faceboofeu.! novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1,00 evro Poste Italiane Spa - Spedizione in abbonamento postale - 45 % ■ art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERQUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 1 (1749) Čedad, sreda, 11. januarja 2012 naš časopi! tudi na -spletni strani S ww.novimatajur.it V polnem gledališču Ristori v Čedadu se je 6. januarja odvijal že 49. Dan emigranta Praznik kulture in skrb za naš jutri Poslanec Monai je predlagal, da se Ulica v Čedadu poimenuje po Trinku - V imenu Slovencev je govoril Coren DalTintervento di Michele Coren al Dan emigranta II nostro patrimonio va difeso e migliorato Carlo Monai, Michele Coren, zbor in orkester GM iz Špetra ter prizor iz komedije Mož naše žene ča Mož naše žene, ki jo je v beneški dialekt priredila Marina Cernetig, na odru pa je zaživela v likih Bepa (Franco Qualizza), Petra (Adriano gariup) in Anice (Marina Cernetig). Po pozdravu čedajskega župana Stefana Ballocha, je spregovoril čedajski poslanec Carlo Monai, ki je predstavil tudi pobudo za poimenovanje po Ivanu Trinku ulice, kjer ima sedež istoimensko društvo, v imenu slovenskih organizacij pa je spregovoril podžupan dreške občine Michele Co- ren. beri na strani 7 L’anno che si e appena concluso e stato caratteriz-zato dalla forte crisi econo-mica che ha colpito l’Europa intera e di conseguenza an-che la nostra comunita, an-che il 2012 si apre con pro-spettive non buone. Oggi possiamo contare su una comunita slovena orga-nizzata in circoli ed associa-zioni vitali, media quali gior-nali e la stessa RAI, 1’Istitu-to comprensivo statale con insegnamento bilingue slo-veno-italiano, la Glasbena Matica, la rappresentanza politica presso il Senato e presso la Regione, senza di-menticare il sostegno del Consolato sloveno di Trieste e del Ministero per gli sloveni nel mondo della Repub-blica di Slovenia. Questo patrimonio va difeso e migliorato per il bene dei nostri gio-vani e delle future genera-zioni e questo deve essere un impegno di tutti noi. Abbiamo gli strumenti le-gislativi che finalmente han-no permesso il riconosci-mento di diritti per gli slove- ni della nostra regione, strumenti legislativi che offrono grandi opportunita senza pretendere alcun obbligo. Tutto questo per dire che so-no totalmente fuori luogo ed antistoriche le sporadiche iniziative tendenti a disco-noscere il valore della Legge 38/2001 in particolare per quanto attiene la valorizza-zione e promozione della lin-gua slovena in luogo del dia-letto. Sono state proprio le as-sociazioni ed i giornali loca-li Dom e Novi Matajur a di-fendere e promuovere il dia-letto sloveno comunemente parlato nella nostra Benečija, ed in seguito anche la scuo-la bilingue con Pinserimento del dialetto sloveno, parlato nelle nostre case e famiglie, nei programmi scolastici. E facile immaginare quale sa-rebbe stato il futuro del dialetto sloveno delle Valli del Torre, Natisone, Resia e Val Canale senza 1’impegno delle associazioni e della nostra scuola bilingue. leggi a pagina 7 Dan emigranta je tudi letos privabil v Čedad veliko število Slovencev iz vseh naših dolin, iz Posočja in drugih krajev dežele. In velika dvorana prenovljenega Ri-storija je bila premajhna, da bi vse sprejela. Prisotne sta na 49. Dnevu emigranta, ki ga prirejata Skgz in Sso videnske pokrajine, s prisčrno pesmijo in glasbo sprejela otroški zbor Mali lujerji in Mali orkester Glasbene matice iz Špetra, ki sta predstavila projekt Pastirček po besedilu Franceta Bevka in v harmonizaciji Davida Klodiča. Program se je nadaljeval v znamenju pravljice - beneške v pripovedi Renza Gariupa in