr. kak košček slastne prešičevine. Blizo takega koščeka vtapljalo so jo vseh osem žlic h krati in vsaka bi bila rada rešila utonjenca iz globočine. A ker ga jo bilo zadosti le za eno žlico, nastal je hud boj med neč-knstim orodjem. Žlica je krcala ob žlico in leseni čolniči, boreči se med seboj, prov-zročili so vrtinec, ki je pošiljal svoje valove proti skledinem obrobju. Sosed je časih udaril po žlici sosedovi, in vroče kapljice siknile so iz sklede, in pokropile tega in
tega gosta, da je kar popustil svojo žlico v redkem ječmenu. Tako stori mornar, ko jo o hudi uri srečno priplul svojim čolnom do brega. Sam skoči na breg in ker vidi, da ne more otegniti čolna divji vihri, pusti, da ga vzame razkačeno morje.
Ker že govorim o razburkanem morju, naj še povem, kaj se je nekoč zgodilo pri polni skledi, ko so leseno žlice preveč brbale, ropotale in ploskale po redkem ječmenu. Stoloravnatelj se je bil razsrdil, nam pograbil žlice iz rok in jih pometal pod mizo. — To ni bilo najbujše zlo. — Kos prašičevine je zajel žlico in ga bacnil v popelnjak — to je bilo hujše. — Zgrabil je v jezi skledo iz izlil ječmonovo juho črez prah. To je že dostajalo bolj lačnih želodcev nego nas. —^ A da smo morali spat brez večerje in smo bili če tepeni, nas je bolelo!
(Dalje prih.)
SVOJI K SVOM L
Gostilna „Štoka“,
poleg kavarne „Fabvia“, priporoča ae Slovencem v meatu in na deželi. Točijo se izborna vina, iatotako je kuhinja izvrstna. Prodaja tndi vino na debelo, tako meščanom, kakor na deželo. Cl.
Mlekarna Frana Gržine
na Notranjskem (Via Campanille v hiši Jakoba Brunnerja št. 5 (Piazza Ponteroaao). Po dvakrat na dan frišno opreano mleko po 14 kr. liter ne-doaredno iz Št. Petra, aveža (frišna) smetana.
Gostilna „AHa Cittä di Vienna“
(zraven Tiskarne Dolenc) prodaja najboljša kraška in iateraka vina I. kakovosti in graško pivo. Izborna kuhinja sprojeralje naročila tudi za kosila in večerje. Imenovana vina morejo dobiti tudi družine na dom, in sicor no izpod 28 litrov, po nastopni ceni : Teran iz Aubera po 42 nč in najboljša isterxka vina po 28 nč. — Za obila naročila se priporoča Ant. Brovedani. 101-8
vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Rojanu pri Trstu priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato preskrbljeno
(pimdlupOmk®
(v ulici Belvedere št. 3)
pristopno zadružnikom in nozadružnikom, koji prvi so deležni letnega čistega dobička. Priporoča tudi svojo
društveno krčmo v Rojanu
(poprej Berlotovo)
10 minut oddaljeno od mesta, z obširnim senčnatim vrtom in dvemi dvoranami, kjor se točijo izborna
domača, vina, teran, pivo v steklenicah itd. Točna postrežba z gorkimi in mrzlimi jedili.
MTovi člani ~‘ф|!
se še vodno sprejemajo ob uradnih urah vsak četrtek od 6—7 ure zvečer in ob nedeljah od 9—10 ure predp.	104—22
Gostilna „AHa Vittoria“
Petra Muscheka, v ulici Sorgente (Via Torrente št. 30) toči izvrstna vina in prirejujo jako okusna jedila. Prenočišča neverjetno v ceno. Cl.
Kavarni
v ulici Časoma, glavni shajališči tržaških Slovencev vseh stanov. Na razpolago so časopisi v raznih slovanskih jezikih. Dobra postrežba. — Za obilen obisk se priporoča Anton Šorli, Cl.	kavarnar.
Martin	*>'azza 8. Giovanni št. 1,
Ivlctrilll IVI AlJ, ima trgovino z mnogovrstnim lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd.	Cl.
Gostilna .Alta citta ii Graf Ä
poleg kavarne „Univorso“ priporoča so Slovencem v mostu in na deželi, — Točijo se izvrstna vina, in je izvrstna tudi kuhinja — Gostilna je odprta do polunoči, Z odličnim spoštovanjem Cl	JAKOB KUMAR
E. Š verljuga,, S:
dion št 1, priporoča se p. n. slovenskemu občinstvu za blagohotno obiskovanje.	Cl.
Josip Kocjančič
trgovina z mešanim blagom, moko, kavo, rižem in raznovrstnimi domačimi in vnanjimi pridelki. Cl.
B. Modic in Grebenc, CTlmnl
in Via Nuova, opozarjata zasebnike, krčmarje in č. duhovščino na svojo zalogo porcelanskega, steklenega, lončenega in železnega blaga, podob in kipov v okrašenje grobnih spomenikov. Cl.
Antnn Pnrkai na vo&lu uliee Gliesa
rill lull rUuKCIJ, in Cecilia,toči izvrstno domače žganje; v tabakarni svoji — ista hiša — pa prodaja vse navadno potrebne nemško-slovonske poštne tiskanice.	Cl
Franca Potočnika gostilna
„Andemo de Franz" v ulici Ireneo se priporoča slavnemu občinstvu Toči izborna vina in ima dobro kuhinjo	Cl.