DRŽAVNI SVET GOSTIL SREČANJE ZDRUŽENJA EVROPSKIH SENATOV Na Brdu pri Kranju je 1. in 2. junija 2017 potekalo 18. srečanje Združenja Evropskih senatov, ki povezuje zgornje domove parlamentov evropskih držav in Ruske federacije. To je bilo drugo srečanje senatov v Sloveniji, s pomembnim mednarodnim dogodkom pa je Državni svet obeležil tudi 25 let svojega delovanja. stran 12-13 Mitja Bervar, mag. manag., predsednik Državnega sveta, stran 3-4 PODPORA ZAHTEVAM ZDRUŽENJ OBČIN Državni svet je na 29. izredni seji sprejel odložilni veto na novelo Zakona o izvrševanju proračuna za leti 2017 in 2018 in problematiziral linearni dvig povprečnine ter njeno višino. stran 4 VAJENIŠTVO - POT DO KAKOVOSTNEGA KADRA Pred obravnavo predloga Zakona o vajeništvu je v Državnem svetu v sodelo- vanju z Obrtno zbornico potekal posvet, ki je opozoril na pomen povezanosti izobraževanja in gospodarstva. stran 18 CIVILNA DRUŽBA SKUPNO ZA NOTIFIKACIJO ADP Društvo državnih svetnikov je skupno s civilno družbo pozvalo Državni zbor k notifikaciji Avstrijske državne pogodbe, poziv pa je podpisalo več kot 300 posameznikov in 16 društev. stran 21 BILTEN DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE / ISSN 1854-9489 / ŠTEVILKA 3-4 / LETO XII / AVGUST 2017 DRŽAVNI SVET – ŽE PETINDVAJSET LET STIČIŠČE INTERESOV SLOVENSKE DRUŽBE 2 KAZALO / BILTEN DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE IZ DELA DRŽAVNEGA SVETA ODLOŽILNI VETO Državni svetniki so podprli proračunske zahteve združenj občin in na 29. izredni seji sprejeli odložilni veto na novelo Zakona o izvrševanju proračuna za leti 2017 in 2018. Višina dviga povprečnine namreč ne sledi dejanskim potrebam in dodatnim obveznostim občin in ne upošteva njihove raznolikosti. stran 4 Državni svet je na 28. izredni seji izglasoval veto na Zakon o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača− Koper. Svetniki so izpostavili, da obstaja v zakonu preveč neznank, med drugim glede financiranja, in bili kritični do samega poteka sprejema zakona. stran 5 DOPOLNITEV ZAHTEV ZA OCENO USTAVNOSTI IN ZAKONITOSTI Na 53. seji so svetniki dopolnili zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti. V ospredju ocenjevanja skladnosti novega zakona z ustavo bi po njihovem mnenju moralo biti vprašanje, kako to področje urediti na način, da bodo imele čim večji vpliv in nadzor občine. stran 6 Državni svet je na 49. seji podal dopolnitev zahteve za oceno ustavno- sti 86. in 87. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter 190. in 191. člena Zakona o pokojninskem in invalid- skem zavarovanju. Svetniki so vztrajali, da so izpodbijane določbe v neskladju z načelom sorazmernosti. stran 6 POBUDA ZA SPREJEM AVTENTIČNE RAZLAGE Državni svet je na 53. seji podprl pobudo za sprejem avtentične razlage treh členov Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki določajo učno obveznost učiteljev, pri čemer prihaja do določenega nerazumevanja. stran 6 MNENJA JAVNO ZDRAVSTVO Državni svet je podprl predlog novele Zakona o zdravstveni dejavnosti, a ob tem nasprotoval vnosu neoliberalnih in izrazito tržnih konceptov v sistem zdravstvenega varstva. stran 7 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE Svetniki so podprli novelo Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja in opozorili na dileme ob imenovanju ravnateljev, zlasti na vpliv politike oz. lokalnih skupnosti. stran 7 STANOVANJSKA POLITIKA Državni svet ni podprl novele Stanovanjskega zakona, saj ne ureja ključ- nih problemov zagotavljanja zadostnega števila neprofitnih stanovanj. stran 8 PRAVOSODJE Državni svet je opozoril na odmevne primere, ko sodbe na višjem sodišču ali na Evropskem sodišču za človekove pravice »padejo«, kar meče v javnosti slabo luč na naš pravosodni sistem. stran 8 REGIONALNI RAZVOJ Državni svet je podprl podaljšanje obdobja izvajanja ukrepov razvojne podpore v Pomurski regiji in ponovno ugotavljal, da do zdaj izvedeni ukrepi ne izkazujejo izboljšanja gospodarske slike. stran 9 AKTUALNO SREČANJE ZDRUŽENJA EVROPSKIH SENATOV Na Brdu pri Kranju je 1. in 2. junija 2017 potekalo 18. srečanje Združenja Evropskih senatov, ki povezuje zgornje domove parlamentov evropskih držav in Ruske federacije. stran 12-13 ČAS JE ZA PRENOVO KULTURNO-POLITIČNEGA MODELA Državni svet in Ministrstvo za kulturo sta v začetku leta pripravila posvet o prenovi kulturno-političnega modela, Državni svet pa je na 52. seji na tej podlagi sprejel sklepe. stran 14 ZNANOST IN TEHNOLOGIJA V SLOVENIJI - DANES IN JUTRI? Na strokovnem posvetu 19. junija je potekala razprava o kritičnih razmerah na področju znanosti in raziskovanja. stran 15 S POSVETOV SLOVENSKO ODVETNIŠTVO NA POMEMBNEM RAZPOTJU Vključitev odvetništva v dogajanje v pravosodju bi morala biti v sistem- skem interesu države, a imajo odvetniki občutek, da se jih iz tega izključuje. stran 16 OD VIL DO VILIC – PREDNOSTI KRATKIH PRIDELOVALNIH VERIG Pobuda za izvzetje živil iz sistema javnih naročil ni namenjena samo konkurenčnosti, ampak lahko s tem varujemo tudi socialni vidik, okolje, vplivamo na demografsko sliko in okrepimo javno zdravstveno sliko našega prebivalstva. stran 16 VODA - VIR ZDRAVJA, DOBREGA POČUTJA IN LEPOTE Voda je ena razvojnih prednosti, na kateri bi lahko temeljil razvoj slovenskega turizma. Slovenska naravna zdravilišča že danes predstavljajo tretjino slovenskega turizma. stran 17 GOSTUJOČE MNENJE STANISLAW KARCZEWSKI, PREDSEDNIK SENATA POLJSKE O ideji evropskega senata stran 19 CIVILNA DRUŽBA SKUPNO ZA NOTIFIKACIJO AVSTRIJSKE DRŽAVNE POGODBE Društvo državnih svetnikov je skupno s civilno družbo pozvalo Državni zbor k notifikaciji Avstrijske državne pogodbe, saj je za nas pomemben 7. člen pogodbe, ki določa obveznosti Avstrije do naše manjšine. stran 21 3 UVODNIK / BILTEN DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE DRŽAVNI SVET – ŽE PETINDVAJSET LET STIČIŠČE INTERESOV SLOVENSKE DRUŽBE In Državni svet je rasel skupaj z mlado sloven- sko demokracijo in žel dobrobiti in senčne plati zoreče države. Ko smo državni svetnice in svetniki 12. 12. 2012 ob 12. uri sedli v klopi naše dvorane, je bil Državni svet v precej nezavidljivem položaju. Govorilo se je o njegovi upravičenosti in precej na glas tudi o ukinitvi. Pobudnikom tega je skoraj uspelo. Vse to je bil za nas jasen signal in oblikovala se je trdna odločitev, da ne bomo le branili obstoja institucije, ampak z veliko aktiv- nostjo dokazali in poka- zali, da ima Državni svet s svojimi pristojnostmi in možnostmi lahko Ko smo začeli pripravljati tokratni bilten Iz drugega doma, nas je spreletelo, da je to zadnji bilten v času trajanja V. man- data Državnega sveta Republike Slovenije. Teh slabih pet let je izjemno hitro minilo, čeprav je za nami zelo pomembno in dogodkov prepolno obdobje, v katerem se je temeljito spremenilo tudi stališče politike in javnosti do drugega doma slovenskega parlamenta. Vsi naši predhodniki v prejšnjih štirih sklicih so se trudili po svojih močeh in pri- spevali h graditvi zgodbe Državnega sveta, ki letos praznuje 25 let. To še v življenju posameznika ni zelo dolgo obdobje, kaj šele v življenju države. pomembno vlogo pri oblikovanju kakovostne zakonodaje in še posebej zaradi svoje sestave kot most med civilno družbo in dnevno politiko. Začela se je dolga pot, na kateri smo premagali številne ovire, nekatere pa žal še ostajajo. Med njimi je prav gotovo prizadevanje za uveljavi- tev instituta ponovnega odločanja, ki smo ga temeljito predstavili vsem strokovnim in političnim dejavnikom, in zdaj čaka le še na odlo- čitev Državnega zbora. Trdno smo prepričani, da gre za odličen predlog na poti do sprejemanja še kakovostnejše zakonodaje. Mirno lahko zapišem, da smo glede na stanje ob začetku dosegli velik preboj, ko gre za pre- poznavnost Državnega sveta v civilni družbi, v medijih in javnosti nasploh, pa tudi pri vseh političnih deležnikih v Sloveniji. Pokazali smo, da Državni svet lahko da velik doprinos na šte- vilnih področjih družbe, opozorili pa smo tudi na orodja, oziroma pokazali, kako ga uporabiti. V času tega mandata smo uspeli okrepiti odnose z vsemi poli- tičnimi institucijami v državi, kar se odraža pri sprejemanju in upošte- vanju pobud Državnega sveta, udeležbi najvišjih predstavnikov na naših komisijah in plenarnih sejah ter korektnem dialogu. Med drugim sta Državni svet v tem mandatu prvič v zgodovi- ni nagovorila predsednik Republike Borut Pahor in predsednik Državnega zbora dr. Milan Brglez, državnim svetnicam in svetnikom pa sta spregovorila tudi dva predsednika Vlade RS, mag. Alenka Bratušek in dr. Miro Cerar. Pomemben dosežek na področju stikov med najvišjimi predstavniki države pa je zagotovo srečanje štirih predsedni- kov, ki se je prvič zgodilo decembra 2014 in pos- talo tradicionalno. Poleg možnosti za izmenjavo mnenj, je to tudi pomem- ben znak državljankam in državljanom, da se najvišji slovenski politiki pogovarjajo in strpno iščejo rešitve za najbolj pereča vprašanja. Predsednik Državnega sveta zdaj redno sodeluje tudi na sestankih Sveta za nacionalno varnost. Ne smemo pozabiti, da je Državni svet v tem času postal forum srečevanja strokovnjakov, civilne družbe in politike, saj smo se na številnih posvetih lotili cele vrste aktualnih tem in prispe- vali iztočnice za njihovo reševanje. Veseli me, da smo uspeli povezati ne le enako 4 IZ DELA DRŽAVNEGA SVETA / UVODNIK / ODLOŽILNI VETO / BILTEN DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE Državni svet je novembra 2016 na 25. izredni seji sprejel odložilni veto na Zakon o izvrševanju proračuna za leti 2017 in 2018, nato je na 29. izredni seji 30. maja 2017 sprejel odložilni veto tudi na novelo tega zakona. Državni zbor je na 31. redni seji zakon ponovno potrdil. Treba je sprejeti strategijo razvoja lokalne samouprave, ki bo imela podporo lokalnih skupnosti in dolgoročnejšo vizijo njihovega razvoja. Milan Ozimič, državni svetnik Zahtevo je vložila Interesna skupina lokalnih interesov. Svetniki so se strinjali, da