rezijanske s predstavitvijo Dvdja, kije izšel na pobudo Kanalske gorske skupnosti -, medtem ko so Cecilia, Em-ma, Antonella, Sara in Ivan povezovali program. Vse se je torej začelo v znamenju mladih in najm-lajših, ki so izraz volje slovenske skupnosti v Furlaniji po ohranjanju in razvijanju svojih korenin in obenem vlaganju v bodočnost. Osrednja točka kulturnega programa pa je bila komedija Beneškega gledališ- SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE _ INSTITUT ZA SLOVENSKO KULTUK.0 ABONMAJSKA SEZONA V BENEČIJI sreda, 18. januarja 2012 ob 20.30 v telovadnici na Lesah komedija ŠOFERJI ZA VSE ČASE Napisal: Miro Gavran _ Režija: Boris Kobal A Cividale del Friuli dopo sei mesi dalla presentazione della richiesta Rilasdata la prima carta cTidentita bilingue Alla fine la tenacia del cit-tadino di Cividale che gia nello scorso mese di luglio aveva richiesto la carta di identita bilingue ha pagato. Pochi giorni or sono infatti, 1'amministrazione della cit-tadina ducale ha rilasciato, per la prima volta, il docu-mento nella doppia dicitura slovena-italiana. Un iter, dunque, durato quasi sei mesi nonostante questo diritto, anche per i re-sidenti di Cividale, sia stato garantito gia a partire dal r Commosso addio a mons. Battisti quasi 30 anni vescovo di Udine 1 Una grande folla, venti vescovi (tra cui quelli di Lu-biana, Capodistria e Krško), gonfaloni di numerosi co-muni e tante autorita, mer-coledi 4 gennaio hanno reso a Udine 1’estremo omag-gio a msgr. Alfredo Battisti, grande vescovo del Friuli. beri na strani 6 2007 quando Tintero terri-torio comunale e stato inse-rito nelhambito di applica-zione della legge statale 38/2001. La richiesta del cittadino cividalese ha infatti dato il la ad un intenso scambio di let-tere fra 1'amministrazione stessa, che non ha mai prov-veduto alhapertura di uno sportello linguistico ad-hoc, la prefettura di Udine e la Comunita montana Torre Natisone Collio. (a.b.) segue a pagina 3 Dvojezična šola v Špetru La scuola bilingue di S. Pietro al Natisone predstavlja presenta DEKLE JE PO VODO ŠLO zapiski o vodi in zgodbe, ki so zrasle ob njej appunti sull’acqua e storie nate vicino ad essa vpetek_venerdi 13.01.2012 ob_alle 18.00 v večnamenski dvorani v Špetru presso la sala polifunzionale di S. Pietro S predstavitvijo bomo tudi počastili 25-letnico dvojezične osnovne šole Sara anche 1’occasione per ricordare i 25 anni della scuola primaria bilingue Sreda, 11. januarja 2012 2 Nuova tappa sul percorso verso 1’Unione dei Comuni montani Amministratore temporaneo, la Regione sceglie Sibau Su proposta dellassessore alla Funzione pubblica, Au-tonomie locali e coordina-mento delle riforme Andrea Garlatti, la Giunta regiona-le ha deliberato lo scorso 29 dicembre la nomina degli amministratori temporanei delle Comunita montane, chiamati a gestire gli enti in attesa della costituzione delle Unione dei Comuni montani. Per la Comunita Montana Torre, Natisone e Collio e stato nominato Giuseppe Sibau, sindaco del Comune di S. Leonardo. Sibau nella vo-tazione da parte dei 25 sin-daci delPente montano era arrivato al secondo pošto, con 8 voti, preceduto da Gabriele Verona, di Attimis, con 14. Sibau era stato per altro gia commissario della Comunita montana. L’ammini-stratore temporaneo assu-mera le sue funzioni oggi, mercoledi 11. “Cerchero ovviamente di fare tutto quello che serve, cercando di coinvolgere tut-ti” fa sapere Sibau, che so-stiene anche di non capire le polemiche legate alla vota-zione dei sindaci, nei quali era risultato secondo: “Quel voto doveva dare semplice-mente un’indicazione, non era l’atto finale, la legge su questo e chiara. Per