292. številka. Trst, v soboto 21. decembra 1901. Tečaj XXVI .Sdtncat < ii*i «tir>t aa dan. tuuti 1» ra».sikOT ot> 4. uri tvečer >' aro <«tni r a : ca ceio leto........-4 kros za pol leta .........12 _ ?a Hirt leta........ 1 . m .a n»*ec........ 2 krsnt j»a;'„-fnino e oiaieva-.i naprej, *Wa r-rs Sr<«t piil if« c a-»r.i^nine *# ajrtn se ttrt r* j tr> hakarnab v Xi«u se prodajajo pc-cta cne '-teviifce po 6 s'ru.ui (3 nvc.i; i.f.a Tr*ia pa po i «»Li»iin* U Telefon fitT. *70. -4- »dajatelj :n odgovorni ^a-ednik Fna Oodn:k Glasilo političnega družtva Edinost" za Primorsko. T edinosti je moi! Ofltal •• računajo po vrstah ▼ petitu, /.a več-emLao naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači ociasi itd. ne računajri po pogodb« Vsi dopisi ti a j se poSitjajo urednlltv% Ne/raukovani dopisi ae ne »prejemajo Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije iu ofi^e spre« jesi« apravnlitvo. Naroftnifct »» oglaM • plačevati loeo Trst. Irediilltiv iu tiskarna s* u»u»j»la v alici Cariutis *iv. 12. lipravnlfttTO, 1» e^rejpmajje tiinerato? v uli»i Moli« piccoio Itv. II. und»u. Lastnik torsorcij lista „Edinost" Natisnila tiskarna kossorcija tista „Edinost" v Trstu \ Nevarnost razdora na Slovenskem. X. Liberalna stranka na Kranjskem si je dala j.'slednji č a« ime »narodna napredne« stranke. Poprej se je menovala tudi sama liberalno ali tudi svobodomiselno stranko. Da pe imenuje dane«« rajši napredno nego liberalno, prihaj'2 iz istega vzroka, kakor med Nemci. Med poslednjimi so takozvani usta-voverei sami, |>oleg njih |»ozneje pa Zidje skazili prvotno dobro ime liberalstva, ker so oboji izrabljali liberalstvo za svoje specijalne jKjlitične in go^podaretvene koristi ter so prezirali svoi>odomis!je tam, kjer bi pričenjala 7.krb za niže gospodarstvene -loje, potem politična svoboda za državljane v obče, in kjer pričenja ustavno in zgodovinsko državno pravo za nenemške in zlasti za zanemarjene slovanske narod nosti. Iz taktičnih 0x1 rov, ^osebno nasproti domači konservativni stranki je liberalna stranka modro j»ostopala, da e druga poprejšnja imena za menila s pridevkom »napredne« stranke. S tem je hotela pravilno pokazati, da se razločuje od »katoliške« stranke, katera bi se mogla, kakor drugod take stianke, imenovati »konservativna« stranka. Kljubu prekrščen j a v »napredno« stranko, pa jo konservativna stranka smatra za »liberalno« in jo <*eio v svojih volilnih oklicih, zmerja kakor »liberalno« :n ee!o kakor »židovsko liberalno« stranko. Takega duha pa slovenska liberalna stranka ni nikdar bila, ne od začetna, ne |H»zneje. in ni niti danes. Kar je dane.- židovskega na njej, je le način poleniizoTanja Glej današnji naš citat iz »Slov. Naroda« med domačimi vestmi. Op. uredništva.) konservativno stranko in z v g* kom ur, ki jej kakor si bodi nosprotuje, in to tudi z naj poete niši m i sredstvi. Te židovska metoda pisanja in pisarje-nja pa se je vgnezdila, kakor smo bili omenili že o začetku teh odstavkov, jednako-merno pri obeh slovenskih spornih strankah, in posne-najo ju že tu in tam, kjer se drugače ne zagrešajo proti praviluemu delovanju slovenskih no vin. Vendar pa nUmo zasledili pri liberaini stranki tiste predrznosti, da bi pačila '-elo tekste svojih nasjirotnikov, kakor se je to netiaterekrati zgodilo v »Slovencu« in njegovem goriškem tovarišu, »Primorskem Listu«. Drugače zaslužita glavna organa jubljauska jednaka darila za tekmovanje po -nemanja židovskih novin. Tudi iz tega je razvidno, kake spretne glavice imajo Slovenci ne le za dobro, temveč tudi za elabo. Gledč načina polemike zapušča stari konservatizem »katoliško« stranko ravno tako, kakor liberalno. Ako bi bila katoliška stranka dosledna, bi vsaj na to stran ne posnemala »napredka«, kateri jej je sicer trn v peti — pri liberalni stranki. Sicer pa bi krivico delali liberalni, in katoliški stranki, ko bi jima kakor eelotouia očitali židovsko perfidnost v zavijanju in pa-čenju ter v vsem nepoštenju polemike, kakor ie ravno novine obeh strank dejansiio dokazujejo od dne d » dne in sedaj že leto za letom. Ne, pri-taši teh strank gotovo ne odobrujejo vsi te slovanskih narodov nedostojne pisave, a nasprotniki takega razdivja-nega sloga si ne morejo pomagati in tako trpe vso to nesnago, ki se zbira po predalih glavnih in tudi nekaterih manjših listov. »Napredna« stranka meni, da z imenom ,naprednosti' užene nasprotno katoliško stranko. To pa si je med Slovenci težavno predstavljati, sosebno radi tega, ker njih razvoj ni dospel do vrhunca, analognega pri več i h narodih. Ce se ponašajo slovanski narodi, da so politično demokratski narodi, bi človek sodil, da v tem demokratizmu je že obseženo stremljenje za vsakotero možno politično napredovanje. Vidi se, da sam«-hvaljenje med slovanskimi narodi je nekaj drugega, nego pa govore dejstva. Bodisi torej, da imajo stranke med Slovani v obče posebnih vzrokov ali vsaj razlogov, da se delč tudi v napredne in sorodno krščene stranke; ali pa so tudi Slovenci že sedaj na taki stopinji razvoja, da bi potrebovali posebno napredno stranko ? ! Katoliška njih stranka s svojim imenom in s svojimi deli zanika tako specijalno potrebo politične naprednosti, in za tako vendar gre pri političnih strankah ! Katoliška stranka na Kranjskem in drugod ne nasprotuje temu, da bi postale šole narodne ; nasprotno, ona se poteza zanje, kakor liberalna stranka, od najnižih šol do vseučilišča, kakor vidimo ravno poslednje tedne. Jednake se katoliška stranka }K>teza za slovenska sodišča, za slovensko politično upravo iu je sama celo na vseslovenskem shodu utemeljevala nacijonalno avtonomijo v smislu »Zjedinjene Slovenije«. In po svoje se ne protivi niti podrejenju Slovencev pod hrvatsko zgodovinsko državno pravo. V mejah slovenskega političnega separatizma je po takem tudi katoliška stranka »napredna«, ker hrepeni po tem, česar se nimamo v narodno-poliLenem smislu. Da hoče katoliška stranka po svoje doseči zasnovo šolskih zakonov, to je res; ali sama jih ne more izpremeniti, kakor jih »napredna« ne more iz svoje moči napraviti še bolj naprednih. Tudi v gospodaratvenem pogledu je katoliška stranka toliko »napredna«, kolikor potrebuje danes slovenski narod in še za daljše dobe. Ni praktičnih načrtov v občem