Atomksa psihika sodobnosti je za pacifista ali za človeka, ki vojaško ne zna ali ne more misliti, grozljiva. Vemo, da se tisti, ki še ттлјо atoma, že več let z vsemi mogočimi razlogi za vojaški atom bore in da iVi med njimi hočeš nočeš Nemčija na čelu ali vsaj najnevarnejša. Kennedyljev vo­ jaški svetovalec general Maxwell B. Taylor pravi, da imajo ZDA atomsko orožje samo za dva pri­ mera: če bodo napadene ZDA in če bi bilo nesporno jasno, da se tak napad pripravlja. Francozom in Nemcem, a predvsem Nemcem je to Taylorjevo mnenje argument, da morajo sami imeti v rokah atomsko strašilo, atomsko za­ straševalno orožje. ZDA niso več neranljive, atomsko orožje pa je zaenkrat kakor čebelino želo, pra­ vijo. Čebela v sili piči, pa zato tudi umre. Zato imajo vse čebele žela, ne samo matica, da bi se k njej zatekale: »Umri za nas!« Vsak umira zase. Tudi Angleži 1. 1940 niso svojega letalstva žr­ tvovali za. Francijo, ko jim je šlo za glavo. Vojna zoper SZ bo samo takrat konvencionalna, če bo ime­ la titdi Evropa sama atomsko orožje, ki ga bo uporabila, kadar bo sama hotela. Tako nemški militaristi, pravzaprav oficielna Zapadna Nemčja. Zakaj se jim tako muAi? Pre­ pričujejo svet, da SZ drži stalno prst na usodnem stikalu, da se pogovarja z Zapadom vselej ta­ ko, da se igra s pištolo pred no­ som sobesednika in izziva kakor nesramen cowboy. Obenem po­ večujejo vojno psihozo z ugotav­ ljanjem, da je trenutno Vzhod v slabi koži, da je gospodarska ofenziva Zahoda potisnila Vzhod v defenzivo, da je njegov vpliv na neangažirani in angažirani svet Azije in Afrike vsak dan manjši, ker je vedno manj kredi­ tov na razpolago, kar je Hruš- čov sam povedal malijskemu predsedniku Modibo Keiti. Seveda je za to atomsko psiho­ zo, ki jo kuhajo v Zapadni Nem- ' čiji Berlin. SZ pritiska z Berlin-\ nom, ker je položaj tak, da lahko. ] Z berlinsko karto v rokah skuha­ jo Nemci plašiti ^DA, češ da je Hruščev naperil strel na enega od Kennedyjevih »-essentials«, na bi-, stveno ameriško postavko, da na­ mreč ameriške čete morajo v Ber­ linu ostati. Skratka, tudi letošnji hladni kresni čas je poskrbel za vzdušje od nekdaj značilno za ne- "•• vihto, ki se zbira in ki bo zdaj zdaj sprožila UrSodne atomos^erili-, je na potrpežljivo zemljo. j Člani varšavskega pakta so v' Moskvi poslušali Gromikov eks- poze o nemškem vprašanju. Bilo je rečeno, da je SZ za mirno in¡ razumno ureditev tega in pose-' bej berlinskega vprašanja, da pa mora Zapad tudi dokazati, da mu je prav tako do tega. Pogovori so stagnirali' vendar se obe strani ; zavedata, da je atomski spopad zaradi Berlina nemogoč. Kljub morečemu ozračju, ki ga zaradi tega izziva Nemčija, se običajni stiki med SZ in ZDA vzdržujejo in celo goste, to pa svinčeno gmo­ to atomske groze vendarle vsaj odmika. V Laosu je zmagala teza, da se da vzpostaviti koalicijska vlada. To pomeni, da so ZDA zu' radi vojaških ukrepov Patet Lac zaenkrat opustili misel, kako bi z vojaškimi ukrepi okrepili opozi- : cije desničarskih sil. SZ je na koa- \ licijsko vlado tudi pristala in ce­ lo Kitajci so izrazili zadovoljstvo nad tem. Kljub koaliciji je tu vo­ jaško in moralno zmago odnesla levica. Razume se, da so tak raz­ voj v Laosu Amerikanci sprejeli z »-zmernim optimizmom«. Stojimo pred rojstvom alžirske države. Francoski ultraši uvajajo referendum