altro non capisco molto chi oggi parla di mancata democrazia quando ben quattro sindaci del centro sinistra mi ave-vano garantito 1’appoggio e poi, per un’indicazione dal-l’alto, hanno cambiato idea.” La Regione ha anche in-dividuato per la Comunita del Gemonese, Canal del Ferro, Val Canale, Paolo Ur- I J ' Giuseppe Sibau bani, sindaco di Gemona, per la Carnia, Dario Zearo, sindaco di Tolmezzo; per il Friuli Occidentale, infine, Primo Perosa, attuale commissario straordinario pres-so la stessa Comunita Montana. Gli amministratori temporanei avranno il compito di predisporre il piano di su-bentro, organizzazione e ge-stione dei servizi delle nuo-ve Unioni montane. Compito impegnativo e delicato, che riguardera non solo gli assetti della futura gestione ma dovra indivi-duare anche i beni, i crediti, i debiti e gli altri rapporti giuridici attivi e passivi, pri-ma in capo alle Comunita montane, da attribuire uni-tamente al relativo persona-le alle nuove Unioni montane. (m.o.) Protezione civile, intervento sulla strada Iesizza-Cravero-Raune l E stata accolta dal vicepresidente della Regione, Luca Ciriani, la segnalazione del sindaco di S. Leonardo circa la pericolosita della strada comunale Iesizza-Cravero-Rau-ne. “Dopo un sopralluogo effettuato dai tec-nici della Protezione civile - ha spiegato il rappresentante della Regione - abbiamo ri-tenuto di intervenire per risolvere la situa-zione di pericolosita di questo asse che col-lega il capoluogo alla frazione di Raune e alle frazioni piii in quota sia del comune di S. Leonardo che di quello di Stregna. II versante del monte su cui poggia la stra- da e interessato da importanti movimenti franosi, causati dalTazione erosiva delle ac-que non adeguatamente incanalate da opere di captazione. Questo causa oltre al pericolo di distac-co di materiale, anche lo scivolamento e il dissesto della sede stradale stessa, che infatti in piii punti presenta gia dei cedimenti anche importanti”. La Protezione Civile eseguira quindi delle opere per il consolidamento della car-reggiata e dei pendii limitrofi, per la captazione e smaltimento delle acque e per il ri-pristino delle pavimentazioni stradali. Pismo iz Rim Stojan Spetič C«?* ■fr) Radio je včeraj poročal, daje največje italijansko podjetje, ki fakturira 140 milijard evrov in ima v svoji »banki« 60 milijard evrov gotovine, siciljska mafija, ki seveda ne plačuje davkov. Država je tako za ob najmanj tri Montijeve manevre. Skratka, več policije in nadzora mafijskih finančnih poslov in manj Hestenja pokojninskega sistema, da o delovnih razmerjih sploh ne govorimo. Toda Monti še vedno uživa podporo javnosti, ki se ne more otresti primerjave z njegovim predhodnikom, čeprav tudi v novi vladi strokovnjakov ni vse zlato, kar se sveti. So ministri, ki so prejeh luksuzna stanovanja pri Koloseju ali so v navzkrižju interesov. Vlada napoveduje ukrepe za gospodarsko rast, čeprav smo v recesiji in jo je s svojimi ukrepi celo spodbudila. Spet misli samo na liberalizacije in sprostitev tržišča delovne sile, medtem ko bi potrebovali predvsem več delovnih mest in denarno podporo za mlade brezposelne. Tako delajo v drugih evropskih državah. Občila se medtem še vedno zaganjajo proti politikom, ki glasujejo za varčevalne ukrepe, sami pa se svojim privilegijem ne odpovejo. Nezaupanje v politiko je tem večje, ker jih ljudje niso sami izvolili, pač pa so jim bili s starim volilnim sistemom ta-korekoč vsiljeni. Parlament bi moral zbrati dovolj poguma in se vrniti v okvire evropskega pov-prečja, kar pomeni plače do 5 tisoč evrov, za ostalo pa dejanske storitve in nič denarja. Pomočniki so lahko javni