gospo-| darstvu, katerim bi katoliška stranka naspro-' tovala načelno ali tudi dejansko. Nasprotno, katoliška stranka je, seveda iz strankarskih razlogov, še bolj goreča v I gospodarskih zasnovah, nego napredna stranka, in proti načelom gospodarstvenih teorij se ona dejanski doslej ne zagreša. Ravno tako skrbi po svoje za delavske sloje, in slabega jih gotovo ne uči, pač pa skuša slabiti in pobijati škodljive in tudi teoretiški napačne nauke, katere skuša zasejati med slovenskimi delavci požidjena, z a tilje narodnosti potezajoča se socijalna demokracija. Take strani delovanja katoliške stranke dejanski dokazujejo, da se ona ne protivi raznoteremu napredovanju slovenskega naroda. Ona je le, kakor smo že povdarjali, gledč na svojo odgovornost omejena na druge važne strani, za katere potrebuje slo venski narod popolne svobode ali samodo-ločbe v delovanju. Slovenski narod se s temi sredstvi, katera porabljajo dandanes slovenski politiki obeh spornih strank, v sedanji kritični dobi ne oboroža dovolj za opasno bodočnost, katera se, sodč po vseh znamenjih, približa le prekmalu ! Takih sredstev pa nam ne more podati nobena katoliška in nobena, še toliko napredna stranka, ako ni ne Ie svobodna, ne-zavisDa, temveč tudi zaies s 1 o v a n s k a, slovanska v smislu politike avstro-ogerskih Slovanov, in slovanska v smislu občega kulturnega programa, specijalno postavljenega in utrjenega za zapadne Slovane. Ne naprednost ali nazadnjaštvo a!i konservatizem, temveč slovanska zmožnost za specijalno slovansko kulturno delovanje podelja kaki stranki na Slovenskem še le pravo sposobnost za vodstvo naroda v sedanji dobi. Stranka, ki hoče narod voditi v tem smislu, postane še le prava narodna strauka. »Napredna« stranka si je po takem dala bez potrebe to ime, toliko bolj, kolikor prid- nejše se poteza tudi katoliška stranka za jednak napredek, za kakoršen deluje vsaj doslej tudi »napredua« stranka. Večega napredka ne kaže tudi »napredna« stranka, in zato mora ona v svojem interesu p o-s t a v i t i gla vn i p o v d a r e k n a narodnost, ne pa na napredek, in če razume, ali hoče ona prav razumeti svoj interes, naj iz-izhacne iz svojega imena besedo »napredna« in se polasti tistih pomočkov, kateri jej po-delč značaj "»narodne« stranke kate k s o h e n ! O I) i. I .S T E K Za dežjem solnce sije. — Po v«--1 iz prejšnjih stoletij ; prevel Buko vič. — Pogled starčkov je vidn:m sočutjem in neprestano počival na Lavr\ ko je pri povedo-! vala. In koje završila, ga je vnovič, kakor; malo dete, prosila, naj jej oprosti, ako ga je nadlegovala se svojo lastno nesrečo. On pa jej je vnovič zatrjal, da naj se ne muči nikar s takimi mislimi, kajti: — Gorje trdosrčnežem, ki bi lahko pomagali, ali ne pomagajo, ker nimajo usmiljenja. Potem jej je stari pripovedoval o svoji lastni nesreči, o svoji hčerki iu nje — smrti! Ko pa je videl, kakov utis je njegovo pripovedovanje napravilo na Lavro in da je še bolj povečalo njeno žalost, in hote' dati razgovoru veseleje smeri, je vskliknil vedro: — Ne, ne, vendar nisem tako nesrečen, kakor m«»rda mislite. Saj imam še eno bitje, ki mi je drago in mi je v veliko tolažbo.... ...Prosim, gos p i ca, pojdi va, ker želim predstaviti vam svojega — sina ! Lavra malo da ni vskliknila. In Lavra ne bi bila ženska, ako ne bi bila malce radovedna, kakov je ta sin ! Take so — vse. Odhajala sta torej po poteh, posutih z drobnim peskom. Ravno sta zasukala z jedne steziee na drugo, kar se je začulo žvenke-tanje ostrog in sablje po tleh in izza grma rož jima je prihajal nasproti mlad mož v uniformi narodne garde. Glavo mu je pokrivala čelada, ki se je kaj krepko podajala obrazu, izrazujočemu zdravje, odločnost, in krepko voljo. Dočim pa je Lavra zaostajala in malo da se ni v svoji dekliški sramožljivosti skrivala staremu za hrbet, kakor dete za predpasnik matere, pa se je mladi junak jima približal z Francozom že prirojeno uljudnostjo in se {>oklonil pred Lavro s tisto eleganco, ki je lastna človeku, ki pozna oblike za gibanje v omikani družbi. Potem je mladenič prijel roko očetovo in jo rahlo pritisnil na svoji ustnici. Lavra ni mogia skrivati svoje zadrege, da je pordečevala gori do ušes. Stari Beautieur je predstavil Lavro svo- jemu sinu kakor milega gosta, a mla.li vojak je, poklonivši se, izrazil par besed, s katerimi se je pridružil zadovoljstvu svojega očeta na tem nenadnem obisku. Kakor že ni drugače mogoče, se s prvega začetka razgovor ni mogel prav razviti. Ko se ljudje srečavajo prvikrat in si stoje nasproti kakor popolni neznanci, prihajajo vsi-j kdar nekoliko iz duševnega ravnotežja. Tudi i najokretneji človek in najsigurneji v občevanju med velikim svetom je o takih prilikah za prvi hip malce v zadregi. Tako je bilo tudi tej trojici. Le vsako toliko sta stari, ali pa sin spregovorila po kako frazo, ali bolj prisiljeno, iz uljudnosti. No, ta kriza je trajala le nekoliko časa. Skoro je stari začel zopet ubirati obraz v najprijazneje gube in je jel govoriti vedro in kmalu je dosegel, kar je hotel : mladi vojak je zadobil zopet ravnotežje in je jel pripovedovati z vso — francozko zgovornostjo o svojem vojaškem življenju. Lavri je bilo to vse nekaj povsem novega. In pa še ta način pripovedovanja, ko so bili ti iskreči se pogledi, vsaka poteza v licu, vsaka gesta toli prikladna spremljevalna godba vsaki besedi njegove. Skoro bi se ne bili za- Politični pregled. V TRSTU, dne 21. decembra 1901. Državni zbor. — Gospodska zbornica. — Gospodska zbornica je rešila v včerajšnji seji računski provizorij v vseh treh čitanjih. Knez Schonbuig je pozival zbornico poslancev, naj vsaj na zunaj kaže potrebno solidarnost, posebno z ozirom na razmerje z Ogersko in na obnovljenje trgovinskih pogo-deb. Tschokke je branil katoliško cerkev. — Knez Auersperg je rekel, da vlada ne sme privoliti v uikake narodne koncesije, ako ne privolita v to oba nasprotna si naroda; izjavil se je tudi proti u vedenj u absolutizma, ker bi isti spodkopal državni kredit in je menil, tla je sedanja ustava, če tudi ne najboljša, vendar-le jedino mogoča. Grof Schonborn je hvalil zasluge ministerskega predsednika dra. Korberja, ki se je znal obdržati na ustavni poti. Rhomberg je pel slavo ministru za poljedelstvo, baronu Giovanellijn. Ministerski