dvig povprečnine za 3,5 evra ne sledi dejanskim potrebam in dodatnim ob- veznostim občin, saj v celoti ne pokriva večjih stroškov dela javnih uslužbencev, ki nastajajo zaradi dogovora vlade s socialnimi partnerji, pri katerem pa občine niso sodelovale. Tudi višja povprečnina po mnenju občin ne sledi dejanskim potrebam in obveznostim. Dvig povprečnine tudi ne upošteva raznolikosti občin in s tem njihovih različnih finančnih potreb, kar velja zlasti za občine z več javnimi zavodi. Svetniki so predlagali, da bi nega- tivne posledice linearne razdelitve, ko se vsem občinam, ne glede na raz- lične dodatne obveznosti, zagotavlja enako povišanje povprečnine, nevtralizirali z novim modelom razdelitve, ki bi ga moralo pripraviti pristojno ministrstvo. DRŽAVNI SVET PODPRL PRORAČUNSKE ZAHTEVE ZDRUŽENJ OBČIN misleče, ampak celoten spekter mnenj in tako dosegli novo kakovost pri iskanju rešitev. Ko govorim o civilni družbi, ne mislim le na organizirana interesna združenja in gibanja, ampak na najširši krog, od šolarjev, umetnikov, delavcev, kmetovalcev, raziskovalcev, pod- jetnikov, športnikov, lokalnih skupnosti do prostovoljcev, ki smo jih na ta ali drug način pripeljali v Državni svet in jim skušali pomagati. Najzaslužnejše prosto- voljce, ta pomemben del civilne družbe, vsako leto gostimo na slovesnosti, kjer jim podelimo plakete Državnega sveta. Omenim naj še pomem- ben projekt Rastoča knji- ga, katerega pokrovitelj je Državni svet. Nekoliko upehanega smo znova oživili, ga nadgradili in z velikim veseljem opazu- jemo, kako se mu iz leta v leto pridružuje vse več mladih, ki si želijo slediti ideji odličnosti na vseh področjih. Nismo se osredotočali samo na delovanje znot- raj državnih okvirov. Zelo aktivni smo bili tudi na mednarodnem področju, tudi pri odpiranju vrat slovenskim gospodar- stvenikom na tujem, še zlasti v državah, kjer je politična podpora ključna za vzpostavitev gospo- darskega sodelovanja. Našo aktivnost so opazili tudi v Združenju evropskih senatov in v znak podpore in priznanja so nam zaupali organizacijo 18. srečanja Združenja evropskih senatov, ki smo ga, sodeč po odzivih, zelo uspešno izpeljali. Še več, vzbudili smo tudi veliko zanimanja za delo in sestavo Državnega sveta. Številnim državam se je prav naša sestava zdela zanimiva in so v njej videli odgovor na številna vpra- šanja o delovanju drugih domov po Evropi. Ob 25-letnici Državnega sve- ta so se lahko seznanili tudi s prerezom našega delovanja v monografiji, ki smo jo izdali ob tej priložnosti. Ob koncu tega nago- vora bi se rad iskreno zahvalil vsem državnim svetnicam in svetnikom za prizadevno delo, za številne pobude in spodbude, svojim najožjim sodelavcem ter izjemno profesionalni in učinkoviti strokovni službi Državnega sveta. Našim naslednikom, državnim svetnicam in svetnikom v VI. mandatu pa želim, da bi to zgod- bo, v katero smo vložili toliko upanja in priza- devanj, uspešno peljali naprej in še nadgradili. Mitja Bervar, mag. manag., predsednik Državnega sveta 5 IZ DELA DRŽAVNEGA SVETA / ODLOŽILNI VETO / BILTEN DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE ZAKONU O VAJENIŠTVU SVETNIKI ODREKLI PODPORO Svetniki so na 28. izredni seji s 14 glasovi »za« in 11 »proti« sprejeli odložilni veto na Zakon o vajeništvu. Vetu sta nasprotovala predstavnika sindikatov, saj je kljub pomanjkljivostim zakona vajeništvo za sindikate zelo pomembno in korak v pravo smer. Poslanci so na majski izredni seji zakon ponovno potrdili. Zakon je nepregleden, med drugim meša strokovni pristop s pedagoškim in andragoškim. Rudi Matjašič, državni svetnik Kot je v imenu predla- gatelja odložilnega veta dejal Rudi Matjašič, je zakon nepregleden, med drugim meša strokovni pristop s pedagoškim in andragoš- kim. Zakon ob tem vklju- čuje popolnoma različne populacije, poleg dijakov, ki naj bi jim bila ta oblika izobraževanja prvenstveno namenjena, tudi zaposlene in brezposelne odrasle. Svetniki so se poleg izločitve odraslih zavzeli za to, da bi lahko vajenci v posameznih dejavnostih (gradbeništvu, gostinstvu, živilskih dejavnostih ...) vajeništvo opravljali tudi ponoči, ob nedeljah in praznikih, ob tem pa nasprotovali določilu, po katerem bi se vajeniška nagrada izplačevala med vajenčevo bolniško odsotnostjo in določilu, da bi moral delodajalec vajencu zagotoviti povračilo stroškov za službeno pot in terenski dodatek. Zahtevali so, da država financiranje stroškov delodajalca uredi sistemsko. DRŽAVNI SVET Z ODLOŽILNIM VETOM NAD ZAKON O DRUGEM TIRU Državni svet je na 28. izredni seji s 23 glasovi »za« in dvema »proti« izglasoval veto na Zakon o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača – Koper. Maja so poslanci zakon z 49 glasovi »za« in 25 »proti« ponovno potrdili. Svetniki si želimo, da bi novo železniško povezavo med Koprom in Divačo naredili čim prej, transparentno in pa ceneje, kot je predvideno. Branko Šumenjak, podpredsednik Državnega sveta Predlog za odložilni veto je vložila Interesna skupina lokalnih interesov in pouda- rila, da bi moral zakon, ker gre za enega izmed ključnih infrastrukturnih projektov naše države, vključevati tehtne in premišljene rešitve. V proračunu je za projekt zagotovljenih le 200 milijonov evrov proračunskih sredstev, ostali viri financiranja so negotovo dejstvo. Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je že med sprejemanjem zakona opozarjala, da nujni posto- pek ni zagotovil zadostnega časa za razrešitev vseh odprtih vprašanj in dilem ter posledično ni odpravil vseh pomanjkljivosti, državljanom pa tudi ni bila dana možnost sodelovanja. Svetniki so poudarili, da smo suverena država, ki lahko sama zgradi povezavo in da ne poznajo države, ki bi za 27 kilometrov nekega infrastrukturnega projekta za pomoč prosila sosednjo državo. 6 IZ DELA DRŽAVNEGA SVETA / ZAHTEVA ZA OCENO USTAVNOSTI / AVTENTIČNA RAZLAGA / BILTEN DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE Državni svet je na 53. seji podprl pobudo za sprejem avtentične razlage treh členov Zakona o organiza- ciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki določajo učno obveznost učiteljev, pri čemer prihaja do določenega nerazumevanja. Svetniki so zato predlagali Državnemu zboru avtentično razlago spornih členov, po kateri bi bil temelj delovne obveznosti POGREBNA IN POKOPALIŠKA DEJAVNOST NESKLADNI Z USTAVO Državni svet je na 46. seji podal pobudo za ustavno presojo Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti, med drugim zaradi nesorazmer- nega poseganja v pogrebno dejavnost kot izvirno pristoj- nost občin, financiranje občin in človekovo dostojanstvo. Na 53. seji pa je Državni svet vložil tudi dopolnitev zahteve v kateri je opozoril, da bi mo- ralo biti v ospredju urejanja in ZAKON V NESKLADJU Z NAČELOM SORAZMERNOSTI Državni svet je na 49. seji podal dopolnitev zahteve za oceno ustavnosti 86. in 87. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter 190. in 191. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Svetniki so vztrajali, da so izpodbijane določbe v neskladju z načelom sorazmernosti, kot ga določa 2. člen Ustave. Cilj sprememb zakonodaje je po njihovem ZAHTEVA ZA AVTENTIČNO RAZLAGO ZAKONODAJE O VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU ocenjevanja skladnosti novega zakona z ustavo vprašanje, kako urediti to občutljivo področje z vidika vsakega posameznika in družine tako, da bi čim večji vpliv in nadzor imela občina, ki je ljudem blizu, pozna lokalne razmere in lahko najbolj kakovostno odloča o načinu uresničevanja pogrebne in pokopališke dejavnosti. Takšen nadzor lahko prepreči trgovanje s smrtjo in pokojniki. mnenju predvsem uspešnejša izterjava odškodninskih zahtevkov, ki bo pozitivna za Zavod za zdravstveno zavaro- vanje Slovenije, ob tem pa ni bila podana ocena vpliva na položaj drugih udeležencev v postopkih z regresnimi zahtevki. Zakonodajalec pri sprejemanju sprememb tudi ni pretehtal alternativnih ukrepov, ki so jih svetniki v dopolnitvi tudi konkretno navedli. učitelja pouk oz. določeno tedensko število pedagoških ur, drugo delo pa bi ostalo časovno neopredeljeno. S tem bi se izognili nepotrebni birokratizaciji pedagoškega dela, prihranili nepotrebne stroške in omogočili ravnate- ljem, da učitelji, kadar nimajo nujnih delovnih obveznosti na šoli, pomemben delež delovne obveznosti opravijo tudi doma ali kje drugje izven delovnega mesta. 7 IZ DELA DRŽAVNEGA SVETA / MNENJA / BILTEN DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE PROTI NEOLIBERALIZMU V SISTEMU ZDRAVSTVA Državni svet je podprl predlog novele Zakona o zdravstveni dejavnosti, a ob tem nasprotoval vnosu neoliberalnih in izrazito tržnih konceptov v sistem zdravstvenega varstva. Svetniki so se zavzeli za dostopno in kakovostno javno zdra- vstvo, za ustrezen nadzor nad izvajalci in jasno razmejitev pravic ter obveznosti med zasebnim in javnim. Poudarili so, da zdravstvo ni tržna dobrina temveč osnovna človekova pravica, država pa je po ustavi dolžna zagotavljati dostopno javno zdravstvo. Kot neprimerno so ocenili zastraševanje javnosti z morebitnim kolapsom zdravstvenega sistema, saj slednje ni niti utemeljeno niti produktivno. PRAVICA DO INFORMIRANJA O NAPREDKU OTROK Državni svet je podprl dopolnjen predlog Zakona o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami, s katerim se celovito organizira strokovne službe s področja vzgoje, zdravstvene in socialne oskrbe. Svetniki so ob tem poudarili pomen strokovnih timov, ki morajo poleg strokovnjakov z različnih področij vključevati tudi starše oz. skrbnike ter druge osebe z izkušnjami glede skrbi za otroke s posebnimi potrebami in pomoči staršem in družinam. Izpostavili so vlogo staršev pri aktivnem sooblikovanju pomoči otrokom s posebnimi potrebami ter njihovo pravico do informiranosti o napredku otrok. SPORNO VPLIVANJE NA IMENOVANJE RAVNATELJEV Svetniki so podprli novelo Zakona o organizaciji in financira- nju vzgoje in izobraževanja, a ob tem obenem opozorili na številne dileme ob imenovanju ravnateljev, zlasti na vpliv politike oz. lokalnih skupnosti, kadar so te tudi ustanovite- ljice vrtca ali šole. Strinjali so se, da gre za zelo občutljivo področje, ki ga je treba natančneje opredeliti, a poudarili, da se poskusom vplivanja na imenovanje ravnateljev tudi v prihodnje zelo verjetno ne bo mogoče povsem izogniti. Za uspešno pedagoško delo je poleg zakonskih pogojev nujno upoštevati prioritete kakovostnega izvajanja vzgojno-izobra- ževalnega procesa. VREDNOTENJE DELA NA PODROČJU ŠPORTA Državni svet je podprl dopolnjen predlog Zakona o dodatku k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju športa. Po novem pravica do izjemne pokojnine iz novega Zakona o športu postane tudi pravica do dodatka, ki ga ureja in vrednoti Predlog zakona o dodatku k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju športa. A kot so ugotavljali svetniki, ostaja še vedno odprto vprašanje vrednotenja vrste drugih delavcev na področju športa kot so trenerji, dobitniki Bloudkovih nagrad in številni drugi, ki prav tako pomembno prispevajo k vrhunskim rezultatom, a jih zakon ne uvršča med upravičence do dodatka k pokojnini. 