z novimi izseljevanji, kolonisti se izseljujejo, čeprav je začasna vlada ponovno zagotovila evropskemu prebivalstvu,, da bo Alžir spoštoval evianske sporazu­ me. A zločinci OAS so takšni, da se bežeči kolonisti verjetno po pravici vprašujejo, kdaj se bo dvignil kak alžirski Cicero in za­ čel z retoričnim vprašanjem: Qv^ousque tandem ... Koliko časa bo OAS še eksploatirala potrpež­ ljivost alžirskega ljudstva? In seveda, še za marsikatero zlo bi se ljudje na svetu tako vpra- éali in upravičeno od nekoga pri­ čakovali iitdi odgon>OT. T. O. ZAPIS S PLENUMA OBČINSKEGA ODBORA SZDL V SLOVENSKIH KONJICAH Od splošnega h konkretnemu Pod vodstvom predsednika GVIDA MRAZA je bil v pone­ deljek popoldne razširjeni plenum občinskega odbora SZDL v Slovenskih Konjicah, na katerem so po uvodnih besedah predsednika in sekretarja lov. TURNSKA razpravljali o ne­ katerih problemih gospodarjenja in o delu, ki ga naj Socia­ listična zveza opravi v obdobju, ko na prvo mesto postav­ ljamo izpolnjevanje proiz vodnih nalog, štednjo itd. Razveseljiva je ugotovitev, da se je Socialistična zveza lotila ob­ ravnavanja teh nalog z veliko od­ govornostjo in zavestjo, da mora prav ona spodbuditi proizvajavce ter vse ostale politične organiza­ cije ik skupni akciji za dosego ti­ stih rezultatov v proizvodnji ter na vseh ostalih področjih družbe­ ne dejavnosti, ki lahko pripomo­ rejo k stabilizaciji gospodarstva. Značilnost konjiškega plenuma občinskega odbora SZDL pa se je pokazala še v zahtevi, da je treba prelomiti z dosedanjo prakso ob­ ravnavanja gospodarskih vpra­ šanj v ozkih krogih strokovnja­ kov in da je treba ta krog razši­ riti na vse proizvajavce, na vse delovne ljudi in člane Socialistič­ ne zveze. In prav zaradi tega je ta politična organizacija sprejela obveznost za sklicanje širšiih se- stanikov svojih članov po vseh krajevnih odborih. Tu bodo raz­ pravljali o vseh vprašanjih indu­ strije, obrti, trgovine itd., v kra­ jih pa, kjer ni ni proizvodniih enot, pa naj bi težišče svojega dela osredotočili na obravnavo družbenih služb, kot šolstva, zdravstva, splošne investicijske politike in podobno. Da bi bili ti sestanki kar najbolj konkretni, bodo nanje povabili tudi zastop­ nike podjetij, organov delavske­ ga in družbenega upravljanja, ki bodo po potrebi dajali odgovore na vprašanja, kaj so storili, da bi notranje odnose v kolektivih vskladili s potrebami današnjega časa. Gre torej za široko akcijo, ki se bo uveljavila zlasti na kon­ kretnem obravnavanju vprašanj, ki zadevajo tako proizvajavce kot potrošnike in člane Socialistične zveze. Plenum pa se ni ustavil samo ob problemih industrije in morda še večje obrti ter trgovine, tem­ več je opozoril tudi na druge de­ javnosti, ki morajo biti prav ta­ ko vključene v prizadevanja vseh naših ljudi za izpolnjevanje vsa­ kodnevnih nalog. Tako je že raz­ prava opozorila na »velike notra­ nje rezerve« v zdravstvu, social­ nem zavarovanju in podobno. Mar številka, da je lani zaradi nesreč pri delu, bolezenskih iz­ ostankov in podobno manjkalo vsak dan na delu (v povprečju seve) po 243 ljudi, ne p>ove veli­ ko? Značilne so tudi ugotovitve ob­ činske komisije za kontrolo nad delitvijo čistega dohodka. Četudi je rok, ko bi morala podjetja predložiti dokumentacijo o lanski delitvi čistega dohodka, že pote­ kel, je še