predsednik, dr. Korber je spustil zopet jednega svojih dolgih govorov, v katerem je najprej, seveda, gospodski zbornici povrnil milo za drago, pohvalivši jo radi nje prizadevanja za državne potrebe; potem pa je na dolgo in široko govoril zopet o državnih potrebah, o njegovem trudu, da ohrani ustavno življenje in o svojem težavnem položenju. Omenil je še, da nikakor ne misli odložiti pogajanj glede carinskega tarifa in je za vso to svojo frazerijo od velmožnih gospodov členov gospodske zbornice, kakor poroča korespondenčni biro, žel »živahno pohvalo«. Zbornica je na to vsprejela več, po poslanski zbornici že rešenih zakonskih načrtov. O položaju. Načelnik nemške ljudske stranke, dr. Derschalta, ki je baje res jedna najbistrejih glav na vsej nemški strani, in ki se včasih rad predstavlja svetu nekako bolj vedli, da se je solnce že jelo poslavljati, ko j so bili še vedno na vrtu... Odšli so v hišo in poseli so k mizi tako neprisiljeno, po izgledu domačinov, kakor da so že od nekdaj jedna rodbina. Med večerjo j in po večerji je m)adi vojak neprestano za-[ baval se svojo uglajeno govorico svojega očeta,, a gosta morda še bolj... In res. Ko je, poslovivši se najprisrčneje, bila zopet sama v svoji sobici, zdelo se jej je, da mladi mož stoji še vedno poleg nje in da jej še vedno zveni na uho njega mehki melodični glas... Pordevala je, dobro vedč, da je to grešna misel, ali ni si mogla pomagati; nikakor se ni mogla odtegniti utisu, ki gaje napravil nanjo ta mladi mož... Ali se je čuditi temu?! S kakimi in kolikimi mladimi možkitni je občevala do sedaj ?! Doma s hlapci in potem pa — {»o nesreči, ki jo je zadela — le z ljudmi, katerih se je bala* Jedini Edvard je bil, ki je bil drugačen, nego drugi, on, po katerem je hrepenela in kateremu je hotela ostati zveBta. Ali tudi Edvard je vzrastel žnjo in jej je govoril v svoji prvotnosti in priprostosti.... Sedaj pa jej je prišel nasproti mož, ki je govoril — vse drugače, v živih slikah, mehko, izbrano, govoril »ilržavD>ki<, se je te a je v bo krivd'* na sedanji parlamentarni mizeriji valil izključno le na Cehe, to se umeje satno ob sebi. 'J ako prizadevanje je sedaj tiko neizogibno v inventarju vsakega nemškega parlamentarca, kakor »ta n. pr. v inventarju vsake kuhinje neizogibna -- lonec in re-spektivna kuhanica ! Torej — dalje. Kekli smo, da se gospod načelnik nemške ljudske stranke rad daje nekako « državniški*, prav kakor da si noče zagraditi poti do — ministerskega fotelja in portfelja. V tej skrbi ni pozabil torej odposlali nekoliko posvarila na adreso Vsenemcev. Graja jih n prosi jih, naj odnehajo od stališča, na katero so se postavili, od stališča, za pri čn o konference s Cehi, Vsenemei, vai drugi Nemci, pa g. Korber sestali na konferenco, da pridejo na jasno v tem pogledu ! Mi bi predlagali, naj bi gospod ministerski predsednik predsedoval tudi tej konferenci. In ne bi bilo slaI>o, ako bi zbranim in »eHi prtčital, kar je cel6 jeden Poljak, vitez Abrahamovič, nekemu novinarju govoril o zahtevi, naj bi v parlamentu smeli govoriti le nemški. Rekel je: Ob veliki različnosti narodnosti v Avariji ni mogoče spoznati za pravo, da bi vsaki poslanec smel rabiti le jeden jezik, bodi nemški, bodi kateri drugi, č e s e noče spravljati resno v nevarnost pasivne volilne pravice avstrijskih državljanov!! Ako bi hoteli zakonito dolomiti nemški parlamentarni stonj t-kušiii rešiti . . .« Tor* : za »Neue Kieie« je tudi načelnik nemške lju iske stranke tega menenja, da saniranje p >!ožaja ni možno brez sporazum-fjenja s < ehi. In najglasneji n»ed širitelji tega sj »omanja je — dr. Korber!! Na dobri |>oti torej. Le nekaj je vmes. a ravno to je t— ta mrtva t«H*Ka, preko katere ni mogel dosedaj noben poskus ! Vsa ta gospoda imajo n-iiuie'' svoje p »sebno umevan e pojma »sporazumi enje«. Vsi žele sporazum ljenje, ali *p< razumljenje, kakor si je mislijo oai in le oni ! ! Navadni priprosti ljudje umejo »^{►ora? u tuljenje« tako, da s; dva človeka, ali dve s*ranki, ki sti v U>ju med sel>oj, a sti uvide! , 1 pota. Vsaka je nekaj odjeujala. a tudi vsaka nekaj pridobila. Na biti ni da ne srn'1 biti nikakih podajanj s Cehi, 'jezik, bi prav za prav uveljavili načelo, da dokler ne bo nemški jezik uzakonjen kakor poslancem more biti izvoljen le oni, ki — državni iezk!! V tem svojem prizadevanju, zna nemški. Za takov predlog ne ho nikdar da bi ormhčal srca Vsenemcev pr tli ja, večine v zbornici. dr. Dei-r. Der- kdor st3vlja take zahteve, že v naprej zapira schatta govori V.-enem<*cm takole na srce: pot vsakemu spcrazumljenjn. »Ako razm.šija mirno, ne more prezreti mkdo, To naj bi torej sporočil go*p. Korber kako nepravo je to stališče Vsenemc ?v. Nemcem in—sebi!! In se le, če bo vi iel, da Kako naj jo v sedanjem ali v bodočem par- kaj izdalo, naj povabi tudi Cehe na konfe-I amen ti možna zakonita uredba državnega renco. Sicer je škoda za čas! jezika, ne da bi v to dovolili Cehi;1 -- in kako naj bi zopet dobili to privoljenje! Čehov, ne 'a bi se pogajali žnjimi — to TfŽclŠkB VBSth je po m"j- m menenju uganika, katero bi za- _ ... ■ 1 Draaroeena glagolska masna knjiga ■ misal). Te dni je tržaški škofijski ordinarijat vrnil riemanjski cerkvi star glagolski misal, katerega je isti hranil preko 30 let. Ta knjiga je zelo redka, zna se samo za malo število izvodov; tako hrani en izvod vseučiliščna knjižnica v Zagrebu, po en izvod se nahaja baje v dvornih knjižnicah na Dunaju in v Petrogradu. Ta misal je bil tiskan 30 let potem, ko je bila tiskana sploh prva knjiga in je prva tiskana knjiga, namenjena Hrvatom in Slovencem. Riemanjskemu izvodu manjka naslovni list, kakor tudi onemu v Zagrebu, in počenja s koledarjem. Na to začenja misal z besedami : » Poče ti je misala po zakonu rimskoga dvora« in sledi maša za prvo adventno nedeljo. V misalu manjka samo v sredi en list, kjer so predglasja ; a završuje knjiga z besedami : »Ljet Gospodnjih 1483 mjeseca prva dni '22. ti misli bise svršeni«. Ta misal je tedaj star 418 let in dobro ohranjen. Tiskan je na malem folio formatu v dva stopca z izredno lepimi glagolski mi črkami, Črnimi in ru-dtčimi. Kje je bil misal tiskan, ni povedano v knjigi, a najbrž v Benetkah, kjer je tačas tiskarstvo bilo že zel<5 razvito. Kdo je bil