8 IZ DELA DRŽAVNEGA SVETA / MNENJA / BILTEN DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE DRŽAVNI SVETNIKI ZADRŽANO DO BANČNIKOV Državni svet se je seznanil z letnim poročilom Banke Slovenije za 2016, z letnim obračunom ter finančnim načr- tom za 2017. Predstavnikom banke je zastavil vrsto vprašanj, med drugim, ali je sedanje vodstvo Banke Slovenije že analiziralo vzroke za stanje, v katerem se je znašel naš bančni sistem v času finančne krize, kakšno je današnje stališče bančnikov do izvedenih ukrepov v zvezi s Factor banko in Probanko, saj se v javnosti pojavljajo številne domneve, da ukrep, ki je vodil v kontrolirano likvidacijo obeh bank, v trenutku izvedbe ni bil ustrezen, zastavili pa so tudi vprašanje o poslovnih in finančnih planih. OCENJEVANJE KORUPCIJSKIH TVEGANJ V ŠOLAH Državni svet se je seznanil s poročilom Komisije za preprečevanje korupcije za leto 2016 in ob tem izpostavil vprašanje, kaj se dogaja s pripravo že dalj časa obljubljene novele, kako daleč je njena priprava, na kakšen način se KPK usklajuje s pristojnim ministrstvom, kateri so glavni pou- darki nove zakonodaje in ali bo le-ta razrešila težavo glede zakonitosti postopkov pred KPK. Svetnike je zanimalo zlasti delovanje KPK na področju ocenjevanja korupcijskih tveganj v osnovnih in srednjih šolah, ki jih je poročilo posebej izpostavilo, in sicer kako obsežno je to področje in kakšni so lahko ukrepi za njihovo preprečevanje. KRITIČNO DO NOVELE STANOVANJSKEGA ZAKONA Državni svet ni podprl novele Stanovanjskega zakona, ki sledi odločbi Ustavnega sodišča RS in enači položaj najemnikov neprofitnih ter tržnih in hišniških stanovanj glede subvencije najemnin, ne ureja pa ključnih problemov zagotavljanja zadostnega števila (neprofitnih) stanovanj. Svetniki so opozorili, da zakon ne bo imel posledic za državni proračun, jih bo pa imel za občinske. V zvezi z institutom subvencioniranja najemnin so spraševali,čemu je to naloga občin, saj mora sredstva zagotoviti država preko Stanovanjskega sklada kot nacionalne institucije, zadolžene za reševanje stanovanjskih potreb. PREVEČ POPULIZMA V ODNOSU DO PRAVOSODJA Državni svet se je seznanil s Skupnim poročilom o delu državnih tožilstev za leto 2016 in opozoril, da v javnosti najbolj odmevajo primeri, ko sodbe na višjem sodišču ali na Evropskem sodišču za človekove pravice »padejo«. Ti posamezni, a odmevni primeri mečejo slabo luč na pravosodje, večajo stopnjo nezaupanja in zbujajo občutek vplivanja politike. Pogosta je praksa medijske obsodbe, pri čemer javnost pričakuje le še potrditev s strani sodišča. Odnos medijev sooblikuje odnos javnosti do pravosodnega sistema, zato morajo tožilci in sodišča po mnenju svetnikov vztrajati v nepristranskosti in objektivnosti. BILTEN DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE 9 IZ DELA DRŽAVNEGA SVETA / MNENJA / BILTEN DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE NOVELA NE SME NIŽATI ŽE PRIDOBLJENIH PRAVIC Državni svet je podprl predlog Zakona o športu in izpostavil nekatera neustrezno rešena vprašanja, kot npr. preventivno zdravstveno varstvo za športnike na nacionalni ravni. Kot poseben problem so svetniki izpostavili športno vzgojo v visokošolskem izobraževanju, ki ni vključena v programe in podprli prizadevanja, da bi sistemski zakon več pozornosti namenil statusu športa za vse oz. rekreativnemu športu v najširših oblikah in zvrsteh. Zavzeli so se, da se profesio- nalni in rekreativni šport opredelita samostojno. Urejeno sistemsko stabilno financiranje športa je ključno za razvoj in uspešnost tako profesionalnega kot rekreativnega športa. RAZVOJNE PROBLEME ODPRAVLJAMO PREPOČASI Državni svet je podprl podaljšanje obdobja izvajanja ukrepov razvojne podpore v Pomurski regiji in ponovno ugotavljal, da do sedaj izvedeni ukrepi ne izkazujejo izboljšanja gospodarske slike. Svetniki pričakujejo, da se bodo sredstva v prihodnje zagotovila v skladu s predvideno dinamiko in bo konec 2018 oz. 2019 končno realiziran 33 mio evrov vreden program. Kljub Zakonu o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, razvojni problemi celo naraščajo oz. se ne odpravljajo v želenem obsegu, ker se proračunska sredstva ne zagotavljajo v skladu s predvideno dinamiko in v predvidenem obsegu (npr. Zasavje, Koroška). ONEMOGOČITI ZLORABE DRŽAVNIH POMOČI Državni svet je v mnenju k poročilu o državnih pomočeh za 2013-2015 zapisal, da je treba dodelati pravila, ki bodo minimizirale napačne presoje in različne zlorabe pri dodelje- vanju pomoči. Ugotovitve, zakaj niso bili doseženi pričako- vani rezultati, morajo voditi v uspešnejše selekcioniranje pomoči. Svetnikom se je zdelo smiselno, da se kot možni način izboljšanja stanja uvedejo ukrepi, ki bi državne pomoči bolj kot doslej prednostno opredelili kot povratne oblike pomoči, delež povratnih oblik sredstev pa bi povečali ter s participacijo sredstev prejemnikov spodbudili tudi interes za večjo učinkovitost pri porabi. POMANJKLJIVA POOBLASTILA POLICIJE IN REDARSTVA Državni svet je podprl dopolnjen predlog novele o nalogah in pooblastilih policije, a pri tem opozoril na uporabo električnih paralizatorjev in brezpilotnih letal in posebej izpostavil uporabo termovizije, ki bi jo že lahko šteli za hišno preiskavo. Svetniki so že - leli preveriti, katerim nalogam so namenjena predvidena finančna sredstva za evidenco gradiv spolnega izkoriščanja mladoletnih oseb, ki bodo v obdobju 2017-2021 presegla milijon evrov. Podprli so predlog novele o občinskem redarstvu, a ob tem izrazili številne pomisleke, saj novela premalo natančno določa, koga lahko redar pridrži, kot tudi, kakšen mora biti napad, ki sproži uporabo telesne sile in plinskega razpršilca. 10 IZ DELA KOMISIJ / BILTEN DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE IZ DELA KOMISIJ Komisija za lokalno samo- upravo in regionalni razvoj ni podprla predlaganega Zakona o dajatvah za mo- torna vozila, saj ne rešuje problema onesnaževanja okolja z izrabljenimi vozili. Kljub inšpekcijskim službam občine nimajo mehanizma za učinkovito odstranjevanje zapuščenih vozil, socialno šibke lastnike vozil pa bo zakon postavil v še težji finančni položaj. izplačilo finančne pomoči spomladi prihodnje leto prepozno. Kmetijsko ministrstvo bo povečalo stopnjo sofinanciranja za premije na 50 %, a je treba preprečiti, da bi zavarovalni- ce to izkoristile za dobiček. Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je podprla novelo Pomorskega zakonika, a postavila vprašanja o pravni pridobivanja državljanstva z naturalizacijo. Komisija za državno ureditev je obravnavala poročilo Informacijskega pooblaščenca za 2016 in izpostavila pridobivanje okoljskih informacij javnega značaja. V zvezi z okoljskimi informacijami na konkretnem primeru Salonita Anhovo, pa tudi tovarne Kemis, je izpostavila težavo pridobi- vanja okoljskih podatkov v primerih, ko gre za zasebna podjetja. Komisija za državno ureditev je podprla predlagani zakon o sistemskih preiskavah projektov državnega pome- na, ob tem pa izpostavila ustavno spornost nekaterih določb v predlogu zakona. Opozorjeno je bilo tudi na vprašljivo zagotavljanje standardov poštenega postopka. Vlada lahko že sedaj ustanovi komisijo, če jo potrebuje za večjo učinkovitost dela. Komisija za državno ureditev ni podprla predlagane novele o kazenskem postopku in izrazila pomisleke do nekaterih rešitev kot npr. pri zaslišanju osumljencev in prič s strani državnega tožilca in Policije v predkaz. postopku, spremembe glede sodne preiskave, pravice obrambe v pred- kaz. postopku, spremembe predpostavk za uvedbo preiskave itd. Mandatno-imunitetna komisija je ob obravnavi predlaganih sprememb in dopolnitev Poslovnika državnega zbora ugotavlja- la, da bi k učinkovitejšemu delu pripomogel tudi nov postopek ponovnega odločanja o zakonu na način vlaganja amandmajev na posamezne člene zakona, kar bi prispevalo h kakovostnejšim zakonskim rešitvam po sprejemu veta. Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je ob obravnavi gospodarjenja z gozdovi v državni lasti vpraševala, ali drži infor- macija, da se tujci zanimajo za odprtje dveh žag pri nas, zakaj Sklad ne uspe kupiti zemljišč ob državni meji ter na kakšen način se bodo uresničevali v zakonu navedeni cilji, spraševali pa so še o očiščenosti gozdov po žledolomu. Komisija za državno ureditev je podprla Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča, a izpostavila dileme s strani lokalnih skupnosti, med drugim Skupnosti občin Slovenije. Opozorila je na rešitve predloga zakona o razglasitvi javnega dobra na pripadajočem zemljišču in na člen v zvezi z negativnim ugotovitvenim zahtevkom. Komisija za kulturo, znanost, šolstvo in šport ni podprla predloga novele o organi- zaciji in financiranju vzgoje Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je ob podpori novele Zakona o inšpek- ciji dela opozorila, da le zakonske spremembe brez ustreznih kadrovskih krepitev Inšpektorata RS za delo niso dovolj, kršitve delovno-pravne zakono- daje pa se ne pojavljajo le v zasebnem sektorju, ampak tudi v javnem, kjer bi bilo treba okrepiti delo inšpekcije. Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je potrdila predlog interven- tnega zakona o ukrepih za odpravo posledic aprilske pozebe s pripombo, da je podlagi za delitev konce- sijske dajatve med lokalne skupnosti, ter o predlaganih amandmajih Slovenskega zavarovalnega združenja, v povezavi s koncesijami pa tudi vprašanje o kršitvah delovne zakonodaje pri agencijskih delavcih. Komisija za državno ureditev je podprla predlog dopolnitve Zakona o državljanstvu in spraševala, ali gre v primeru izredne naturalizacije za obliko državljanstva, pri katerem je možno dvojno državljanstvo ter kako so definirani pogoji za potrditev izjemnih dosežkov. Zanimala jih je tudi statistika 11 IZ DELA KOMISIJ / BILTEN DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE in izobraževanja, s katerim je bila predlagana vklju- čitev diplomantov študija biopsihologije med delavce, ki v vzgoji in izobraževanju opravljajo svetovalno delo, saj program ne zagotavlja kompetenc, ki jih mora obvladati svetovalni delavec. Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je ob obravnavi letnega poročila Agencije za energijo za 2016 izpostavila nejasno metodologijo za izračun cene energije in pozvala, da jo še natančneje pojasni. Mnogi so zaradi sanacije stavb pričakovali nižje cene ogrevanja, a zaradi sprememb formule za izračun daljinskega ogrevanja sedaj plačajo več. Komisija za državno ure- ditev ni podprla predloga novele o romski skupnosti in problematizirala predla- gano rešitev o moratoriju na prodajo zemljišč, kjer bivajo Romi. V praksi se dogaja, da so zemljišča prodana, posledično se morajo Romi odseliti, kar povzroča še več težav, ob tem pa je omejitev razpolaganja z zasebnimi zemljišči lahko tudi ustavno sporna. Komisija za državno ureditev je ob podpori novele kazenskega zakonika opozorila na neprimerno spremembo določbe o zlorabi položaja in zaupanja pri gospodarski dejavnosti. Za ovadbo bo zadoščal naklep storilca, kar bi lahko vodilo v zlorabe, vprašanje je tudi, do katere mere se država sploh sme vpletati v delo gospodarskih družb. Komisija za mednarodne odnose in evropske zadeve je ob obravnavi sprememb schengenskega informa- cijskega sistema (SIS) pri mejni kontroli problemati- zirala stopnjo informacijske varnosti, saj gre za obsežno bazo osebnih podatkov, ki lahko ob zlorabi povzroči veliko škodo in podprla sprejem nove uredbe o uporabi SIS pri sodelovanju v kazenskih zadevah. Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je podprla novelo Zakona o kmetijstvu, ki omogoča bolj učinkovit pregon kršitev v spletni trgovini a poudarila, da se preveč izpostavlja goljufive pridelovalce in prodajalce hrane, medtem ko jih je velika večina poštenih. Tovrstne goljufe je treba preganjati bolj striktno in jim izrekati višje kazni. Komisija za kulturo, znanost, šolstvo in šport je ob seznanitvi s poročilom o delu Nadzornega sveta RTV Slovenija za 2016 opozo- rila na prezrtost nekaterih pomembnih področij na področju znanosti, kulture in športa, ki so jedro ustvarja- nja nacionalne identitete in samospoštovanja. Obenem je izpostavila napredek pri informiranju o delu Državnega sveta. Komisija za kulturo, znanost, šolstvo in šport ni podprla predloga priporočil v zvezi z javnim razpisom za sofinan- ciranje doktorskega študija in ponovno izpostavila ključni manko veljavnega visokošolskega zakona, saj ni zakonske oprede- litve javnega interesa na področju visokega šolstva, kar omejuje razumevanje javnega interesa in njegovo vlogo v sodobni družbi. Komisija za lokalno samo- upravo in regionalni razvoj ni podprla predloga novele o prevozih v cestnem prometu, saj je treba vse oblike izkoriščanja perkarne delovne sile urediti s sistemskim zakonom o omejitvi prekarnega dela za vsa področja življenja in ne le za področje prevozov, obenem pa je treba okrepiti učinkovit nadzor in določiti ustrezne sankcije. poročilom za leto 2017 in v obširnem mnenju izpostavila dileme v zvezi s stanjem okolja in ravnanji odgovornih na tem področju (več na http://www.ds-rs.si/sites/ default/files/dokumen- ti/656-86mmnenje_k_po- rocilu_o_stanju_okolja_v_ rs_2017_epa_1807-vii.pdf). Komisija za mednarodne odnose in evropske zadeve je ob obravnavi poročila ministra za zunanje zadeve opozorila, da je po brexitu aktualna težnja po Uniji dveh hitrosti. Slovenija pa mora jasno izraziti svoja stališča glede prihodnosti v okviru EU. Komisija je pogrešala Komisija za mednarodne odnose in evropske zadeve je ob podpori prizadevanju EU pri izvrševanju in prizna- vanju odredb o zamrznitvi in odvzemu premoženjske koristi opozorila, da gre omenjene mehanizme upo- rabljati tako, da se bo delež odvzetega premoženja v korist Slovenije povišal, omenjene mehanizme pa je treba vzpostaviti tudi z državami kot je Švica. Komisija za lokalno samo- upravo in regionalni razvoj se je seznanila z okoljskim podrobnejšo analizo posledic izstopa VB iz EU za državo in naše državljane v tujini. Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide se je seznanila s predlaganim Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju že v fazi javne obravnave ter na predlog podala vrsto stališč, mnenj in pripomb (več na http://www. ds-rs.si/sites/default/files/ dokumenti/658-102mmne- nje_predlog_zzvzz-jav- na_obravnava.pdf). 12 ZDRUŽENJE EVROPSKIH SENATOV 2017 / BILTEN DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE 18. SREČANJE ZDRUŽENJA EVROPSKIH SENATOV V SLOVENIJI Na Brdu pri Kranju je od 1. do 2. junija 2017 Državni svet Republike Slovenije gostil 18. srečanje Združenja Evropskih senatov (ZES), ki povezuje zgornje domove parlamentov evropskih držav in Ruske federacije. To je bilo drugo srečanje ZES v Sloveniji, prvo je potekalo leta 2002, s tem pomembnim mednarodnim dogodkom pa je Državni svet obeležil tudi 25 let svojega delovanja. Naše izkušnje kažejo, da so prednosti dvodomnega sistema večje od njegovih slabosti. Mitja Bervar, mag. manag., predsednik Državnega sveta Pisci slovenske ustave so Državnemu svetu namenili pomembno in odgovorno nalogo. dr. Milan Brglez, predsednik Državnega zbora Demokracija, če želi obstati, terja veliko potrpljenja, dialoga in modrosti. dr. Miro Cerar, predsednik Vlade Republike Slovenije Srečanja evropskih senatov se je udeležilo 14 držav. Državni svet je kot gostitelj pripravil dve osrednji temi za razpravo. Prvi dan je potekal seminar na temo Evropski senat − pot do tesnejše povezanosti z državljani Evropske unije?, na katerem so predsedniki in predstav- niki senatov razpravljali o morebitnih pozitivnih učinkih dvodomnega evropskega parlamenta na zmanjšanje demokratičnega deficita in na okrepitev stika med državljani EU in Evropskim parlamentom. Predsednik Državnega sveta s sode- lavci se je ločeno srečal s predstavniki Francije, Češke in Romunije. Drugi dan srečanja je potekala splošna razprava na temo Drugi domovi pred izzivi časa, na kateri so bile predstavljene izkušnje prisostvujočih držav, razprava pa je tekla tudi o načinu delovanja senatov v prihodnje. Predsednike in predstavnike senatov so pozdravili tudi predsednik Državnega zbora, predse- dnik Vlade RS, predsednik republike pa je za vodje delegacij pripravil sprejem na Brdu. Ob dogodku je izšla monografija ob 25-letnici Državnega sveta in prilo- žnostna znamka z motivom zasedanja. Demokratične institucije v boju proti populizmu Predsednik vlade dr. Cerar je v nagovoru izpostavil, da je dobro delovanje predstavniških teles ključno za demokracijo in razvoj demokratičnega procesa vsake države ter pozdravil aktivnosti Združenja evropskih senatov, ki lahko pripomorejo k boljšemu parlamentarizmu posameznih držav, s tem pa tudi Evrope kot celote, ki se srečuje z izzivom populizmov. Predsednik vlade se je dotaknil tudi položaja Državnega sveta v sistemu državne oblasti v Sloveniji in se zavzel za konstruktivno in premišlje- no razpravo o njegovi vlogi v skladu s potrebami časa. Predsednik Državnega zbora dr. Brglez je izpostavil, 13 ZDRUŽENJE EVROPSKIH SENATOV 2017 / BILTEN DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE da se s spreminjanjem sveta in vse hitrejšim razvojem dogodkov nedvomno spreminjajo naše potrebe, s tem pa tudi naš način sodelovanja, odločanja in odzivanja. Ocenil je, da se evropsko sodelovanje naha- ja na prepihu in pred izzivi, ki so posledica nezmožnosti Unije za hitro, složno in odzivno reagiranje, zato je razmišljanje o dvodomnosti na evropskem nivoju označil za precej ambiciozno. Raznolike ureditve dvodomnosti Ureditve in izkušnje zgornjih domov dvodomnih parlamentov so različne, zato je težko najti skupni imenovalec. Glede na pristojnosti zgornjih domov v zakonodajnem postopku je možna delitev na: • države, kjer ima zgornji dom popolnoma enak položaj kot spodnji dom, kar je značilno za Italijo, Romunijo in Švico; • Španija, Francija, Poljska, Češka Republika in Belgija poznajo omejeno dvodomnost, kjer lahko senat prispeva k izbolj- šanju zakonskih besedil z dodanimi spremembami k besedilu zakona, ki je bil predhodno sprejet v spodnjem domu, kar vodi k ponovnemu glasovanju v spodnjem domu. Glede nekaterih pomembnejših zakonov pa navedeni senati enakopravno odločajo skupaj s spod- njim domom; • v Nemčiji, Avstriji in na Nizozemskem ima spodnji dom v primerjavi z zgornjim domom pred- stavniškega telesa širše zakonodajne pristojnosti. Lahko pa zgornji dom predlaga veto na zakon, ki je bil sprejet v spodnjem domu. Soglasje zgornjega doma pri sprejemanju zakonov je predvideno samo za nekatere najpomembnejše zakone; • države, kjer ima zgornji dom izključno svetovalno vlogo (Luksemburg). Dvodomnost v Sloveniji Državni svet ima iniciativno, kolektivno in svetovalno funkcijo in je pomemben dejavnik v zakonodajnem