zmeraj nekaj gospodar­ skih organizacij, ki te naloge ni­ so opravile. Pa ne samo to, tudi dokumentacija o delitvi čistega dohodka je v mnogih primerih silno pomanjkljiva. Drugod spet, so to delo opravili le strokovnjaki ne da bi na probleme opozorili organe delavskega samoupravlja­ nja. Zato je komisija zavrnila vsakršno dokumentacijo, ki je_bi- la izdelana in obravnavana v oz­ kem krogu ljudi. O vseh teh re­ čeh bi se morali dobro pogovori­ ti ne samo člani delavskih sve­ tov, temveč celotni kolektivi. Ker tega v večini primerov niso sto­ rili, se zdi, da tudi sindikalne po­ družnice niso opravile nalog, ki bi jih morale. Za vzor bi lahko postavili le konjiško Lesno indu­ strijsko podjetje, kjer so te prob­ leme uredili in obravnavali tako, da ni očitkov niti z ene, niti z druge strani. Spričo nezadovoljivega dela pri urejevanju dokumentacije o de­ litvi čistega dohodka v podjetjih, se čujejo očitki, ki pa imajo svoj izvor v tistih, ki bi to dokumen­ tacijo morali jasno in razločno posredovati tudi delovnim kolek­ tivom, češ, zdaj pa je občinska komisija tu, ki nam reže kruh in odloča, ali smo izplačali na račun osebnih dohodkov kaj več (ne po­ vedo pa, da na račun tistega po­ večanja skladov, ki je nastal za­ radi gospodarskih instrumentov, ne pa po zaslugi prizadevnosti ko­ lektivov itd.), kot bi po splošnih normah in usipehih lahko. Zaradi tega bo treba še in še govoriti o delu in vlogi občinske komisije, saj je njen glavni namen, da ko­ lektivom pomaga, jih prepričuje in šele nazadnje ukrepa, če bo to sploh potrebno. -mb Celjski motiv Nazaj ni poti Ne moremo in ne smemo nazaj, ampak samo naprej v še večje poglabljanje in utrjevanje de­ lavskega samoupravljanja v na­ ših enotah, je v razgovoru, zakaj je pravzaprav prišlo do izredne aktivnosti mladine, ki je zapo­ slena na železnici širom po Jugo­ slaviji, dejal predsednik mladin­ ske organizacije celjskega želez­ niškega vozlišča tovariš MARTIN VRBEK. Kot je znano, je železniška mla­ dina ostro in odločno reagirala na poskuse nekaterih posamezni­ kov, zlasti iz bivše centralne di­ rekcije, da bi se v pogledu sa­ moupravljanja vrnili na staro pot, na pot centralizma, na sistem vodenja in upravljanja iz enega centra. Mladina pa je rekla — ne! Pot nazaj ni mogoča, četudi ugo­ tavljajo določene napake, ki so se kazale v zadnjem obdobju. Napake pa niso nastale zaradi de­ centralizacije samoupravljanja, temveč predvsem zaradi centrali­ stične miselnosti in nepravilnega gledanja posameznikov na nov način upravljanja. Ce bi dosledno izvajali smernice zakona o reor­ ganizaciji jugoslovanskih želez­ nic, je še dejal tov. Vrbek, potem bi tudi o napakah in slabostih ne mogli govoriti. Poldrugo leto decentralizacije delavskega samoupravljanja na jugoslovanskih železnicah je pri­ neslo vrsto pozitivnih rezultatov. Železničarji so s polnim razume­ vanjem ter z vso resnostjo pristo­ pili k reševanju problemov, ki so se prej več let reševali in ki so ostali nerešeni pod sistemom cen­ tralistično - administrativnega u - pravljanja. Hvaležna je ugotovi­ tev po bolj racionalnem korišče­ nju osnovnih sredstev. Pa še več — nova železniška transportna podjetja, sekcije itd. so združe- la sredstva za gradnjo ključnih objektov. Pa tudi samostojna de­ litev dohodka je znotraj kolekti­ vov dosegla svoj namen, saj