oni veliki dobrotnik, ki je to knjigo pripravil za tiaek, kdo jo je naročil in na čega v trošek se je natisnila, tega nam, žal, letopisi niso zabilježili. Znamenito je že to, da prva Jugoslovanom namenjena knjiga je bila misal, pisan v narodnem jeziku. To je najbolji dokaz, kako so znali naši resničnem sporazum! jenju ne more zmagovalcev ni zmagancev ; kapitulacija a*ora bitižeceio zk I j učena od tein one strani. Tako -i pripr- sii navadni ljudje mislijo spr..razum-Ijenje. Nemci z gosjH>dom Korberjem vred pa — drugače. Oni si mislijo sjx>razumljenje tako, da bi se bližali le Slovani, oni pa bi jih le čakali . . . To pa bi bila ravno kapi-tulaci a. kakoršnjo resnično sporazumljenje absolutno i/ključa. I)r. Derech.itta sicer Vsenemce, da hoče o imeti prej državni jezik in potem še le pogajanja. Njemu pa bi se zdelo logično, ako se ta red zaobrne: prei pogajanja in potetn državni jezik! Ali na nemški državni jezik mislijo vsi ! Ta pa je tista mrtva točka, preko katere ni prišel in ne pride noben poskus. predniki ceniti dobrote narodne službe božje, Iz kratka : gospo la morajo temeljito ker so najprej skrbeli za narodni misal, modificirati svoje naziranje o »i»{>orazumljenju«, koliko smo mi — kljubu toliko hvaljenemu ako jim je res do tega, da »e položaj sanira, napredku — zaostali za njimi, ko nam od Ne bi b.io torej slabo, ako bi se, predno naiodue službe božje ostajajo samo še mr- j - ■ — ■■ . i------viee in še te nam hočejo vzeti znani naši j o stvareh, k: -o jej bile povsem nove! Je 1; »prijatelji*. čudo, in da jej jc bila v naslado vsaka be- Ta rnisal je neprecenljive vrednosti ne seda m da jej je bil v naslado tudi -m, ki samo radi svoje redkosti, ampak tudi zato, i je govoril. Kar je človeku novega, je mi- ker je jasen in živ dokaz, da se je v tržaški J kavno, a tu ste jej bila nova pripovedovalec okolici — in gotovo za Slovence tudi v ; in način pr*j»ovedovanja... mesiu samem — vršila služba božja v sta- Zatisnila je oči oli misli na — mladega roslovenskem jeziku ! gardista. To potrjuje tudi dejstvo, da se v žup- | Iz sna jo je vzbudil zvok iz roga ! Kaj nem arhivu v Dolini nahaja še dandanes | je to? Ah, kako fantastično, kako romantično več matičnih knjig in urbarjev, pisanih g 1 a-j le bilo ti v tej samoti, v tej nočni tištui! In gol s ki m i slovi in da se je tam sploh ! čudno: prav uič ni vznemirilo Lavre to ka- ! pisalo v glagolici nekako do konca 17. sto-lenje nočoega miru. Zopet.. Kaj neki po- letja. menja to?... Ni mogla premagovati svoje ra- j kotiček za e. kr. nemško latinske do vednosti. Dvignila se je s postelje, ogrnila krivoverce. Svete morajo biti verske resnice se v natji.i-: in pristopila k oknu... Bila je ! vsakemu katoličanu in za pravice sv. cerkve nenavadno iepa noč: mesoc je razlival svojo mora iti vsakdo pogumno v boj. Kedor hoče arebrnino v-em božjem stvarstvu. Lnhen nositi ime »boritelja za krščanske resnice«, zefir je gibal veje na vrtu, da so se lahko in fantastino pri pogibale ena proti drugi, kakor na - pt'!W>vedujejo tajin-itvene dogodbe, katerih m? smejo čuti grešni ljudje... Poslušala je precej časa, ali zvok iz roga ni hotei zxuveneti več. Ustalo je vse mirno, tiho, kakor la je sladki sen objel vse ljudi in vso naravo— Precej časa je sanjala ob oknu in opazovala tajinstvene pogovore vejic na vrtu... potem pa je zopet legla k počitku... (Pride še.) mora brez obzira vedno najprej služiti Bogu in potem še le ljudem. Poglejm ) pa na postopanje gospodov okoli »Slovenca* ! Vselej, ko so načela njihovih c. k. nernško-latinakih gospodarjev prišla v nasprotje z njihovimi dolžnostmi, nastopali so tudi proti verskim resnicam in pravicam sv. cerkve. Mi smo to že večkrat dokazali. Ker nam gospodje niso mogli tega oporekati, obrekovali so nas, da smo »l i b e r * 1 c i«. Ali tega si mi ne puščamo natvezati, da bi nam ravno g >sj>odje okoli »Slovenca« dajali ime, katero bolj njim pristoja, nego nam, ker so sami v zvezi z židovskimi liberalci. In da so gospodje okoli »Slovenca« res v zvezi z liberalci, dokazujejo njihovi napadi na sv. katoliško cerkev slovanskega obreda, njih nasprotovanje proti glagolski maš«, k a-teroje rimski papež že tolikokrat Slovan o ra slovesno potrdil In njih brezvestni napadi na tržaške rodoljubne duhovnike. Njim je sv. katoliška unijatska cerkev razkolna. ali vsaj prvi korak za prestop v razkol. Ako bi Slovenci udobili staroslovensko bogosluženje, bilo bi to c. k. nemško-latinskim gospo lom okoli »Slovenca« korak nazaj. Najsramotnejši del njihovega brezvestnega delovanja so pa napadi na ona dva, tri slov. kapelane v Trstu, ki nočejo zatajiti svojih dolžnosti proti Bogu in proti narodu in prestopiti v njihov brezverski tabor, ali vsaj slepo se podati njih zaveznikom, našim rudeeim latinskim reformatorjem. Neverjetno se bo to komu zdelo in vendar je tako. Gospodje okoli »Slovenca« ne tajijo, da je njih voditelj goriški Vicliing. V Trstu pa nam je znan slučaj, ko se je isti zavzel z a J u r i z z o proti škofu S te rk u, iz česar izhaja, da je goriški Vi-ching glava tudi naših rudečih latinskih reformatorjev. Zato pa »Slovenec«, »Piccolo«, »Avvenire«, »Primorski List«, «Araieo», »Rt-ereazione« — ker so vsi hlapci istega gospodarja — složno preganjajo naše svečenike-mučenike samo zaradi tega, ker le ti nočejo žnjimi skupaj daviti in klati ubogih tržaških Slovencev. Kako vest imate vendar gospodje, ki se zbirate okoli »Slovenca« ? ! Ali smo vas že pozvali enkrat, ko ste naše duhovnike obrekovali in napadali z imeni »popi«, »nadpopi«, da ne delajte pohujšanja s tem, da napadate svoje stanovske brate ! Ako imate kaj proti njim, tožite j'h pri njihovih poglavarjih, da tako vsaj pohujšanje ne prihaja v javnost in da ne boste jemali našemu narodu zadnje tolažbe sv. vere. Pozvali smo vas, da na javnosti udarite rajši po naših grešnih osebah ! In to vam ponavljamo tudi sedaj, ko stavljate zopet slovenskega duhovnika v kotiček med liberalce,sv. katoliško uuijatsko cerkev pa med zadnje sredstvo pravoslavnega razkola ! Ne, gospodje, vi niste pravi katoliški možje in v vaših ustih ni resnice ! Se nekaj ! Pišejo nam: Mari mislite, gospod urednik, da je šlo vse gladko na mauifestačnem shodu za italijansko vsetičišee v gledališču »Rosaetti« minole