procesu. Z mnenji, ki jih sprejema po lastni presoji in jih posreduje v Državni zbor, posreduje in uveljavlja interese interesnih skupin, zastopanih v Državnem svetu. Kot večina zgornjih domov ima Državni svet pravico predlagati Združenje povezuje zgornje domove parlamentov evropskih držav in Ruske federacije. Združenje, katerega duhovni oče je predsednik francoskega senata Christian Poncelet, promovira izkušnje in prednosti dvodomnosti. Državni svet je ustanovni član združenja, ki je bilo ustanovljeno 8. novembra O ZDRUŽENJU EVROPSKIH SENATOV leta 2000. Združenje šteje 15 članov in enega opazovalca. Poleg Državnega sveta so člani zgornji domovi iz Avstrije, Belgije, Bosne in Hercegovine, Francije, Italije, Nizozemske, Nemčije, Poljske, Češke, Romunije, Rusije, Španije, Švice, Velike Britanije in Severne Irske ter Luksemburga kot opazovalca. Državnemu zboru sprejem zakonov. Ena izmed pomembnejših pristoj- nosti Državnega sveta je odložilni veto, kjer se kot pomanjkljivost kaže kratek rok za uveljavitev te pravice ter odsotnost pravice do vlaganja amandmajev v tistem delu zakona, ki je predmet odložilnega veta. Državni svet si prizadeva za spremembo in dopolnitev Poslovnika Državnega zbora v zvezi s postopkom ponovnega odločanja, kar bi lahko prispevalo h kakovostnejšim zakonskim rešitvam, na kar je v svojem mnenju opozoril tudi Inštitut za ustavno pravo. več na http://www.ds-rs. si/?q=novice/18-srecanje -zdruzenja-evropskih-sena- tov-v-sloveniji 14 AKTUALNO / BILTEN DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE Kriza je najbolj prizadela kulturo Gospodarska kriza je povzro- čila padanje javnih sredstev za kulturo, pogoji, v katerih delujejo kulturni ustvarjalci, se slabšajo, najbolj je prizadet nevladni sektor. Državni svet je že ob obravnavi Predloga resolucije o nacionalnem programu za kulturo (NPK) ugotovil, da ta ni dobil finanč- ne podpore niti pri pripravi niti pri sprejemanju proračunov; leta 2009 je bil proračunski delež 2,2 %, leta 2016 in 2017 pa predstavlja dobrih 1,5 %. Državni svetniki so se zavzeli za najmanj 2 % proračunskega deleža za kulturo, s predstav- niki društev oz. zvez s področja kulture pa podpisali skupno izjavo za povečanje proračun- skih sredstev za kulturo. Prenova s tehtnimi razlogi in vizijo Spremembe morajo biti premišljene in v sožitju ČAS JE ZA PRENOVO KULTURNO-POLITIČNEGA MODELA Državni svet in Ministrstvo za kulturo sta v začetku leta pripravila posvet o prenovi kulturno-političnega modela, na katerem sta izpostavila pomen tehtnega premisleka o odnosu politike oz. države do svobode izražanja, ustvarjalnosti, idejne in umetniške samosvojosti ter do načel teritorialne in funkcionalne decentralizacije, delitve kulturne politike glede načina financiranja in medresorskega povezovanja. Državni svet je na 52. seji na podlagi posveta sprejel sklepe in jih posredoval pristojnim inštitucijam. Letošnje leto je ključno za razmislek o prenovi kulturno-političnega modela, ki ga nalagata Nacionalni program za kulturo 2014-2017 in koalicijska pogodba. Mitja Bervar, mag. manag., predsednik Državnega sveta Pomembno je, da se o spremembah razmišlja stvarno, na podlagi tega, v kakšnem okolju se prenova dela, s kakšnimi potenciali se razpolaga in kakšne cilje je mogoče doseči. T one Peršak, minister za kulturo z ustvarjalci, za prenovo je nujna analiza stanja. Kulturna politika ni zadosti suverena pri odločitvah. Krepi se vloga distributerjev javnih sredstev z evropskimi razpisi v vlogi producentov, ki odločajo o vsebini kul- turne ponudbe. Strokovna kritična javnost se težko promovira v medijih, velik je manko zunanjih strokovnih in neodvisnih recenzentov. NPK mora postati razvojni akt za daljše obdobje z jasnimi in premišljenimi strateškimi cilji in realno oceno o njihovi uresničitvi z določitvijo ukrepov in finančnih sredstev. Nejasna opredelitev javnega interesa za kulturo Prenova mora opredeliti, kaj je javni interes na področju kulture in katere programe financirati iz javnih sredstev oz. katere dobrine so v javnem interesu, kako opredeliti lastnosti kulturnih dobrin v javnem interesu, v kakšnem obsegu in za kakšno časovno obdobje. Pogoj za to je jasna opredelitev razmerij med politiko, stroko in širšo zainteresirano javnostjo. Javni interes je dinamična kategorija in se nenehno spreminja, poleg kohezivnosti in prepoznavnosti je najpo- membnejša ustvarjalnost, ki je vodilo družbenih sprememb in razvoja. Pomen nevladnih organizacij NVO naj se vključujejo s programi, ki jih javni zavodi ne pokrivajo, in sicer v obliki izvajanja eksperimentalnih projektov, ki so konkurenčna dejavnost javnim zavodom. Za to morajo biti namenjena po- sebna proračunska sredstva. NVO pod enakimi pogoji kot javni sektor kandidirajo za projektna javna sredstva ter so vključene v nadzor porabe javnih finančnih sredstev. Uvedejo naj se koncesije NVO za opravljanje javne službe. Premalo prepoznan potencial kulture Politika se mora odzivati na potencial kulture in umetnosti kot generatorjev ustvarjalnosti in prepoznati potencial, h kateremu lahko enakopravno prispevajo vsi akterji, tudi nevladne organizacije in samozapos- leni. Hišo kulture namreč podpirajo štirje vogali: javni zavodi, ljubitelji kulture, nevladne organizacije in samozaposleni. To mora biti sistemsko izhodišče za kulturni model. več na http://www. ds-rs.si/sites/default/ files/dokumenti/6ds-52_ sklep_k_zakljuckom_s_pos- veta_prenova_kulturno-po- liticnega_modela.pdf 15 AKTUALNO / BILTEN DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE Zastarela zakonodaja zavira znanost Zmanjševanje financiranja in zastarelo organiziranje znanstveno-razisko- valne dejavnosti (in posledično visokega šolstva) ovira možnosti za razvoj inovativne družbe blagostanja, ki temelji na lastnih sposobnostih in kapacitetah. Prakse razvitih držav kažejo, da vlaganje v to dragoceno družbeno vrednoto zanesljivo prinaša visoko dodano vrednost, konkurenčnost in trajnostni razvoj. Vlaganja v temeljno znanost se dokazano v nekaj letih povrnejo v sedemkratni vrednosti. Slovenija znanosti trenutno nameni 0,44 % BDP , kar je najmanj od osamosvojitve. Nujno je stabilnejše in bolj transparentno financiranje ter postopno povečanje deleža financiranja na 1 % ZNANOST IN TEHNOLOGIJA V SLOVENIJI - DANES IN JUTRI? Državni svet, Svet za znanost in tehnologijo in Svet za visoko šolstvo so 19. junija pripravili strokovni posvet, namenjen soočenju s kritično situacijo na področju znanosti in raziskovanja. Cilj posveta je bil predstaviti konkretne predloge kako najti pot iz krize, ki že vse od leta 2008 negativno vpliva na prenos znanj v sodobne tehnologije in storitve oz. inovacijsko dejavnost. Potrebujemo zakonodajo, ki ne bo le regulirala, temveč bo predvsem omogočala, podpirala in spodbujala raziskovalno in inovacijsko dejavnost. Za temeljno znanost bo morala vedno poskrbeti nacionalna država, kljub temu, da imamo evropsko perspektivo. dr. Milan Brglez, predsednik Državnega zbora Znanost, tehnologija in inovacije so ključna zgodba za prihodnost ne samo Slovenije, ampak celotne Evropske unije. Alenka Smrkolj, ministrica brez resorja BDP do leta 2020. Prav tako je nujno spremeniti 20 let staro zakonodajo, ki za vsa področja predvideva zgolj projektno financiranje raziskovalnega dela. To zaradi specifičnosti ne bi smelo biti odvisno od vsakoletnega usklajevanja proračuna. Manjka dolgoročna vizija razvoja Predsednik Državnega zbora dr. Milan Brglez je izpostavil potrebo po skupni vzpostavitvi jasne vizije in usmeritve za razvoj vse slovenske znanosti. Za dolgoročno vizijo v znanosti, raziskovanju in tehnologiji ter inovativnosti se je zavzela tudi ministrica za znanost. Slovenija se po deležu bruto domačega proizvoda za znanost in raziskave nahaja v dobri sredini med razvitejšimi državami, pri čemer se bazične in aplikativne raziskave praviloma zrcalijo v razvoju in uporabi novih tehnologij in inovacijah viso- ke dodane vrednosti. Temu področju daje poudarek tudi Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, in sicer predvsem skozi izvajanje pametne specializacije, vendar pa bi bilo treba sredstva povečati tudi za bazično znanost, pri čemer je ključno, da imamo spodbudno ter stabilno okolje in predvidljive vire financiranja. Slovenija deluje v nasprotju s sprejeto strategijo Predvsem je pomembno, da se nenehno izpostavlja pomen znanosti. Kot je poudarila predsednica Sveta za znanost in tehnologijo dr. Tamara Lah Turnšek, je poslanstvo sveta v tem, da skrbi za razvoj znanosti in prenos inovativnih tehnoloških rešitev, ki naj pomagajo tudi razvoju gospodarstva. V leta 2011 sprejeti resoluciji o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije do 2020 je bilo predvideno, da se bo do 2020 financiranje znanosti iz javnih sredstev povečalo na 1 %, vendar pa danes te strategije ne le da ne dosegamo, šli smo celo v obratno smer - z isto dinamiko, kot naj bi zviševali sredstva, se zdaj ta znižujejo. Pogoji za raziskovalno delo so se na slovenskih znanstvenih ustanovah začeli slabšati z varčevalnimi ukrepi leta 2008. Javna sredstva za raziskovalno dejavnost so se v teh letih znižala za skoraj četrtino. več na http://www.ds-rs. si/?q=novice/strokovni -posvet-znanost-tehnologi- ja-v-sloveniji-danes-jutri 16 S POSVETOV / BILTEN DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE SLOVENSKO ODVETNIŠTVO NA POMEMBNEM RAZPOTJU V Državnem svetu je junija potekal posvet v sodelovanju Državnega sveta in Odvetniške zbor- nice Slovenije, ki je osvetlil probleme odvetništva v luči samostojnosti in neodvisno- sti odvetnikov v pravosodju V zadnjih petnajstih letih ugotavljamo, da prihaja do razgradnje slovenskega odvetništva. mag. Roman Završek, predsednik Odvetniške zbornice Slovenije odvetništvo nastopa kot eden od varuhov demokra- cije in pravne države. Temelj takemu delu je ustrezna zakonodaja in vzpostavitev pogojev dela, v katerih bo odvetništvo delovalo kot samostojna in od države OD VIL DO VILIC – PREDNOSTI KRATKIH