je stimulirala boljše delo ne le ko­ lektivov, temveč tudi posamezni­ kov. Obstoječe organizacijske strukture zagotavljajo vsem eno­ tam popolno ekonomsko samo­ stojnost ter medsebojno sodelo­ vanje. Z uveljavitvijo decentra­ lizacije samoupravljanja se je po­ javilo tudi tesno sodelovanje ko­ lektivov posameznih železniških enot z ljudskimi odbori. Tako je prišlo do skupnega reševanja ne­ katerih komunalnih problemov Železničarji so se z vso vnemo vključili v komunalni sistem. Ce bi šli nazaj, je poudaril tov. Vrbek, potem bi izgubili jasno perspektivo za razvoj svojih enot, sekcij, podjetij itd. Prav zaradi tega sklicuje mladina v teh dneh po vsej državi širše sestanke, na katerih najodločneje protestira proti vrnitvi na staro ter ugotav­ lja uspehe in analizira slabosti, ki so se pojavljale doslej. Mimo tega pa bo mladina jugoslovan­ skih železnic seznanila z vsebino tega problema najodgovornejše državne, sindikalne in politične voditelje ter jih zaprosila za spre­ jeme, da bi jim laže obrazložila svoja stališča. M. B. Hudinjska osemletka primer vzornega dela — šopke, ki vam jih izročajo pionirji, je med dragim dejal predsednik šolske­ ga odbora Vili Spat na skupni seji čla­ nov šolskega odbora, starešinskega sve­ ta, učiteljskega zbora in staršev otrok, ki obiskujejo osnovno šolo »Franja Vrnnča« na Hudinji, sprejmite kot izraz velike hvaležnosti za pomoč in razume­ vanje vaših kolektivov pri reševanju nekaterih pomembnih nalog naše usta­ nove. Tako je tudi ta gesta izpopolnila/ pri­ jetno razpoloženje na skupnem sestanku v avli lepe šole, ki je bil v nedeljo do­ poldne z namenom, da ocenijo delo v šolskem letu, ki so ga zaključili ter da sprejmejo nekatere napotke za prihod­ nje prizadevanje. Zato so v uvodnem delu posvetovanja govorili predsednik šolskega odbora Vili Spat o uspehih te­ ga organa upravljanja, nadalje dr. Franc Zupančič o delu starešinskega sveta ter vseh organizacij na šoli, nazad­ nje pa še upravitelj šole prol. Jakob Medved o učnih uspehih in prizadeva­ njih učiteljskega гЉота za najboljšo do­ sego ciljev šolske reforme. Ce bi združili vse izgovorjene besede na nedeljskem posvetovanju ter mnenja, ki jih človek dobi ob oceni dela, ki so ga opravili na hudinjski šoli, potem bi šolskega območja ter vzornega prizade- nega sodelovanja učiteljskega zbora za lahko rekli, da je ta zavod primer izred- vanja učiteljskega zbora za najboljše najboljše pedagoško delo. Hudinjsko šo­ la je tista, ki je znala nase navezati delov­ ne kolektive in jih vključiti v reševanje nekaterih skupnih nalog. To sodelovanje je v minulem šolskem letu najbolj pri­ šlo do izraza pri ureditvi in opremi de­ lavnice za tehnični pouk, saj so kolektivi in društva Ljudske tehnike prispevala samo za delavnico 1,348.000 dinarjev, od tega kolektiv Cinkarne 593.000 ter društ­ va Ljudske tehnike Cinkarne 200.000, Emajlirke 100.000, Klme 355.000 ter IFE 100.000. Razgibano in živahno pa je bilo tudi notranje delo, ki so ga s pomočjo pio­ nirske in mladinske organizacije, pod­ mladka Rdečega križa ter najrazličnejših krožkov in delovnih brigad usmerjali člani učiteljskega zbora. Izredno pridni so bili pri urejevanju okolja šole. Tu je lep šolski vrt, nadalje športni prostor, ki je že dobil pravo podobo itd. Pri vseh teh delih so učenci opravili 4.564 pro­ stovoljnih