nedelje?! Mar mislite, da je šlo res vse tako gladko, kakor bi hoteli varati slavna camorra in kakor bi hotel varati »Piccolo« izlasti tiste čitatelje, ki niso bili na shedu ? ! A ni šlo tako gladko, ne! Ko je predsednik Benuesi predstavil zborovalcem »dušo naroda«, »tržaško zvezdo«, historika, ne vemo kake vrednosti, biblijotekarja jako ko-modne kvalitete, slabega pesnika in — politika pod vsako kritiko, ko je namreč gosp. Benussi predstavil zasropnika V. kurije, prešla v nega Atilija Hortisa, kakor naslednjega govornika, čuti je bilo prav razločno razne vsklike, bolj ali manje — sočne, katerih nočemo tu navajati že iz obzirnosti do »zvezde tržaške« ! Le tako za izgled naj navedemo vsklik : Abbasso la erodiga! To vsklikanje se je ponavljalo in še le polagoma je nastal mir, da je mogla »zvezda« zablesteti se svojo zgovornostjo — na obzorju camorre. Kar je Atilijo govoril — pa denite na rešeto Vi, gospod urednik! »Slovenski Narod« piše: »E linost» odgovarja nam na pripomnje, da nočemo polemizovati z znanim dunajskim »avktorjem« raHi dolgočasao-vodene njegove trakulje. Odgovor slove tako-le : »Slovenski Narod« pravi tudi, da z našim avktorjem noče polemizirati že zato, ker isti ne more prav presojati naših domačih razmpr. In sioer zato ne, ker biva na Dunaju. Mi bi sicer lahko oporekali temu z dejstvom, da je dotični gospod mnogo bival tudi v domovini in da se tudi sedaj tako intenzivno bavi z dogodki v domovini, kakor malokdo drug. — Ali pustimo to in pripomnimo raje : ako že hočemo — saj tudi namestništvo tržaškb meri potrebo slovenske šole na kilometre — po distancah soditi o sposobnosti koga za presojanje razmer, potem pi moramo gos|»odi v Ljubljani odrekati zmožnost za presojanje škode, ki jo domači slovenski prepir dela narodu — na Dunaju ! Tako je, go-»:»oda, po vaši lastni logiki ua — distance!« Mt smo od strani »E linosti« »loži veli že toliko piitvosti. neslanosti, n z mirno vestjo trdimo, tudi neumnosti, da zgorejšnjo brez razburjenja lahko v žep vtaknemo. Od osla ne bodemo zahtevali, da nam igra na citre ali gode na gosli b, zategadelj tudi od »Edinosti« ne pričakujemo, da bi bila duševita ali dovtipna. Vsikdarpa, kadar starko vidimo, kako se pripravlja k skoku tlo duševitosti ali pa še celo dovtip-uosti, se ne moremo otresti občutkov, kakor bi gledali zgorej citiranega Štirinožnika, ki sega s svojimi kopiti patetično po goslih. In te gosli bi rad igral ta »mojster« tako na Goriškem, kakor na Kranjskem. No, pa ni poslušalcev, ki bi hoteli to »ruuziko« poslušati, in — jih ne bode ! Da je tako, pa ni naša krivda ! Čemu, o vodenćki. se torej neprestano zaganjate v naše noge? Tržaško šolsko vprašanje. Poslanec prof. Spinčic je v zbornici poslancev stavil interpelacijo glede slovenskega ljudskošol-i skega vprašanja Trstu, v katero je povzel tudi ves tozadevni govor dra. Gustava Gre-gorina na zadnjem manifestačnem shodu v telovadnici »Tržaškega Sokola«. Interpelacijo poslanca Spinčića priobčimo v prihodnji številki. »<£no vadiš«. Ljubitelje poljske književnosti in dramatične umetnosti ter častite-Ije slavnega poljskega romanopisca Sienkie-\v.eza opozarjamo, da ee bo jutri, v nedeljo zvečer, v gledališču »Feaice« v zadnje predstavljala igra »Quo vadiš«, ki je prirejena po istoimennem romanu »Quo vadiš«, spisa-nem po Henriku Sienkie\viczu. — Kdor ume laški jezik, v katerem bodo igrali, ne bi smel zamuditi te lepe prilike, da vidi na odru duševno delo slovanskega genija, jednega prvih sedaj živečih svetovnih pisateljev. Obsodba zdravnika dr. Artura Čast i-arlioni in njegovega sokrivca.. Včeraj zjutraj se je vršila pred tukajšnjim okrajnim sodiščem — kakor smo že javili na kratko sinoči — veiezamiva kazenska razprava proti zdravniku in Zidu di. Castiglioniju, obtože-ženemu radi prodajanja zdravju škodljive stvari 431. kaz. zak.) in ob enem tudi proti kupo-valcu teh stvari, Tizianu \Venghersiuu. Dr. Castiglioni je namreč prodal žimo iz mat raco v, na katerih so ležali škrofulozni otroci v p o morskem z d r a-v i 1 i š č u pod Skednjem. Razprava se je vršila pred eo itrjskim svetnikom Quarantotto. Castiglioni, ki je sedaj bolan (Ćuden slučaj, da ga je ravno sedaj prijela bolezen) je bil zastopan po od v. dru. Ricchetti-ju, \Vengliersina pa je branil od v. dr. Rvb^r. Državno pravdništvo je zastopal državnega pravduika namestnik Pan-grazzi. Po zaslišanju v^č prič in govorov namestnika državnega pravduika ter govorov braniteljev je sodišče spoznalo oba obtoženca krivima in ju obsodilo: Castiglionija na ."JOO K globe, \Veugkersina pa na 30 K. Odvetnik dr. Ricchetti je prijavil pritožbo ničnosti. Tu bi meli torej primeren »pendant« tistemu tržaškemu Zidu zdravniku, ki je prodajal gliesriu za — cepivo! Pa naj bi ne bilo na svetu antisemitov ! ! Drobne vesti. Umrl je vsled opeklin. — Včeraj smo na tem mestu javili o grozni nesreči, ki je zadela družino Suban v Barkovljah. Danes nam je pa javiti, da je nesrečni ŽJdetni deček Marijan včeraj popo-ludne izdihnil svojo nedolžno dušo ob groznih bolečinah. Taki slučaji, da otroci ope-čejo, se ponavljajo posebno med delavskimi | družinami, in vzlasti sedaj v zimi. Radi teg* ni nikdar preveč nadzorstva nad otročiči. Sladkor v hlača h. Včaraj so aretirali 23-letnega Josipa E., ker se je redarjem zdel tnalo preveč otečen na nogah. Na j prašanje redarjevo, kako da ima tako debeli j je ra<>^ pripovedoval, da je bil bolan in ima radi tega otečene noge. Ali redar ni hotel prav verjeti tej — pripovedki in je marveč »bolnega« moža odvel na inšpektorat, kjer mu je padla iz hlač vsa bolezen v obliki — sladkorja. »Bolnika« 60 odveli v ulico Tigorin nadejajo se, da mu tam nogi popolnoma splahueti. Nevarni prijatelji«]'. Agent Jurij P., sti nuj oži v ulici della Crociera, zabaval se je predminolo noč z dvema »ptičici ma«. Proti jutru je odpeljal obe deklici na svoje • stanovanje. Tu so pili, peli in se dobro za-bavali. Naposled je Jurij P., premagan od vina — zaspal. To lepo priliko sti porabili ženski v to, da sti mu pobrali, kar ste le mo^li, in naposled tudi listnic » s trideset-mi kronami, in odšli. Kara ? To se ne ve. Okru-deni agent je tatvino naznanil policiji. Po-k uš en samomor. Včeraj po po-1 šolski «lružl>i, to se nam je zdelo skoro grešno. Iu lne