uslužbenci, vsekakor pa morajo biti plačani po pogodbi iz blagajn parlamenta. Ko sem bil senator KPI, smo imeli pogodbo z zadrugo, ki je nudila kolektivne usluge. Sedaj so si izmislili službene avtomobile za vse, ki so kdaj prej eh anonimne grožnje. Baje jih je več sto, v mojih časih pa manj kot ducat. Za bivanje v Rimu bi raje nudili službene rezidence, ne pa več tisoč evrov doplačila. Jaz sem za svoje nepozabljeno podstrešje plačeval 800 evrov mesečno za najemnino in čiščenje. Tudi pokojninske preživnine gre spremeniti, da bodo socialno pravičnejše. Naj jih prejme, kdor jih potrebuje in naj ne bodo previsoke. Toda vse te reforme, ki so pravične in potrebne, ne bodo zalegle, če se ne spremeni način izvolitve poslancev in senatorjev. Ne vem, ah bo ustavno sodišče dovolilo zadevni referendum, saj jih doslej ni nikoli. Prav pa bi bilo, če bi parlament upošteval več kot milijon podpisov in spremenil vohlni sistem, po možnosti v pro-porčni smeri, da bosta zagotovljena predstavniška vloga parlamenta in plurahzem v njem. Vrnejo naj se preferenčni glasovi, ki so bili demagoško ukinjeni, kakor če bi brez njih mafija izhirala. Podatki o njeni dejavnosti so pravi odgovor. Stranke pa naj prevzamejo ustavno dolžnost in se dogovarjajo o programih in ljudeh, ki naj jih uresničujejo. Kajti samo demokratično izvoljena vlada lahko ukrepa s soglasjem ljudstva, ki ji je izrazilo zaupanje. Tako pa ne preostaja drugega, kakor stiskanje zob in tiho preklinjanje. Bo državni zbor potrdil Jankoviča za mandatarja? n Ata 'M '-j V slovenskem državnem zboru naj bi poslanci danes, 11. januarja, odločali o imenovanju kandidata za mandatarja Zorana Jankoviča. Relativni zmagovalec decembrskih predčasnih vohtev naj bi imel zagotovljenih 46 glasov, čeprav so se nekaj časa širile tudi govorice o tem, da bi lahko še pred glasovanjem izobesil belo zastavo. Vodje pogajalskih skupin Pozitivne Slovenije, SD, Liste Virant in DeSUS so sicer v soboto, 7. januarja, parafirale besedilo osnutka koalicijske pogodbe, ki ga je pripravila Pozitivna Slovenija. Nekatera vprašanja pa so ostala še vedno odprta (približno 10 do 20% celotnega besedila). Zato je v ponedeljek, 9. januarja, svet Liste Virant soglasno sklenil, da stranka v parlamentu ne bo podprla Jankoviča in zavrnila vsakršno možnost sodelovanja s Pozitivno Slovenijo, češ da so programska razhajanja prevelika, obenem pa so Virant in njegovi somišljeniki ocenih, da ima koalicijska pogodba veliko hibo, in sicer pomanjkanje pravega koncepta. »Nastajala je kot seštevek pripomb drugih strank, pogrešali pa smo koncept, ki bi ga zagovarjala Pozitivna Slovenija,« so utemeljili svojo odločitev. Izvršni svet Desusa pa je včeraj, 10. januarja, sklenil, da Jankoviča danes podpre. Z glasovi stranke upokojencev, poslancev SD in seveda Pozitivne Slovenije ima Jankovič zagotovljenih 44 glasov, do večine pa bi lahko bivšemu ljubljanskemu županu pomagala poslanca narodnih manjšin (to možnost sta sicer Kandidat za mandatarja Zoran Jankovič večkrat zanikala) ali pa kak poslanec Virantove liste, ki ne bi upošteval sklepa strankinega sveta in bi vseeno podprl Jankoviča. Glasovanje za imenovanje mandatarja je namreč tajno, tako da so možna presenečenja. Če pa Jankovič ne bo potrjen za mandatarja za sestavo nove vlade, bo glede na rezultate vohtev priložnost verjetno dobil Janez Janša, prvak SDS, kije bil pred volitvami tudi glavni favorit za zmago. Janša je bil pri pogajanjih doslej dokaj spreten. Po neuradnih podatkih naj bi se nemreč o osnutku koalicijske pogodbe že uskladile desnosredinske stranke SDS, Lista Virant, SLS in NSi. Predsednica NSi Ljudmila Novak je povedala, da se