delovnih ur. V minulem šolskem letu je osnovno šolo »Franja Vrunča« obiskovalo 995 rednih ter 28 izrednih učencev, ki so bili razdeljeni v 31 oddelkih. Od rednih učencev jih je 78.36 izdelalo, medtem ko jih je 85.25 takih, ki bodo napre­ dovali v višji razred. Učni uspeh je v letošnjem letu nekoliko slabši, kot je bil v prejšnjem, kar pa pomeni, da je učiteljski zbor dobro konsolidiral no­ tranja merila za ocenjevanje. Značilna in hkrati več ali manj razumljiva je ugotovitev, da je učencem največ pre­ glavic delal angleški jezik, bolj trdo je šlo tudi pri matematiki ter sloven­ ščini. Četudi bi si želeli še tesnejšega so­ delovanja s starši otrok, pa je 128 razred­ nih roditeljskih sestankov s povprečno 69 odstotno udeležbo staršev lep primer skupnega obravnavanja učnih uspehov in ostalih nalog šole. Zaključek uspelega zborovanja so učenci šole izkoristili še za to, da so izročil ravnatelju zavoda prof. Jakobu Medvedu lep šopek rožic ter mu zaželeli na novem delovnem mestu veliko uspe­ hov, sreče in zadovoljstva. To mu želi­ mo tudi mi. -mb PRAVO POLETJE v prvi polovici juiija v zadnjem obdobju smo lahko zabeležili izredno veli­ ko nenavadnih vremenskih sprememb. Bili so primeri, ko je živo srebro v jutranjih urah padlo tudd pod ničlo, medtem, ko je bilo dopoldne po sedem do osern stopinj nad ničlo. Po hladnih in de­ ževnih dnevih je zdaj znova nastopilo toplo vreme, ki bo po nekaterih predvidevanjih trajalo še nekaj časa. Zdaj, ko se je začela sezo­ na letnih dopustov in ko se naši delovni ljudje priprav­ ljajo, da preživijo čas letne­ ga odmora ob morju, v pla­ ninah ali ob jezerih, se zno­ va pojavlja vprašanje, kakš­ no bo vreme v tem času. Na to vprašanje je vremenoslo- vec-amater Boris Koljčicki takole povedal: Toplo vreme bo trajal« nekaj dni. Proti koncu juni­ ja lahko vnovič pričakujem« hladnejše in spremenljivi vreme z dežjem. Takšno né stalno vreme bo trajalo d< začetka julija. Takoj zaten bo nastopilo obdobje prave ga poletja s hudo vročino ш sončnimi dnevi. Tudi pada vin bo v tem času zelo malo Rravo poletje bo trajalo d< približno 20. julija, ko se po novno pričakuje vdor atlant skega zraka, z njim pa tud dež. Vse to bo trajalo približ no sedem dni. Proti konci julija bo ponovno zavladal« obdobje suhega vremena vročino. To bo tudi najtoplej še obdobje letošnjega poletja Toplo vreme bo značilno tu di za prvo pKDlovico avgusti medtem ko bo v drugi pre vladovalo zmemo toplo. V ŠENTJURJU SO ODPRLI ekspozituro KOMUNALNE BANKE Ob navzočnosti najvidnejših predstavnikov Komimalne banke v Celju, nadalje okrajnega ter občinskega ljudskega odbora in prav tako zastopnikov delovnih kolektivov šentjurske občine so v sredo dopoldne odprla v Šent­ jurju ekspozituro celjske komu­ nalne banke. V tej na novo osnovani bančni enoti bodo opravljali vse posle okoli hranilnih vlog, potrošniških posojil, žiro računov privatnikov ter dajanja kreditov iz občinske­ ga stanovanjskega sklada. Za še­ fa ekspoziture je bil imenovan tov. Franc Dobovičnik. Zelja po ustanovitvi lastn bančne ustanove v Šentjurju j stara že nekaj let; vendar je bil neuresničljiva predvsem zarac pomanjkanja ustreznih ртostoro^ Kratek odmoi RADIA CELJE Te dni so v teku zadnji pos za priključitev celjske relejne ra dijske postaje časopisno založni škemu podjetju »Celjski