PRIDELOVALNIH VERIG Če so lahko npr. nepremičnine izvzete iz sistema javnih naročil mislim, da moramo izvzeti tudi zdravje. Če smo v Sloveniji vpisali pravico do vode v ustavo, je lahko tudi to model za celo Evropo. dr. Igor Šoltes, evropski poslanec V Državnem svetu so na posvetu Od vil do vilic: krajšanje poti do lokalno pridelane hrane, našega zdravja in trajnostne oskrbe sodelovali evropski posla- nec dr. Igor Šoltes, Varuh odnosov v verigi preskrbe s prehranske obrate. Pridelava in predelava hrane v Sloveniji zaposluje preko 90.000 ljudi. Javni prehranski obrati pri tem predstavljajo pomemben segment potrošnikov. Dr. Šoltes je predstavil pobudo za izvzetje in tudi interakciji z drugimi pravosodnimi organi. Izpostavljena je bila vloga odvetništva pri delu zakono- dajne, sodne in izvršilne veje oblasti in pri zagotavljanju njegove družbene vloge, saj v sociološkem smislu neodvisna služba. Sodelujoči so izpostavili, da bi morala biti bolj intenzivna vklju- čitev odvetništva v samo dogajanje v pravosodju v sistemskem interesu države, odvetniki pa imajo občutek, da se jih iz tega izključuje. hrano dr. Jože Podgoršek in Visoka šola za upravljanje podeželja GRM Novo mesto in na njem predstavili prednosti kratkih prideloval- nih verig med pridelovalci in končnimi potrošniki, še posebej kar zadeva javne živil iz sistema javnih naročil, ki ni namenjen samo kon- kurenčnosti, ampak lahko s tem varujemo tudi socialni vidik, okolje, vplivamo na demografsko sliko, krepimo javno zdravstveno sliko našega prebivalstva. 17 S POSVETOV / BILTEN DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE SO HEKERSKI VDORI UVOD V KIBERNETSKE VOJNE? POSVET O PARTICIPACIJI PRI PRIPRAVI PRORAČUNOV VODA - VIR ZDRAVJA, DOBREGA POČUTJA IN LEPOTE KRITIČNO STANJE OTROŠKE PSIHIATRIJE SI-CERT je v sodelovanju z Informacijskim pooblaščen- cem, Uradom za varovanje tajnih podatkov in Inštitutom za korporativne varnostne študije 16. junija v Državnem svetu organizirala posvet o stanju kibernetske varnosti. Število vdorov in zlorab se veča, zaradi pospešene digitalizacije so posledice vse bolj kritične, saj so infor- macijske tehnologije ključni element za zagotavljanje delovanja številnih sistemov. Hekerski vdori so že povzročili izpade proizvodnih obratov, težave v delu bolnic, izgubo zaupnih podatkov in finančnih sredstev itd. Posvet je vodil v razmislek, v katero smer je nastavljena vizija razvoja. Slovenija bo kmalu dobila zakonodajo o zaščiti kritične infrastrukture, kamor sodijo preskrba z vodo, hrano, energijo, zdravstvene in finančne storitve, pa tudi informacijsko komunikacijski sistemi. Kot so poudarili na posvetu v Državnem svetu strokov- njaki Mreže služb za duševno zdravje otrok in mladostnikov s področja vzgoje, izobraže- vanja, socialnega varstva in zdravstva je otroška psihi- atrija pri nas razdrobljena, multidisciplinarni timi so razpadli. Težave v duševnem zdravju ima od 10-20 % otrok in mladostnikov, a dostop do psihiatra ima le 3-4 %. Sodelovanje služb ni urejeno. Multidisciplinarna tima sta le v ZD Kranj in Mariboru, pedopsihiatrov primanjkuje. V Sloveniji ni zaprtega oddelka za otroke in približno 100 otrok letno zaprejo v varovane psihiatrične oddelke za odrasle. Zoper njih naj bi uporabljali prisilne ukrepe, povečini so privezani in pod vplivom pomirjeval. Podlago za zapiranje otrok na zaprte psihiatrične oddelke za odrasle daje 15. člen Zakona o duševnem zdravju, kar so ocenili kot sramotno. Državni svet in Računsko sodišče sta v sodelovanju z Globalno pobudo za fiskalno transparentnost pripravila posvet o participativnih pro- računih. Predstavljeni so bili primeri dobrih praks držav, ki so ta sistem priprave proračunov že uvedle, in širši idejni okvir tega področja, regionalni predstavniki pa so predstavili primere dobre prakse lokalnih skupnosti, ki takšne postopke že izvajajo. Postopki participativne priprave proračunov se izvajajo v dveh fazah: v prvi fazi se s strani občanov zbere nabor projektov, v drugi fazi pa se preveri, katere projekte občani vidijo kot prioritetne. Nekaj občin v Sloveniji se je s postopki participacije že srečalo, na splošno pa je sodelovanje občanov pri pripravi ob- činskih proračunov šibko oziroma ga ni. Interes ljudi za proračunsko problematiko je zato na žalost izjemno nizek. V Državnem svetu je 22. marca potekal posvet, namenjen uporabi vode kot temeljnega vira za zdravje in dobro počutje. Udeleženci so opozorili na pomembnost tega naravnega vira za priho- dnost. Organizator posveta je bila Višja strokovna šola za kozmetiko in velnes v Ljubljani. Ob tem so si bili go- vorci enotni, da je voda ena razvojnih prednosti Slovenije, na kateri bi lahko temeljil tudi razvoj slovenskega turizma. Slovenska naravna zdra- vilišča danes predstavljajo tretjino slovenskega turizma. Slovenska turistična organi- zacija je prav za leti 2016/17 kot osrednjo tematiko izbrala zdravilne vode. Slovenska naravna zdravilišča so bila uspešna tudi pri črpanju evropskih sredstev, zato jih je veliko obnovljenih in z novimi produkti. V svetu že potekajo boji za vodne vire, multinaci- onalke pa imajo moč, da jih tudi privatizirajo. 18 S POSVETOV / BILTEN DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE Z vajeništvom država prisluhnila gospodarstvu Vajeništvo je za gospodarstvo zelo pomembno, saj le primerno usposobljena de- lovna sila omogoča ustrezen razvoj. Člani Obrtne zbornice Slovenije so poudarili, da predlog pred potrditvijo v Državnem zboru potrebuje še veliko popravkov, ki jih lahko predvidijo le tisti, ki bodo zakon neposredno izvajali. Vajeništvo potrebujejo tako delodajalci kot delojemalci, zato bi se morali vsi deležniki truditi za to, da se v pilotnem projektu zagotovijo dobre iztočnice za morebitne popravke zakona in uvedbo vajeniškega sistema. Nov sistem bo omogočil iskanje novih možnosti zaposlitev za mlade in zmanjšal vrzel pri ponudbi nekaterih poklicev. Uvedba vajeništva ima med drugim za cilj zmanjšanje vrzeli na trgu delovne sile in povečanje možnosti za VAJENIŠTVO – POT DO KAKOVOSTNEGA KADRA Pred obravnavo predloga Zakona o vajeništvu je v Državnem svetu v sodelovanju z Obrtno zbornico Slovenije potekal posvet, na katerem so med drugim opozorili, da bi moral biti zakon dolgoročno stimulativen za vse sodelujoče v procesu vajeniškega izobraževanja. Državni svet je na 49. seji na to temo sprejel sklep in ga posredoval pristojnim institucijam. Namen zakonskega predloga je spodbuditi poklicno socializacijo mladih. dr. Maja Makovec Brenčič, ministrica za izobraževanje, znanost in šport Vzgojni in izobraževalni proces mora biti v tesni povezavi z gospodarstvom, ki bo vajenca tudi zaposlilo. mag. Stojan Binder, državni svetnik Gospodarstvo od tega zakona veliko pričakuje. Alojz Kovšca, državni svetnik zaposlitev z izobraževanjem delavcev s praktičnim znanjem. Nujno preseči delitev med akademskim in drugim znanjem Predlog dijaku zagotavlja ustrezne pravice in zaščito. Vajenec bo dobil nagrado, ki pa se ne bo upoštevala k skupnim prihodkom družine, poleg tega bo imel status dijaka, ne zaposlenega. V 50 % se bo usposabljal na vajeniškem delovnem mestu, kar je dvakrat več kot v dosedanjem dualnem sistemu. Vajenec bo imel tudi možnost za nadaljnje izobraževanje, imel več možnosti na trgu dela, mladoletnim pa nov sistem zagotavlja posebno varstvo, med drugim prepoveduje nadurno delo. Predlagani zakon predstavlja minimalen konsenz, dosežen med socialnimi partnerji. Pilotni projekt na tej podlagi je nujen za vzpostavitev zaupanja med sodelujočimi. Avstrijci z vajeništvom zajezili brezposelnost mladih Vajeniški sistem v Avstriji je predstavil Benjamin Wakounig, predsednik Slovenske gospodarske zveze Koroške. V Avstriji imajo kar 107.000 vajencev in 199 vajeniških poklicev. Gospodarstvo se brez vajeništva ne razvija. Tudi zaradi vajeništva je v Avstriji med mladimi do 25 let le 10,5 % brezposelnih. Država Avstrija nastopa kot pomemben delodajalec za vajence. Ministrstvo za finance izobražuje npr. davčne asistente, vajenca pa lahko zaposli in izobražuje le podjetje, ki ima vajeniškega koordinatorja. Vajenci imajo tudi možnost, da opravljajo maturo in se potem vpišejo na fakulteto. Dijaška organizacija predlogu zakona nasprotovala Dijaška organizacija ni proti poklicnemu izobraževanju, nasprotuje pa slabim oblikam poklicnega izobraževanja. Opozorili so, da podjetje v povprečju zanima le seda- njost, ni pa zmožno ustvarjati strategij, ki bodo odgovarjale na potrebe jutrišnjega dne. V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije so izrazili nestrinjanje z vključevanjem odraslih v sistem vajeništva. Odrasli imajo namreč drugačen pravni status, tako da mešanje dijakov z brezposelnimi osebami ne bi bilo primerno. več na http http://www. ds-rs.si/sites/default/ files/dokumenti/8ds-49_ sklep_k_zakljuckom_posve- ta_vajenistvo.pdf 19 GOSTUJOČE MNENJE / BILTEN DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE Gre za pomembno temo, ki pa ne sme voditi v novo ustanav- ljanje organizacij ali zgornjega doma, »bratov« in »sester« evropskega parlamenta, ker bi to vodilo le k podvajanju in povečevanju stroškov. Govorimo o ideji Evropskega senata kot dejavniku, ki bi lahko gradil tesnejše vezi med evropskimi državljani. Seveda moramo poznati, kakšno vlogo bi moral igrati evropski senat v okviru obstoječega institucionalnega sistema, to je Evropskega parla- menta in Sveta EU, Konference odborov parlamentov EU za evropske zadeve (COSAC-a) in Odbora regij. Temeljno vprašanje je, ali obstoječi institucionalni okvir sploh dopušča še kaj prostora za Evropski senat. Že Robert Schumann je predvidel vzpo- stavitev drugega doma. Prav tako sta idejo dvodomnosti podpirala bivši nemški zunanji minister Joschka Fischer in Christian Poncelet, ustanovitelj Združenja senatov, ki je o tem govoril v Stockholmu leta 2001 na konferenci predse- dnikov Združenja evropskih senatov. O IDEJI EVROPSKEGA SENATA O ideji oblikovanja Evropskega senata oz. senata