pripravlja alternativa in da morajo biti v primeru neizvolitve mandatarja stvari pripravljene. Tudi ta koalicija (Virant sicer javno kljub zavrnitvi sodelovanja z Jankovičem še ni najavil vstopa v koalicijo z Janšo) pa v parlamentu ne bi imela potrebna večine in bi se ji morala pridružiti še stranka Desus, kiji ponujajo dve ministrski mesti, neuradno pa so v koalicijski pogodbi upoštevali tudi nekatere prioritete Erjavčeve stranke. Pri Desusu so po seji izvršnega sveta stranke povedali, da se bodo v primeru, da Jankovič ne bo potrjen, začeli pogajati z drugim kandidatom za mandatarja. Kakorkoli že, Sloveniji se še naprej ne pišejo lahki časi. Zamude in težave pri sestavljanju nove vlade lahko namreč samo še ošibijo njen položaj. kratke.si II nuovo governo sloveno sara formato da 12 ministri Quando e chi formera il nuovo governo sloveno al momento rimane ancora un’incognita, tutta-via in parlamento si dovrebbe vo-tare a breve il nuovo disegno di legge sul governo. Tra le novita previste c’e anche la riduzione del numero dei ministri da quindici a dodici. Verrebbero eliminati tutti i ministri senza portafoglio. La legge ha buone probabilita di es-sere approvata e gode a quanto sembra di un appoggio trasversa-le. Le elezioni amministrative anticipate in programma Pl 1 e 25 maržo Dopo 1’elezione di undici sindaci alla carica di deputato, a causa delTincompatibilita tra le due funzioni nei comuni interessati, ci šara bisogno di elezioni anticipate. I consigh comunah eletti nei 2010 ri-marranno in carica, verranno infatti sostituiti solo i sindaci. Nella capitale slovena le elezioni del nuovo sindaco si svolgeranno il 25 maržo, negli altri dieci comuni (tra cui Bovec do ve il sindaco Danijel Krivec e stato rieletto in parlamento) invece TU maržo. Anche in Slovenia aumentano i prezzi dei carburanti Cosi come in Italia anche in Slovenia i prezzi dei carburanti si stan-no avvicinando o stanno addirittu-ra superando i record storici. Dal 10 gennaio la benzina senza piombo a 95 ottani costa ora 1,380 euro a h-tro (+3,8 cent), quella a 100 ottani invece 1,396 euro (+4 cent). En-trambi i prezzi sono i piti alti mai re-gistrati in Slovenia. Per quanto ri-guarda il gasolio, il prezzo e au-mentato di 2,8 cent e si e assestato a 1,305 euro. II prezzo record (1,311 euro) e stato raggiunto a lugho 2008. Alcuni media sloveni offriranno contenuti web a pagamento II16 gennaio verra attivato il sistema Piano. Le redazioni online di Delo, Slovenske novice, ma do-vrebbero inserirsi nei sistema anche Dnevnik, Večer, Žurnal24, Primorske novice, Dolenjski hst, Gorenjski glas, Ekipa, Požareport e Ringara-ja, offriranno tematiche esclusive, interviste, reportage e servizi di ap-profondimento. La maggior parte dei contenuti rimarra gratuita, i contenuti speciah saranno invece con-sultabih a 1,99 euro a settimana, 4,89 al mese o 48,90 alTanno. “Puliamo la Slovenia” quest’anno nelfambito di “VVorld Cleanup” Uassociazione Ecologi senza con-fini organizza per la seconda volta Piniziativa “Očistimo Slovenijo (Puhamo la Slovenia)”. Quest’anno e in programma il 24 maržo e verra svol-ta nelTambito delTiniziativa “World Cleanup” che coinvolgera lo stesso giomo diverse citta nei mondo. L’ini-ziativa e stata presentata ieri a Ljubljana. Aha prima giornata “Očistimo Slovenijo” nei 2010 hanno par-tecipato ben 270 mila volontari e sono state raccolte piti di 15 mila ton-nellate di rifiuti. Sreda, 11. januarja 2012 dalla prima pagina Concretamente, in ultimo, e sta-to lo sportello linguistico istituito dalla Comunita montana nella sede di San Pietro al Natisone (ope-rativo dal 2 dicembre 2011) a prov-vedere al rilascio