tisk' Formalno se bo celjski radio okviru nove organizacijske enot oglasil prvega julija. Ker pa mo rajo biti do primo predaje oprav Ijena še nekatera tehnična deli kot namestitev novih aparatur i podobno, celjski radio od 23. d vključno 29. junija ne bo im( lastnih oddaj. Zato pa bo tudi času med 17. in 18. uro posredo val program ljubljanske radij ske postaje. TO IN ONO iz l(onjišl(e občine NEZADOVOLJSTVO ZARADI UKINITVE ŽELEZNIŠKEGA PROMETA V Slovenskih Konjicah in kra­ jih, skozi katere je prej vozil mali konjiški vlak, niso nič kaj zadovoljni z ukinitvijo železni­ škega prometa ter z njegovo pre­ usmeritvijo na avtobusnega in kamionskega. To lahko sklepamo tudi po pismu, ki ga je občinski ljudski odbor naslovil pristojne­ mu republiškemu organu in v katerem med drugim ugotavlja­ jo, da je dostava blaga zdaj slab­ ša kot je bila prej. Zlasti neza­ dovoljivo poteka preskriba teh krajev s premogom. Plan pre­ skrbe s premogom so doslej iz­ polnili s komaj desetimi odstot­ ki. Na občini v Konjicah menijo, da bi mariborsko železnišiko transportno podjetje moralo vsaj še aek&i časa, else ti pa tako dol­ go, dokler ne bi uredili cesto od Poljčan do Zreč, zadržati tovor­ ni železniški promet. Seveda, to so mnenja, ki pa se križajo z utemeljitvijo, zakaj se je železniško podjetje odločilo za preusmeritev prometa. To so mnenja, ki jih navzlic samostoj­ nosti železniškega podjetja ne kaže prezreti, saj izražajo voljo in želje tamošnjih prebivavcev. TUDI TURIZEM Ce lahko tako rečemo, da so T Vitanju, na območju konjiške občine, napravili prri resnejši korak k požiritri turizma, pa zdaj želja po razširitvi turizma preveva tudi druge kraje Dra- vinjsike doline. Lepo osnovo za razvoj turizma imajo v Spitali- ču. pa tudi v nekaterih drugih krajih. Seveda pa bodo morali misliti še na ureditev glavne ce­ ste, ki pelje skozi dolino ob Dra- vinji. Ne glede na to, pa je raz­ veseljivo že dejstvo, da so tudi tu spoznali velike koristi, ki jih lahko prinaša turizem. PRIPRAVE ZA SESTAVO OBČINSKEGA STATUTA Komisija za sestavo osnutka občinskega statuta je pridno na delu. Trenutno pripravljajo teze za razpravo o posameznih po­ glavjih novega občinskega statu­ ta. Vse kaže, da so se dela lotili z veliko odgovornostjo. Prizadevanja občinskega ljud­ skega odbora za postavitev solid­ nih temeljev za nadaljnji razvoj turizma pa se kažejo tudi v pri­ pravljenosti občine, da sodeluje pri natečaju za dodeljevanje kre­ ditov za gradnjo novega hotela in ne nazadnje v namenu, da z ure­ ditvijo cestišča p>omaga pri grad­ nji bencinske črpalke v Slov. Ko­ njicah. MANJ SVETOV .— BOLJŠE ...... - ^ D£LQ .... Občinski ljudski odbor v Slo' Konjicah je že proti koncu lai skega lota združil nekatere sv( te. Zanimivo je, da so se kmal pokazali izredno zadovoljivi rç zultati tega ukrepa. Tako so sej svetov zdaj bolj živahne. Tudi i primerov, da bi se kateri srí ne sestal, ali da bi bila seja z'¿ radi slabe udeležbe nesklepčn' kar se je prej navzlic vsemu d[ gajajo. Zdaj prihajajo na sej vsi člani z veliko prizadetost; in željo, da bi s svojim deloi pomagali obravnavati in resera' določena vprašanja. Tajništvo ljudskega odbora P se je istočasno zavzelo, da so ^- sveti dobili delavne strokovo tajnike, ki pripravljajo gradil za seje. Zato je solidno delo sfß toT zajamčeno tudi s te plati.