slišali spreh ija'ci v B>sdiettu strel. Hiteli so med drevje in našii tam nekega moža ležati na tleli z že izstreljenim samokres m v rok'. Krog'jo si je mož pognal skozi uše-a. Telefooično jw>klir-ani zdravnik z zdravniške postaje je podelil nesrečnežu prvo |k>-moč in ga dal potem odnesti v bolnišnico. Tu so pogodili, da je samomorilski kandidat identičen z Ivanom C. iz Trsta. Njega stanje je nevarno. klavno zasedanje osebne dohodninske prizivne komisije /a <»oriško-Oradi>ko za leto 1901, četrto, odkar je stopil zakon <> <»«ehnih davkih v veljavo, otvorjeno je bilo dne -SO, decembra 1901. Kdor hoče torej srečno začeti novo leto, naj pride gotovo v B-t r ko vije na uprizoritev »Rokovnjačev« dne 1. januvarja 1902 ob 4. uri popoludne. Najlepša in kaj primerna prilika bo to onim našim rodoljubom, ki hočejo s koristnim družiti tudi zabavno ! Rodoljubi In rodoljiibkinje! Znano vam je, da bo dne 22. t. m. »Božičnica« v Roeolu. Ne morem si misliti, da bi Vi ne prišli poslušat teh malih paglavčkov !! Ali vam ne bodo deklamovali, igrali v milem slovenskem jeziku ? I Oj, kako vam kličejo nedolžna srčiea njihova : Pridite in uverite se, da tudi mi otročiči nekaj znamo! Mi, ki smo bili že skoraj popolnoma pozabljeni ! Vi Ko ;e predsednik, dvorni svetnik in fi- ' pa ste prišli, in ustauovili ste nam zavetišče, nančni ravnatelj, Oton vitez pl. Zimmermann, I v katerem se mi otročiči shajamo. Večno pozdravil navzoče ude, začela je komisija j vam bomo hvaležni za lepi dar! Prositi pa razpravljati o došlih prizivih. vas moramo daljne vaše podpore, da nas ne Vremenski restnik. Včeraj : toplomer zapustite sredi pota, sedaj, ko ste nas pri-ob 7. uri zjutraj 11° s ob 2. uri p.jpolu-i * pravili do pravega spoznanja. Prosimo vas, 16*3 C.' —Tlakomerob 7. uri zjutraj 749.7 prihajajte nam na pomoč o vsaki priliki, v — Danes plima ob ti.O predp. in ob 7.23 vsaki potrebi. Morda bi kdo vpraševal : ke-pop.; ose k.s ob—.— pred pol ud ne in ol> 0.56 daj in kako? O, ne vprašujte nikar! Evo F. Rolinger Trst. — Palazzo Modello — Trst. Podružnica \mm s umMl tmm F. Rollinger. Dunaj. Velika zaloga trgovskih iegistrosr, čopi rnih knjig in beležuic. Na linejši pisarniški predmet', pripravni za božična in novoletna darila. Pismeni papir, fin in navaden. Voščilni listki. Vizitnice. Koledarji vseh vrst Pristne amerikanske pisalne mize na pojut.udne. Slovenska dekliška šola pri sv. Jakobu v Trstu priredi na dan sv. Štefana dna 2*5. deeerabra v Barkovljah v »Narodnem domu« veliko božično veselico. Na programu je petje, igra »Lurška pastirica« vam — pridite vsi v nedeljo v otroški vrtec v Rocol ! S tem nam pomorete in nas spodbudite, da se bomo tem pridneje učili v milem materinem jeziku svojem. Vsi Rocolčani vam kličemo: na veselo svidenje v otroškem vrtcu v Roeolu ! Za »Božičnieo« so nadalje darovali: novne troške. Ko je pa prišel čas za uresničenje te namere, se ta kulturni svet izvija kakor belouška, češ, da je ta podpora odvisna od tega, ako kulturni svet v to svrho dobi ks'j denarja od ministerstva ! Fakt je torej, da smo zdaj navezan: na samopomoč ! Vendar to nas se ne straši, že začeto stvar bomo gnali do zvršetka, ker našenui kmetu, ki tiči do grla v dolgovih, treba dobiti sredstev, oziroma novih virov dohodkov, da se opomore in se postavi na lastne noge. (Zvršetek pride.) X Velika škoda pri zgradbi vipavske železnice. V poskusnem j /"11)<" ' predoru pri Dombergu se je udrlo kakih 50.000 kubičnih metrov sveta. Računaje me- j ter po 80 .»s, *°aia ikcda 4o.ooo gui. Gosilna „Al Transwaal". \/ocij 0 K. g. Ivan, msgr. deklice pod vodstvom čč. šolskih sester. — K. V. 0., m*gr. K. K. ^ K., g. Kristijan Čisti dohodek veselice je namenjen za vzdr- I^jak po 20 K; msgr. K. P. F. lo K; g. že vanje slovenske dekliške obrtne š*le pri sv. S. F. 6 K, msgr. dr. L. C., g.a Joaipina -Jakobu in za vzdrževanje treh ubogih gojenk Tolazzi iu gdč. Mimica Tolazzi obe v Lo- na ljubljanski obrtni šoli. g*tcu, 5 K. Leopolda Ples v Devinu, Slovenski delavci pri sv. Jakobu so »Siavica«, g. Alojzij Mašera c. kr. sod. vselej veselo vznemirjeni, ko je na dnevnem »™t»v v Kanalu, g.a Viktorija Lukša na redu veselica naših vrlih šolskih otrok. Slo- Prošeku, g. Grašič, župnik Beram p. Pazinu, venci smo ponosni na slovensko šolo, ki nam P° * K, g. Anton Leban naduč:telj v Komnu, jo vzdržuje družba sv. C,rila in Metoda v g- Karol Favetti c. kr. davkar v Sežani, g. Trstu. Zato pojdimo vsi, vsi, na veselico v Anton JerkiČ fotograf v Gorici, g. Josip Barkovije. — Početek ob 4. in pol uri po- Kregar sprevodnik južne železnice v Ljub- poiudne. !iani> Matija ŠKabar v Rojanu, g. Andrej Zveza tržaške slovenske mladine na- Uink duhoven v Lokvi, g. Josip Koren na znanja svojim členom, da bo imeli v nedeljo Prošeku, g. I. M. Pro-ešk. po 2 K, gdc. dne 21». t. m. ob 3. uri popoludne svoj redni Mar,Ja iu JosiP ZllP3n žulmik v občni zbor s sledečim dnevnim redom : Na- D°lini po 3 K, gdč. Marica Daneu na Pro- govor predsednika, poročilo tajnika, poročilo sek"> Anica Nachfgalova po 1 K, g. blagajnika, volitev novega odbora, eventu- N Turschvtz v Ravnah pri Krškem 40 st. velni predlogi. Kraj zborovanja se naznani ga. Amalija Krže 4 K, g. Jakob Prhavec pravočasno. 3 kroae- Za mož k o poražnico družbe ST. Cl- Rodoljubna in vedno spominjaj oča se nas rila iII Metodija v Trstu je nabral veleč. Sapica Mimica Pukl v Maria-Ensesdorfu g. župnik Kjuder v Barkovljah od Mohor- P« Dl,uaJu Je Dabrala v veseli dru''bi v janov 18 K. — Srčna hvala! Liesingu 12 K. Blao-ajništvo Čitalniške dame pod pokroviteljstvom Kokovnjači« se bodo predstavljali na £oeI,e Antonijete Šabec so darovale ter same ■mg* Ista dn ob 4. uri popoludne v Ii*r- » sl,letle ko9ov Meke in *icer : kovljah. 