della carta d’iden-tita bilingue, grazie ad un accordo fra i due enti appoggiato anche dal comitato paritetico. La durata della convenzione pero e piuttosto li-mitata: valida dal 27 dicembre sca-dra gia il prossimo 31 gennaio. Evi-dentemente dunque, sara necessa-rio provvedere ad un nuovo accordo che con ogni probabilita, visto il precedente e la prossima trasfor-mazione istituzionale della Comunita montana, richiedera ancora al-tro tempo. Secondo il gruppo civi-dalese di opposizione in Consiglio comunale “Rinascita” poi, in que-sta occasione rimandi e rinvii e lun-gaggini sono stati dettati piii da ra-gioni politiche che da motivi me-ramente tecnici. Piuttosto strana anche la breve durata dellaccordo con la Comunita montana che sem- A Cividale accordo con la Comunita montana ma solo per un mese Dopo 6 mesi di attesa, rilasciata la prima carta cTidentita bilingue brerebbe a tutti gli effetti una so-luzione ad hoc, volta a risolvere il problema specifico (vista anche la perseveranza del cittadino) piii che la base per poter garantire a tutti il diritto stabilito dalla legge di tu-tela della minoranza slovena. A conferma di cio anche alcune preše di posizione dellassemblea (da-tata ancora 15/09/2010) durante la quale Regione, Comune, Provincia, Comunita montana e Comitato paritetico indicarono come soluzione al problema linguistico proprio un accordo tra Cividale e la Comunita montana. In quell'occasione, in-fatti, si legge nel verbale, era emer-so ad esempio il rammarico del pre-sidente della provincia di Udine Pietro Fontanini che esprimeva «amarezza» per 1'inserimento di Cividale nelfambito di tutela («una forzatura») visto la non apparte-nenza storica della citta «all'etnia slava« (da notarsi laggettivo) del-le valli del Natisone. La volonta della maggioranza delle parti in quell'occasione pero, compresa quella del sindaco Stefa-no Balloch e dellassessore regio-nale Roberto Molinaro, era stata quella di trovare una soluzione con-creta visti gli obblighi imposti dalla legge dello Stato. Ad un anno di distanza pero, nonostante le linee guida fossero State individuate, e stata necessaria la richiesta e la non disponibilita a desistere di un comune cittadino per ottenere un diritto, dal chiaro significato simbo-lico per l'affermazione della propria identita linguistica. Un segnale co-munque importante di fronte ai re-centi rigurgiti nazionalisti cui ab-biamo assistito negli ultimi tempi nel territorio della provincia di Udine in cui e presente la minoranza slovena. (a.b.) »IKA i COMVNE Dl OBČINA 'C IVI DA UIViBšLE DEL FRlUtL— CARTA D’IDENTITA OSEBNA IZKAZNICA ŠT. N!A A 092260 A A 092260 SCADE il 04/01/2022 VELJA DO La scadenza e il 17 gennaio 2012 DalTATER nuovo bando nei Comuni delle valli Istituto comprensivo statale con insegnamento bilingue sloveno-italiano Državna večstopenjska šola s slovensko-italijanskim dvojezičnim poukom Istituto comprensivo statale con insegnamento bilingue sloveno-italiano Državna večstopenjska šola s slovensko-italijanskim dvojezičnim poukom LA.TER di Udine bandi-sce un concorso per l’asse-gnazione di alloggi di edili-zia residenziale pubblica sovvenzionata che si do-vessero rendere disponibili nei comuni di Drenchia, Grimacco, Prepotto, Pulfe-ro, San Leonardo, San Pietro al Natisone, Savogna, Stregna e Torreano. Gli alloggi sono assegna-ti in locazione a tempo in-determinato, fatti salvi i casi di revoca, annullamen-to e decadenza disposti dalla legge. II canone e il rap-porto locativo saranno re-golati secondo la disciplina speciale per 1’edilizia sovvenzionata della Regione Autonoma Friuli Venezia Giulia. II termine per la presen-tazione