Evropske unije v strukturi Evropske unije se je v širšem evropskem okviru razpravljalo že večkrat v različnih kontekstih. Gre za razpravo o razkoraku med državljani EU in institucijami EU. V okviru institucionalne reforme EU bi lahko rešili tudi to vprašanje, je na 18. srečanju Združenja evropskih senatov menil Stanislaw Karczewski, predsednik Senata Poljske. Evropska konvencija, ki je bila podlaga za ustanovitev EU, izrecno nasprotuje ustanovitvi drugega doma. Leta 2009 je na konferenci predsednikov evropskih parlamentov v Parizu to razpravo ponovno sprožil predsednik češkega senata g. Sobotka. Gledano z zakonodaj- nega vidika pa Svet EU že sedaj predstavlja zelo močan senat v smislu, da gre za institucijo soodločanja, ki uvaja zamisel o dvodomnosti. Nekateri so mnenja, da bi lahko tudi obsto- ječe institucije razvijali na način, ki bi omogočal izvajanje nalog zgornjih domov, ali pa bi Odbor regij spremenili v Evropski senat, ki bi bil odgovoren za socialne in ekonomske zadeve. To je predlagal podpredsednik g. Ramon Luis Valcarcel leta 2014. Po drugi strani pa bi se lahko tudi COSAC razvil v Evropski senat oz. senat Evropske unije, pri čemer bi odgovornost prev- zela celotna Evropska komisija, kar je že predlagal francoski senator di Borgo. Znan je tudi predlog bivšega češkega predsednika Václava Havla, ki je v evropskem parlamentu parlament. In kaj potrebujemo danes v evropski parlamen- tarni dimenziji? Potrebujemo horizontalno omrežje, v katerem bi parlamentarci ali predstavniki nacionalnih interesov ter strokovnjaki iz različnih področij lahko istočasno sodelovali. Takšna oblika dela ne bi potrebo- vala stalnega sedeža in naloge sekretariata bi lahko izvajal parlament, ki trenutno predseduje Svetu EU. Takšna horizontalna parlamentarna struktura ne bi smela tekmova- ti z Evropskim parlamentom. Po zgledu edinstvenega modela COSAC-a bi se nacionalni parlamenti srečevali le za namen razprave. Sprejete odločitve bi bilo treba zapisati v pogodbi. Ta pristojnost bi morala ustrezati senatu EU tudi, če se ne bi nikoli srečevali na parlamentarnih srečanjih. In tako dolgo, kot bo potekalo sodelovanje med nacional- nimi parlamenti v okviru EU v obliki priložnostnih razprav, tako dolgo zadeve EU na agendi nacionalnih zakonodajnih teles ne bodo imele primernega mesta. Zato je vprašanje, ali bodo zadeve, s katerimi se ukvarja EU, dosegle nacionalne množične medije v tolikšni meri, da bo mogoče preseči demokratični deficit. To je poglavitno vprašanje. Potrebujemo horizontalno omrežje, v katerem bi parlamentarci ali predstavniki nacionalnih interesov ter strokovnjaki iz različnih področij lahko istočasno sodelovali. zagovarjal stališče, da bi drugi dom moral imeti bistveno manj predstavnikov in enako število delegatov iz vseh držav članic. Sklicevali bi ga na zahtevo in razpravljali zgolj po potrebi, od- ločitve pa sprejemali na podlagi konsenza. Ne smemo pozabiti, da morajo imeti državljani Evrope besedo pri izvajanju odločitev iz Bruslja. V tem kontekstu bi se moral evropski senat razvijati kot platforma za medsebojna srečanja različnih odborov, različnih sektorjev. Tako bi posnemali zasedanja parlamentarnih odborov oz. COSAC-a, ki jih sklicujejo že od leta 1989. Nedavno sta bili po zgledu mo- dela COSAC-a ustanovljeni dve stalni konferenci parlamentov EU, in sicer na področju zunanje, varnostne in obrambne politike ter na področju ekonomskih zadev. Na zadnjem parlamen- tarnem vrhu EU lani aprila v Bratislavi je bila ustanovljena konferenca za nadzor nad delom Evropola. Na tak način smo že vzpostavili neke vrste virtualne parlamentarne skupščine, ki se ne srečujejo kot to velja za parlamentarno skupščino EU. To pa vsekakor ni nova ideja v zgodovini evropske integracije. Spomnimo se na nekdaj delujočo Skupščino Evropske skupnosti. Leta 1979 je nato nad njo prevladal Evropski 20 VPRAŠANJA IN POBUDE / CIVILNA DRUŽBA / BILTEN DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE VPRAŠANJA IN POBUDE DRŽAVNIH SVETNIC IN SVETNIKOV zadev. Samer Khalil vprašanje o pripravah na 3. in 4. etapo gradnje J dela 3. razvojne osi in zaključku njene gradnje ter pobudo o čimprejšnji zagotovitvi dodatnih prostorov za lažje opravljanje storitev VDC Črnomelj. Branimir Štrukelj vprašanji o vrednotenju dela v izobraževanju in velikih razlikah v številu delovnih mest v državni upravi, ki se višajo in omejitvah v izobraževanju, znanosti in kulturi na drugi strani. Rudi Matjašič vrsto pobud, in sicer da se pripomore k menjavi nepremičnin za potrebe Mariborske knjižnice ter pobudo v zvezi z realizacijo projekta II. faze izgradnje umetnega bogate- nja podtalnice Vrbanskega platoja; podal je še obširno pobudo s področja primer- ne porabe občin ter pobudo za spremembo pravilnika na področju varnosti pri delu; zastavil je vprašanje o obveznosti MOM iz naslova koncesijske pogodbe za gradnjo nadomestne krožne kabinske žičnice na Mariborskem Pohorju. Podal je pobudo, naj se zno- va prouči upravičenost do izgradnje doma za starejše v občini Starše ter o izvedbi zaščitnih protipoplavnih nasipov ter čiščenju strug ob Dravi. Podal je še V prvi polovici leta 2017 so državni svetniki na Vlado Republike Slovenije, ministrstva in druge pristojne institucije naslovili skupaj 47 vprašanj, pobud in zahtev za dopolnitve odgovorov. Nimamo izvršne funkcije, smo pa že večkrat spodbudili pristojne, da so se stvari začele dogajati. Mitja Bervar, mag. manag., predsednik Državnega sveta V prvi polovici 2017 so na vlado, ministrstva in pristojne institucije naslo- vili vprašanja in pobude naslednji državni svetniki: dr. Zoran Božič pobudo, da se do sprejema in uvelja- vitve sistemske zakono- daje zagotovi zadostno in redno dodatno financiranje raziskovalnega programa Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda (nosilec SAZU). Podal je pobudo o izgradnji tretjega voznega pasu na avtocestnem odseku Lj.−Razdrto ter zastavil vprašanje o razpisih, ki ne omogočajo enakopravnega nastopanja javnim in nejavnim raziskovalnim organizacijam. Alojz Glavač pobudo o možnosti izdaje potrdil o upravni overitvi v obliki, kot že obstaja v vseh registrih upravnih notranjih pobudo, naj se v prehodnih določbah Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi obdelave komunalnih odpadkov določi, da se projekti, začeti pred spre- jetjem uredbe, končajo po doslej veljavnih predpisih; prav tako je podal pobudo, da se do zgraditve nove šole sofinancira ureditev prostorov v POŠ Marjeta na Dravskem polju. Tomaž Horvat vrsto vprašanj o domnevnih kršitvah pravic zavarovancev v zvezi z od- mero pokojnine, prav tako je zastavil vprašanja glede zakonodaje o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev ter o socialno varstvenih prejemkih. Podal je pobudi o pripravi predpisov, ki bi na novo uredili postopke na področju obravnave telesnih okvar. Podal je še vprašanja s področja obravnave avtizma. Miloš Pohole vprašanja o soglasjih in dovoljenjih za postavitev objektov za oglaševanje v urbanih naseljih in izven njih ter ob avtocestah in o pristojnostih občin. Drago Ščernjavič pobudo o proučitvi spornih postopkov volilnih opravil za določanje kandidatov za volitve v skupščino zastop- nikov članov Vzajemne, d. v. z. Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj pobudi v zvezi s S krakom 3. razvojne osi. Komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance vprašanje o stanju revizije programa razgradnje NEK ter odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega je- drskega goriva. Vpraševala je tudi delu meddržavne komisije za spremljanje izvajanja pogodbe med vla- dama Slovenije in Hrvaške. Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide vprašanje o po- gojih za delo Zagovornika načela enakosti. Komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance pobudo o pospešitvi postopkov vračila denacionalizacijskih upravičencev in določitvi skrajnega roka za vlaganje novih zahtevkov. 21 CIVILNA DRUŽBA / BILTEN DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE ŠENTVIŠKI MOZAIKI V PARLAMENTU V preddverju dvorane Državnega sveta se je javnosti predstavila razstava »Življenje našega drevesa«, posvečena projektu izdelave mozaikov v Šentvidu pri Stični. Zgodba o šentviških mozaikih sega v leto 2015, ko je Občina Ivančna Gorica v Šentvidu pri Stični pri - čela izvajati celostno prometno ureditev. Ob pločniku in parkirnih mestih pri šoli in vrtcu je bila zaradi specifičnega reliefa zgrajena močna podporna stena, v kateri so nastale številne betonske niše. Na pobudo župana Občine Ivančna Gorica in državnega svetnika Dušana Strnada ter s sodelovanjem Osnovne šole Ferda Vesela Šentvid pri Stični je nastala ideja o umetniški okrasitvi stene. Motivi izdelani iz mozaikov prikazujejo naraven razvoj drevesa, povezova- nje človeka in živali z njim, njegovo preobrazbo in ponovno rojstvo. Pri projektu je sodelovalo več kot 600 ljudi. DRUŠTVO DRŽAVNIH SVETNIKOV IN CIVILNA DRUŽBA SKUPAJ ZA NOTIFIKACIJO ADP Društvo državnih svetnikov je marca pripravilo posvet in obrav- navalo več tem, povezanih z delom Državnega sveta in društva, med drugim o strategiji razvoja Slovenije, o vodi kot ustavni kategoriji in pobudah državnih svetnikov v obdobju več mandatov. Med temami je bila tudi notifikacija Avstrijske državne pogodbe, Društvo državnih svetnikov pa je 18. maja pozvalo Državni zbor k njeni notifikaciji. Poziv je podpisalo več kot 300 posameznikov in 16 društev, med drugim Društvo slovenskih pisateljev, Zveza društev general Maister, Društvo TIGR Primorske, Društvo za ustavno pravo Slovenije, Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, Ljubljansko pravniško društvo, Društvo Forum 21, Zavezništvo za notifikacijo ADP , Društvo Dobrič, Klub koroških Slovencev Maribor, Domovinsko društvo generala Rudolfa Maistra Maribor, Združe borcev za vrednote NOB Maribor, Zveza kulturnih društev Maribor, Klub koroških Slovencev Ljubljana idr. »LJUBIM TE, KAKOR SE ZEMLJA VRTI.