1'parno, da se slavno občinstvo ude- Brajc 58, bluz 28, hlač 20, spodnjic 18, celih leži te predstave kar mogoče številno, kakor "blek -7- I"* ■■ 41 I,arov' & Ante Tru" vsakokrat in da se ne bo nihče izgovarjal, da den l*>daril 2 zab(,Ja in 1 zaboj je že videl igro. Saj kar je re< le^ga se rado dateljev, g. Jakob Klemene 54 m. volnenega gleda in {»osluša neprenehoma ! Vrhu tega pa zimskega blaga, naj pomisli vsakdo, da je čisti dohodek namenjen naši prekoristni šolski družbi sv. C'i- Tako jadikuje »Domovina«. Brzojavna poroćiia Velika nesreča na železniei. PADERBORN 21. (B) K ikor se javlja uradno, se je moral vlak št. 31 na progi Paderborn-Alt^nbecken ustaviti, ker je neki konj prišel pod stroj vlaka. V ta ustavivši se vlak je zavozil tlrugi osebni vlak. Od potnikov je 5 mrtvih, 10 težko in 12 bliko ranjenih. Šestero uradnikov vlaka je tudi ki se izkazujejo posebno z lepim glasom itd. razpošilja po povzetju za Mk. <>, 8, 10, 12, in 1;"» in samice po Mk. 1.50 na 8 dnevno poskušnjo. Tlmle o/H. H. Voigt. Naijskrenejo zahvalo izreka vsem Maša Grom, blagajničarioa žen. podr. sv. C. in M. Via Conicoli 1. Vesti iz ostale Primorske. rila in Metodija ! Prosimo uru:, diletante, da pridejo na vajo ?a »Rokovojače« v petek dne 27. de-•embra ob uri zvečer uiiea Stadion št. II1. Prosimo, da pridejo prav gotovo vsi. (.'e i »i bil slučajno kdo bolan ali < dsoten, naj ro X Za gospodarski napredek, javi Ho j»etka ali še prej, da se l>om.» znali Iz Hrušice pri Podgradu nam pišejo : ravnati. Mlekarska zadruga, o kateri ste že ja- Odbor ženske podruzuiec SV. Cirila vili, da se namerava ustanoviti v naši vasi, In Metodija v T ratu si je bil pred dvema je torej gotova stvar. Dne 8. t. m. bilo je le tomu nadel težavno nalogo, da ustanovi in ustanovno zborovanje ter so bili voijeni v sta- bo vzdržava! otr vrle«* v Roeolu. To je rešinstvo sledeči trer. : Anton Rogač dekan, tad »Hl'».»r vršil 1» danes. Poleg te^a pod- predstojnik, Ivan Kanto tajnik in Anton p;ra tudi i.ir ^ka vriei pri sv. Ivanu iu Kabijat:čič, blagajnik. Prošnja za r gistranje v Skedtsju. Ih to lahka naloga, marveč je tudi že od poslana r. k. trgovskemu in po- naloga, f: z vei ko odgovornost;>n->ve p iruz ii«*e ma vri u tegn še ne po- ki so že prepričani, da mlekarna ne bo vspe- pisnega truda r B »ž čnie >. ro svrho je vala. Save da, da je to prepričanje — boso. razp -ia- t - pr -t-nj nakazn «*ami, tla i«! V starešinstvo so voljeni razumni in za blagor ni- r d" u »i v mestu in z dežele podprali. kmetnvaleev jako vneti možje; in kjer je taka No. nakaznice vračajo / večini ali manj-j podlaga, tam .-*e ne treba bati h u lega. Pri- - ml /ne- . . za Kar b i vsem i-itreaa hvala ! stop io je tudi že precejšnje število kmeto- L"parno. 1 ft 11- T v iStF" Vsaka narofiba se izvrSi točno in PEKING 20. (B.) Lradn.k. ,z Tungcu pQ u^nih cenah. ^ so priredili slovesen pogreb za krščane, po- morjene 1. 1900. Ta slavnest odgovarja do- ~ govoru, po katerem so misijonarji odnehali od kaznovanja morilcev, ako uradniki pri- rede javno pokoro za storjena zločinstva in zabičajo ljudstvu, da mora spoštovati misijo- narje in Kitajce, prestopivše h krščanstvu. Po mestu so nosili 70 krst v dolgem sprevodu, Pogreba se je udeležilo kakih 100 sorodni- kov umorjenih, potem oddelek konjice in ; pehote, godba in več sto uradnikov, ki so nosili znake žalovanja. V krstah so bila vsa trupla umorjenih, kolikor jdi je bilo možno ^^ najti. Tudi general Ma, poveljnik čet, ki so JJ oblegale Tjenčin, se je udeležil pogreba. Na ^^ pokopališču samem se je zbrala velika mnor žica. Tudi uradniki iz 50 vasij, kjer so kr- ^^ ščane klali, so bili na pogrebu. Uradniki so podpisali spis, v katerem zagotovljajo varstvo onim krščanom, ki se hočejo povrnit: na prejšnja bivališča. Slične pogrebne slavnosti so bile prirejene tudi po druzih mestih. Vojna t južni Afriki. LONDON 21. (B.) »Ddilv Ne\v*< javljajo iz Standertona dne 18. t. m. : Petorica MIZARSKA ZADRUGA V BORICI z omejenim jamstvom naznanja slovenskemu občinstvu, da je prevzela po slo?, zaloo pobira jz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici Antona Černigoj-a Katera se nahaja v Trstu, Via Piazza vecchia (Jici&rio) št. 1. (na desni »trani cerkve s?. PetraK ELonkurenoa nemogoča, ker je blago iz prva roke. it M K H H M X X X X xxxxxxxxxxxxxxxx ter da vs-- pri romajo srečno v varstvo gos{>e blagajn čarite. <»<»toTO pa je še marsikateri tu tako mah . kakor trde nekateri »trdini«. L'parno, da mlekarna začne svoje blagonosno rod' ijuo, k' ni dobil i" nakaznice, a bi rad delovanje že pr hodnjo ponjlad. Kaj |K>daril /.a B^«žični°o. Da se temu opo- Tu naj zabidež mo neko opazko, ki je more. menil j- od*or, da bo naj »h »I š? sred- vredna, . da uprizori še enkrat »RokovnjaČB«. ' kulturni svet v Poreču izvedei, da predsetinik Srčno rad hi bili nastopili že z laj z uovo iirr>. a !»:;•► je nemotf ,.'3 prirediti vse v tako iratkein <**asu. Da bi pa vsi božični prazniki gospod irske zadruge, ž-? omenjeni g. dekan U»gač. n.imerja sprožiti m i si za ustanovitev mlekar->ke zadruge v nnšem okraju, hitro je minuli brez nobene predstave v korist naš; je ^kleni! dovoliti tjOO kn0 mezgov v vrednosti 13 483.052 dolarjev za južno A tri ko. Dobro domače zdravilo. Izmed vseh j------------ domačih zdravil, katere se ral,i za ublaženje i ^^^(g^^OgJ^^J^fgJ^I^ § bolečin in drgnenje vsle«! zmrznenja, je naj-l^ boljši Tjinement Capsici iu coni p., ki se izdeluje v Richterje i lekarni v Pragi. Cena steklenici 40 st., K 1*40 in 2. — Vnaka steklenica je v krasni škatlji in se pozna po znanem sidru. 40.000 kron znaša glavni dobitek loterije za ogrevnlne soi>e. Opozarjamo cenjene čitatelje, da se bo vršilo srečkanje nepreklicno dne IG. januvarja 1902. Za božične praznike se vdoM v pekami iu sladčičirni E. Stibiel bogato založene vsakovrstne inandolate mo-staro p j-ehnih naćrtib. Cone bres konkurence. Ti sojina / izuotov Ijonimi oblekami. ^olfl^ini *>onte e r:a platno in -ipe. ogleilala, žime dza^tno, razne t a peca rije itd. Daje tudi na obrok. qa 7:1 '"'k« prodaj h lni<-) blagajničaika, j l C. L/G wC zmožna slovenskega italijanskega je- ' i.ka 'er dobra niennarica. Naslov pove uprava .. Kdi- norli"". svirati podučuje proti majhni zahtevi. Na razpolago so tuii nek:i-U-re ritre v dobrem "tanu in }»o nizki eeni. Naslov: Originalni Singerjevi šivalni stroji Originalni Singerjevi šivalni stroji Originalni Singerjevi šivalni stroji Originalni Singerjevi Šivalni stroji so najprilicnejsi za moderno umeteljuo vezenje. Brezplačni poučni tečaji v vseh domačih Šivalnih delih kakor tudi v modernem umeteljnem vezenjih Za hura svile za pletenje v velikem barv i nem izboru. Elektromotori za posamične šivalne stroje za domačo rabo. Singer Co. delniško društvo šivalnih strojev. Corso, Falazzo Salem TRST TRST Stanje Milili vlog: 15 milijonov K. Rezervni zaklad: nad 300.000 K. K a citre ul. Karneti o 22. IV. Ces. kr. pri v. civilni, vojaški in uradniša krojač M. Poveraj. trgovec v tJoriei, na Travniku štev. 