delle domande di partecipazione scade il 17 gennaio 2012. II bando e il regolamen-to del concorso sono pub-blicati all’Albo e sul sito web delPATER (www.ater-udine.it), all’Albo pretorio on-line dei Comuni indica-ti e sul sito web della Regione (www.regione.fvg.it). Copia del bando si puo riti-rare anche presso i Comuni interessanti. Su Tivii Sat e attivo il canale Rai 3 Friuli Venezia Giulia La Rai, dopo la convenzione con la Regione, ha at-tivato il canale Rai3 Tgr Friuli Venezia Giulia sulla piat-taforma Tivii Sat che permettera la diffusione del segnale regionale del servizio pubblico via satellite anche nelle zone marginali del territorio regionale non coperte dal sistema digitale terrestre. II canale e rice-vibile alla posizione numero 113 dei ricevitori satelli-tari Tivii Sat. II direttore commerciale della Rai Luigi De Siervo ha espresso viva soddisfazione per la firma della convenzione e 1’attivazione del canale regionale sulla piattaforma satellitare. La convenzione ha, per ora, validita per un anno. Care ex alunne, cari ex alunni! Era il 1986 - 25 anni fa -quando per la prima volta si sono aperte leporte alla prima classe elementare bilingue di San Pietro al Natisone. Ai primi sei alunni di allora siete se-guiti, anno dopo anno, in tan-ti. Ora alcuni di voi lavorano e sono gia genitori, altri sono ancora alle preše con gli studi, ma spero che tutti ricordiate con un po' di nostalgia i v ostri primi passi scolastici, i vostri compagni, le vostre ingenue bi-richinate. Venerdi 13 gennaio presenteremo, alle 18 nella sala polifurizionale di S. Pietro al Natisone, il libro Dekle je po vodo šlo, risultato delle fatiche degli alunni di oggi. Dopo la presentazione vi invitiamo tutti nella primissima sede della nostra scuola in via Alpe Adria, ora centro culturale sloveno, per brindare alla nostra scuola epassare un po' di tempo in compagnia. A vostra disposizione d saranno un palco e qualche strumentoper chi vorra suonare, cantare, re-dtare..., alcunepareti bianche per chi vorra esporre qualco-sa e un piccolo rinfresco che potra essere arricchito - come ai vecchi tempi - con quello che le vostre mamme voiranno ag-giungere. Drage bivše učenke, dragi bivši učenci! Bilo je leta 1986 - 25 let je že minilo od takrat, ko so se prvič odprla vrata prvega razreda dvojezične osnovne šole v Spetru. Prvim šestim učencem ste v naslednjih letih sledili še mnogi. Nekateri od vas danes delajo in so že sami postali starši, drugi še študirate, upam pa, da se vsi še vedno radi spominjate tistih prvih šolskih korakov, vaših sošolcev, vaše otroške nagajivosti. V petek, 13. januarja, bodo ob 18. uri v večnamenski dvorani v Špetru predstavili knjigo "Dekle je po vodo šlo”, v kateri so zbrani prispevki današnjih učencev. Po predstavitvi vabimo vse vas na prvi sedež naše šole v ulici Alpe Adria, Iger je zdaj slovenski kulturni center, da nazdravimo naši šoli in se zadržimo v prijetni družbi. Na razpolago vam dajemo oder in nekaj glasbil, če bo kdo hotel zaigrati, zapeti, kaj odrecitirati ..., nekaj praznih sten, če bo kdo želel kaj razstaviti, ter nekaj malega za pod zob, kar pa lahko dopolnite s tem, kar bodo pripravile - kot v starih časih - vaše mame. Cari genitori, abbiamo il piacere di in-viarvi, in prossimita della scadenza delle iscrizioni sco-lastiche e al fine di orien-tarvi meglio nelTofferta for-mativa locale, un depliant informativo sulle scuole del nostro istituto. Desideriamo informarvi che nella settimana dal 9 al 13 gennaio si potranno vi-sitare le scuole ogni matti-na dalle 10 alle 12 per assi-stere alle normah attivita di-dattiche. Venerdi 13 gennaio vi attendiamo