« V Severnem ljubljanskem parku Navje je bila junija slovesnost ob 13. obletnici Deklice z rastočo knjigo, 12. širitvi Združenih rastočih knjig sveta in odprtju prenovljenega parka. Park je posvečen kulturi, Mestna občina Ljubljana in Društvo rastoča knjiga pa v nje- govem osrednjem delu skrbita za obeležje kipca Deklice z rastočo knjigo in za portale Združenih rastočih knjig sveta. Deklica je zrasla za nov list z mislijo pesnice Ifigenije Simonović: »Ljubim te, kakor se zemlja vrti.« Združenim rastočim knjigam sveta se je pridružila Gruzija s pesnikom Šota Rustavelijem. V projektu sodeluje že 12 držav. Prireditev so pozdravili predsednik Državnega sveta Mitja Bervar, predsednik Društva rastoča knjiga akademik dr. Boštjan Žekš, župan MO Ljubljana Zoran Janković in veleposlanik Gruzije Zurab Bekaia. Državni svet je častni pokrovitelj projekta. 22 STIKI IN SODELOVANJE / SLOVENIJA / BILTEN DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE POKRAJINSKO SREČANJE UPOKOJENCEV CELJSKE REGIJE Na prireditvenem prostoru Vrbje v Ljubnem ob Savinji je 2. avgusta potekalo vsakoletno pokrajinsko srečanje društev upokojencev celjske regije. Množici zbranih upokojencev je spregovoril predsednik Državnega sveta Mitja Bervar. Izpostavil je velik potencial upokojene populacije v kontekstu prizadevanj za ljudem prijazno družbo in medgeneracijsko sodelovanje, poudaril pa je tudi nesporne zasluge upokojencev za celoten dosedanji razvoj naše družbe in pohvalil njihovo aktivno kulturno umetniško udejstvovanje, ki bogati lokalna okolja. POČASTITEV DNEVA DRŽAVNOSTI NA SABOTINU Predsednik Državnega sveta se je 25. junija na povabilo območnega Združenja veteranov vojne za Slovenijo Nova Gorica udeležil počastitve Dneva državnosti na Sabotinu. Ob tem se je srečal s predsednikom regionalnega sveta Furlanije - Julijske krajine Francom Iacopo. Kot je poudaril v nagovoru udeležencem je Sabotin za Primorsko, Slovenijo, Italijo in Evropo simbolično mesto miru, združe- vanja in povezovanja, zgodovinski spomin pa bi nas moral usmerjati v modrost, s katero lahko presežemo sovraštvo, maščevanje, poniževanje in obračunavanje. EVROPA - NEDOKONČANA MOJSTROVINA Predsednik Mitja Bervar je bil pokrovitelj glasbene prireditve Evropa nedokončana mojstrovina - pot do večglasne evropske identitete, ki je potekala 9. maja. Organizirali so ga ABC pospeševalnik, Ministrstvo za zunanje zadeve, Evropska komisija ter fundaciji Sirius in Gandin. Dogodek je sodil v sklop obeležitve 60. letnice podpisa ključnih dokumentov, ki so začrtali novo podobo povojnega evropskega reda. Kultura in umetnost tudi danes ostajata neprecenljivi zakladnici idej, kako pristopiti k izgradnji in krepitvi skupne evropske identitete. KULTURNO-ETNOGRAFSKI SPEKTAKEL NA PTUJU Predsednik Državnega sveta je prevzel častno pokroviteljstvo letošnjega 57. Kurentovanja na Ptuju, kjer se je zbralo več kot 2500 mask in skupin ter rekordno število obiskovalcev. Predsednik Bervar je nagovoril udeležence sprejema na Mestni občini Ptuj, kjer je med drugim poudaril, da se karneval na Ptuju po več kot pol stoletni tradiciji uvršča med enega najvidnejših kulturno-etnografskih dogodkov na zemljevidu svetovne kulturne dediščine. Prireditev je postala najžlahtnejši del karnevalske tradicije Slovencev in tega dela Evrope. NA SVIBNEM O POMENU PODRUŽNIČNIH ŠOL Društvo učiteljev podružničnih šol Slovenije je na podružnični šoli Svibno organiziralo 17. strokovni posvet podružničnih šol iz celotne Slovenije. Ob tem je vsaka izmed šol v besedi in sliki pripravila pregled njihovih aktivnosti, ki med drugim poudarjajo pomembnost pestrosti podeželja, kar je bila osrednja tema letošnjega posveta. Predsednik Bervar se je udeležil srečanja kot častni gost in v nagovo- ru izpostavil specifičnost podružničnih šol za ohranitev poseljenosti našega podeželja, ohranjanje kulturne dediščine in društvenega ter kulturnega življenja. BILTEN DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE 23 STIKI IN SODELOVANJE / SVET / BILTEN DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE SREČANJE DELEGACIJ DRŽAVNEGA SVETA IN SVETA EVROPE 13. julija sta se srečali delegaciji Državnega sveta in Centra za raziska- ve reform lokalne samouprave pri Svetu Evrope. Ministrstvo za javno upravo se je s sekretariatom Evropskega odbora za demokracijo in dobro upravljanje (CDDG) pri Svetu Evrope dogovorilo, da strokov- njaki, ki jih je izbral Center za raziskave reform lokalne samouprave pri Svetu Evrope, opravijo t.i. peer review oz. strokovni pregled Strategije razvoja lokalne samouprave v Republiki Sloveniji do 2020. Delegacija Sveta Evrope je svoj pogled predstavila državnim svetnikom. URADNI OBISK DELEGACIJE PARLAMENTA KUVAJTA Na povabilo predsednika slovensko kuvajtske gospodarske zbornice dr. Buscha - Pusitscha je Slovenijo obiskala delegacija parlamenta iz Kuvajta. Ob začetku uradnega obiska je goste sprejel predsednik Komisije za mednarodne odnose in evropske zadeve dr. Janvit Golob z delegacijo. Govora je bilo o sodelovanju med parlamentoma in krepitvi gospodarskega sodelovanja med državama, pri čemer ostajajo možnosti za poglobitev gospodarskega sodelovanja na področju turizma, energetike, upravljanja z vodami ter logistike. LVII. KONFRENCA COSAC Član komisije za mednarodne odnose in evropske zadeve Miloš Pohole se je udeležil LVII. plenarnega zasedanja Konference odborov parlamentov EU za evropske zadeve (COSAC) 28.- 30. maja na Malti. Osrednje teme zasedanja so bile prednostne naloge malteškega predsedstva Svetu EU, vloga nacionalnih parlamentov EU v prihodno- sti, izid referenduma v Združenem kraljestvu o izstopu iz EU, širjenje modre ekonomije, migracije, boj proti tihotapljenju in trgovanju z ljudmi ter vzpostavitev humane in učinkovite politike vračanja ter ponovnega sprejema. DRŽAVNI SVETNIKI NA KMETIJSKEM SEJMU V NOVEM SADU Na povabilo organizatorjev Kmetijskega sejma v Novem Sadu in Zadružne zveze Vojvodine, se je predsednik Državnega sveta z delegacijo 13. maja udeležil otvoritve 84. Kmetijskega sejma v Novem Sadu. Ob robu sejemskih dogodkov se je udeležil svečane otvoritve Razvojne agencije Vojvodine. Ob tej priložnosti se je srečal s predsednikom vlade pokrajine Vojvodine Mirovićem in vodjo vojvo- dinskega parlamenta Pazstorjem. Obiskal je tudi Društvo Slovencev Kredarica v Novem Sadu in se seznanil z njihovimi aktivnostmi. OBISK DELEGACIJE KITAJSKE POKRAJINE NINGBO Pod okriljem javne agencije SPIRIT Slovenija se je 3. marca na de- lovnem obisku mudilo šest predstavnikov vlade pokrajine Ningbo. Namen obiska je bil priprava aktivnosti za udeležbo Slovenije na Ningbo Expo 2017 junija 2017. Člani delegacije so obiskali Državni svet, ki sodeluje z Inženirsko zbornico, ki bo preverila interes za nadaljnje sodelovanje z vlado Ningboja. Ningbo bo pooblaščen za prodajo prehrambnih izdelkov iz CEE (16), Kitajci pa so izrazili interes za uvoz slovenskih visoko kakovostnih prehrambnih izdelkov kot so vino, med in mleko. PREGLED DOGODKOV 2. 8. 2017 PREDSEDNIK DRŽAVNEGA SVETA NA POKRAJINSKEM SREČANJU UPOKOJENCEV CELJSKE REGIJE 30. 7. 2017 DELEGACIJA DRŽAVNEGA SVETA NA SLOVESNOSTI OB RUSKI KAPELICI 18. 7. 2017 31. IZREDNA SEJA DRŽAVNEGA SVETA 13. 7. 2017 PREDSEDNIK DRŽAVNEGA SVRTA NA OTVORITVI SPOMENIKA VSEM ŽRTVAM VOJN IN Z VOJNAMI POVEZANIM ŽRTVAM 13. 7. 2017 SREČANJE DELEGACIJ DRŽAVNEGA SVETA IN SVETA EVROPE 5. 7. 2017 53. SEJA DRŽAVNEGA SVETA 27. 6. 2017 URADNI OBISK DELEGACIJE PARLAMENTA KUVAJTA V REPUBLIKI SLOVENIJI 25. 6. 2017 POČASTITEV DNEVA DRŽAVNOSTI NA SABOTINU 22. 6. 2017 OBISK DELEGACIJE DRŽAVNEGA SVETA V OBČINI MEDVODE 21. 6. 2017 POSVET: VLOGA ODVETNIŠTVA V REPUBLIKI SLOVENIJI 19. 6. 2017 POSVET: ZNANOST IN TEHNOLOGIJA V SLOVENIJI – DANES IN JUTRI? 16. 6. 2017 OBISK DELEGACIJE DRŽAVNEGA SVETA V OBČINI KRŠKO 14. 6. 2017 52. REDNA SEJA DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE 6. 6. 2017 30. IZREDNA SEJA DRŽAVNEGA SVETA 1.-2. 6. 2017 18. SREČANJE ZDRUŽENJA EVROPSKIH SENATOV V SLOVENIJI 30. 5. 2017 29. IZREDNA SEJA DRŽAVNEGA SVETA 23. 5. 2017 OBISK DELEGACIJE DRŽAVNEGA SVETA V OBČINI RIBNICA NA POHORJU 22. 5. 2017 4. AKADEMIJA CVIČKOVEGA TURIZMA 17. 5. 2017 51. REDNA SEJA DRŽAVNEGA SVETA 13. 5. 2017 DELEGACIJA DRŽAVNEGA SVETA V NOVEM SADU 11. 5. 2017 REGIONALNA KONFERENCA O PARTICIPACIJI V PRORAČUNSKIH PROCESIH 9. 5. 2017 PRIREDITEV EVROPA NEDOKONČANA MOJSTROVINA 26. 4. 2017 28. IZREDNA SEJA DRŽAVNEGA SVETA 19. 4. 2017 SREČANJE ŽUPANOV POMURSKE IN PODRAVSKE REGIJE V DRŽAVNEM SVETU 19. 4. 2017 OBISK DELEGACIJE DRŽAVNEGA SVETA V OBČINI HAJDINA 12. 4. 2017 50. REDNA SEJA DRŽAVNEGA SVETA 11. 4. 2017 SPREJEM GUVERNERKE VLADIMIRSKE POKRAJINE 5. 4. 2017 SPREJEM GUVERNERJA ORLOVSKE POKRAJINE 30. 3. 2017 POSVET: ODPADKI IN EMISIJE V SISTEMU KROŽNEGA GOSPODARSTVA 29. 3. 2017 OBISK DELEGACIJE DRŽAVNEGA SVETA V OBČINI JESENICE 22. 3. 2017 POSVET: VODA - VIR ZDRAVJA, DOBREGA POČUTJA IN LEPOTE 21. 3. 2017 POSVET DRUŠTVA DRŽAVNIH SVETNIKOV 17. 3. 2017 POSVET: OD VIL DO VILIC: KRAJŠANJE POTI DO LOKALNO PRIDELANE HRANE, NAŠEGA ZDRAVJA IN TRAJNOSTNE OSKRBE 15. 3. 2017 KONFERENCA EVROPEIZEM: ZAČETKI IN OBETI OB 60-LETNICI RIMSKE POGODBE 15. 3. 2017 49. REDNA SEJA DRŽAVNEGA SVETA 15. 3. 2017 8. MEDNARODNA KONFERENCA DNEVI KORPORATIVNE VARNOSTI 9. 3. 2017 SPREJEM DELEGACIJE JAPONSKE UNIVERZE DOSHISHA 3. 3. 2017 SPREJEM DELEGACIJE KITAJSKE POKRAJINE NINGBO 2. 3. 2017 POSVET: VAJENIŠTVO - POT DO KAKOVOSTNEGA KADRA 1. 3. 2017 OBISK DELEGACIJE DRŽAVNEGA SVETA V OBČINI RIBNICA 27. 2. 2017 PREDSEDNIK DRŽAVNEGA SVETA ČASTNI POKROVITELJ 57. KURENTOVANJA NA PTUJU 10. 2. 2017 POSVET: PRENOVA KULTURNO-POLITIČNEGA MODELA več o Državnem svetu Republike Slovenije na spletni strani www.ds-rs.si izdajatelj: Državni svet Republike Slovenije, telefon: 01 478 98 17, faks: 01 478 98 51, www.ds-rs.si uredila: mag. Marjeta Tratnik Volasko, Robert Celestina, foto: Milan Skledar in arhiv Državnega sveta oblikovanje: goclick, tisk: ART32 d.o.o., ŠPES, grafični studio, Novo mesto naklada: 800 izvodov