'J'J I. nadstropje priporoča častiti gospodi svojo izborno zalogo stik-nenega blaga, gotovih oblek, perila vsake vi Me in vse potrebščine k oblekam za vsaki slan Vstreza vsakemu naročilu in po modi. Mestna hranilnica ljubljanska na mestnem trga zraven rotovža sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4"'„ ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranijnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem. V pomoč Salezijancem! Žrebanje nepreklicno 30. dec. 1901. | EFEKTNA LOTERIJA I za zgradbo 111010] Y it Prodaja vina ,.Ai Maestri t ulici Vaidirivo J 7. Slavnemu občinstvu se naznanja. da se od dunes na. lej točijo sledeča vina: refošk črn po nove.. bi la rebnlsi iz Brd po "Jfi č. liružinp po ugodnejših cenuli. (>polo iz Vi.sa I o 2K. novč /a obilen obisk se priporoča ter že v naprej zahvaljuje. Vsi k zamore nmja vina analizovati in ako jih v:ina naju; jmlneje oaznanj« pieč. duhovščini in slavnemu občinstu. >.a je otvorila v ulici t'ai;de -J T cerkvenih in pobožnih premetov. Edina zaloga pristnih č«-belnovoščenih sveč. Zaloga vseh vr-t mašnih plaščev, pluvijalov, šUl srajc, svetilk, svečnikov, -aliijev, križev itd. Izbor kipov v-c!i vrst in v»*liko*tij, palm. cer-k\(nih vencev itd. /al o ga lilurgičnih knjig misal, ritualov, breviijev itd. masnih knjig v-**!i \ rsi in vezenj. rožnih vencev in svetih kolajn. Zadnja novost: -vete in alegorične ruzgeldnice. Za Božić: velik izbor jasli«- in voščenih Jeznš-• kov, .lezi]š«'-ek \ Jaslicah z godi »eno nelianiko in ne--tevilno drugih predmetov. < 'ene zmerne, pogoji dobri. Sprejema naročite za vse vn*t te -trnke ter jamči /m pristnost in točnost. Spoštovanjem udana ,4. /-arre/jćić. Denarne vloge sprejemajo se tudi po posti in petom c. kr. poštne hranilnice. Poštno- krnnilnične sprejemnice dobivajo se brezplačno. THE MUTUAL zavarovalna družba za življenje v New-York-u. Ustanovljena 1813. Čisto vzajemna. Splošno premoženje dne 1. januvarja 1901. 1.607,625.487.39 kron. Čisti dobiček v korist zavarovancev leta 1900. 42,873.809 kron. Cela pokritim svota za vsa v Avstriji zaključena zavarovanja je vložena pri <«. kr. iiiiiiistcrijaliieinu plačilnemu uradu na Dunaju. Glavno ravnateljstvo za Avstrijo na Dunaju L, Lobkowitzplatz štev. i. Pozor! 1 usti m si naznujati slav. ot><"; n.»t vu. ) i m ni kake konkurence vsaki dan dohaja novo biago. M— irr slavno oi>činstvo jio-č« ščalo z obilnimi obiski, beleži spoštovanjem F. Dobauschek, trgovec z manufakturnim blagom. Via Barriera vecchia 27 v Trstu Se »vori Slovenski ! -1. Žrebanje neoreklicno 16. januvarja 1902. Loterija za ogrevalne sobe vrednosti. Srečke po 1 krono. priporočajo : Josip ISolaffio. Mantil & C.o, Mercurio Triestino. is. Neiimami. Henrik Sehiff'-mann. Josip Zoldan. V najem m? ofia {ro^tilno s prenočišči r. dotičnim ro-* oljenjeiu idekretim) v red. Hipa je nova in t- nah»jj> j ri novem železniškem kolod\oru v Kopru. podpirajte družbo Cirila in Metoda! Ponu«il»e naj >-e p eljejo k le ti t Č V Kopu. <£. Anio i a Varstvena znamka: SIDRO- & & 1 iS Pri vkujK)vanju tepa povsod priljubljenega domačna zdravila uaj pazi edino le na ' -inalne ^teiileni -c v z:nitki z na~o var-Ft^eno znamko „SIDRO" iz Richterjevs lekarne in le tedaj je gotovo, da se JJb fjitejnie originalni i^.leiek iz Richterjeve lekarne v Fragi pripoznano izvrstna, bolečine blažeče mazilu dobiva se po >o stot., 1.4«) K in po 2 K po vwh lekarnah. fg Ldluitra itiina pri zlaloi ie?i3 ? Pragi ts £iizxbetlne olice 5. Si S p p P P P P m Ulica Poste vecchie 16 vogal ulice Caeerma pod noFo miiiiicicalDo palačo. j G. G U L A Na zahtevo ceniki. Telefon štev. 1082. priporoča slavnemu p. n. občinstvu svojo dobro sortirano trgovino z tltzf! mirni vini, h: mpsnjeem, Bordrau, Burgunder, renskimi vini, Mosella, ita-1 j nekimi, avstro-« grnkimi in muniznimi vini. Rum Ja nrjijk.*", DemerunI, konjak, sladke pijače in razna žganja, vge to iz krajev, ker ?e prideluje ter «<1 prvih tu in iniz< mikih tvrd k. T< či na drt.bno (od '/„ liua naprej) rum, Demerard in Havanu, Maisalo, eiper, mo^kat, likerje in razna žganja itd. po najnižjili cenah Na Izbero: kitajski in ruski čaj prve vrste Srečka 50 vin. Srečke se dobivajo t odborov! pisarni v Ljubljani, Gosposke ulice Razprodaja!ceni popust. Obuvala. Podpisani priporoča slavnemu slovenskemu občinstvu svoji zalogi obuvala za gospe, gospode in otroke, ki se nahajati v ulici Kiborgo št. in v Skednju (SČedlUl) št. 3SS (naglavni cesti. Sprejema naročbe po meri in za-popravljanje. Bog i narod ! Peter Rehar, Čevljarski mojster. nnnnnnnnnnnnunn* Vela zaloga imm lilap. Krojaška zadruga vpisana zadruga /. omejeno zavezo GORICA Gosposke ulice 7 GORICA i Priporoča vse v to stroko spadajoče blago ter jamči za pošteno in solidno po-i strežbo. Cene stalne brez pogajanja. Trpi-oiirli reostrovana zailrnp z neomejenim jamstvom. T GORICI, Bemeniska ul. 5t. t., I. naietno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na lOletn«. odplačevanje, v tekočem računu po dogovoru. Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež po 3U0 kron po 1 krono na teden, aL daljših obrokih po dogovoru. Deleži se obrestujejo po t>.15°/o- Vplačevanje vrši se osebno a'i potom položnic na čekovni račun .štev. S42f.oo6. Uradne ure: od —12 dopoludne iu ad 6—4 popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9—12. dopoludne. Efektna loterija v Trstu, 1000 dobitkov v vrednosti 6000 kron I. glavni dobitek: spalna solna oprava. II. „ .. : oprava neveste III. : oprava za jedilno sobo. drugi dobitki obssgajo: ■ ure, verižice, naprsne špi le, narokuice, prst-i tani z i pouke, uhani, gumbi, palice, sukneno ' blago za obleke, toplomer:, zreala, pasovi za 'gospode in gosp^. novčarke dežnik', solnčniki itd. itd. itd. Glavni dobitki ^o izloženi v prodajalniei ! g. Ign. Kron v nliei Te »a 21). Srečke prodajajo ekr, tobak ar ne. e. kr. i loterijske kolektore in druge prodajalnice. i Srečkanje se bode vršilo 27. decembra 1901. v Trstu pod nadzorstvom c. kr. komikije. Vsaka srečka stane 40 sfotink.