a scuola anche dahe 16 in poi e vi invitiamo a partecipare, alle 18 presso la sala polifun-zionale, alla presentazione del libro Dekle je po vodo šlo che raccoglie quanto realizzato negli ultimi due anni scolastici nelTambito di un progetto suh'acqua sup-portato dalla Regione autonoma Friuli Venezia Giulia. Le riunioni informative per gh interessati alliscrizione si terranno, sempre alle 18 nelle relative sedi: Dragi starši, v pričakovanju vpisov za novo šolsko leto in z namenom, da se boste bolje orientirali v krajevni šolski ponudbi, vam z veseljem pošiljamo informativno zgibanko o šolah naše ustanove. Želimo vas tudi obvestiti, da bodo v tednu od 9. do 13. januarja med 10. in 12. uro šolska vrata odprta za vse, ki bi si želeli ogledati vsakdanji potek šolskih dejavnosti. V petek, 13. januarja si bo šolske prostore mogoče ogledati tudi od 16. ure dalje, ob 18.00 pa vas vabimo v večnamensko dvorano, kjer bo sledila predstavitev knjige Dekle je po vodo šlo; v njej so zbrani rezultati projekta o vodi, kije potekal v zadnjih dveh šolskih letih s podporo dežele Furlanije Julijske Krajine. Informativni sestanki za vse, ki jih morebitni vpis na našo šolo zanima, bodo ob 18. uri na posameznih sedežih v naslednjih dnevih: lunedi/ponedeljek 16.01.2012 per la scuola dell infanzia / za vrtec, giovedi/četrtek 19.01.2012 per la scuola primaria / za osnovno šolo, lunedi/ponedeljek 23.01.2012 per la scuola sec. di 1° grado / za nižjo srednjo šolo brevi.it Vacanze gratis: si dimette il sottosegretario Malinconico Problemi giudiziari anche per il Governo tecnico. II sottosegretario alla presidenza del Consiglio Car-lo Malinconico e stato coinvolto nelfambito dellinchiesta sulla cricca degli appalti per il G8 della Maddalena che vede indagato fra gh altri anche Francesco De Vito PisciceUi. L’imprenditore avreb-be sponsorizzato le vacanze al-1'Argentario di Malinconico. II sottosegretario comunque si e im-mediatamente dimesso d alf in carico. Alla Camera un atto su quattro e un’autorizzazione a procedere L'apertura in rete del nuovo “portale storico” della Camera dei Deputati ha rivelato singolari scoperte. Un dato su tutti: un do-cumento su quattro (5851) dei 21.382 totali e una richiesta di au-torizzazione a procedere nei con-fronti di un componente dell'as-semblea. II record nella storia della Repubblica spetta, con 896 ri-chieste, all'XI legislatura, quella che tra il 1992 ed il 1994 guido il paese durante lo scandalo Tan-gentopoli. Donne e lavoro, Italia peggio della Grecia II livello di occupazione femmi-nile in Italia e da sempre fra i piii bassi d'Europa. Conferme in tal sen-so anche dai dati Eurostat relativi al 2011: il paese e infatti al penul-timo pošto in Europa, anche dietro la Grecia. In Italia dunque solo il 46,7% dehe donne risulta occupato, mentre in media percepisce uno sti-pendio di 1/5 inferiore a quello degli uomini. Tra le senza figli invece il tasso di occupazione sale al 63,9% a fronte di una media europea, pero, del 75,8%. Le rogatorie e i silenzi del Vaticano Tre rogatorie mettono in imba-razzo i rapporti diplomatici fra il Vaticano e lo Stato italiano. Tre ri-chieste di atti inviate tra il 2002 e il 2008 alla Santa Sede daha pro-cura di Roma nelfambito dellinchiesta che tenta di far luce sul ri-ciclaggio del denaro della crimina-lita organizzata nello Ior di Roberto Calvi. Di fronte al perdurante si-lenzio della Santa Sede, il procu-ratore ha inviato una richiesta uf-ficiale di intervento al neo-ministro della giustizia Paola Severino. La classifica dei parlamentari piči (e meno) produttivi II sito openpolis ha stilato la gra-duatoria dei parlamentari piii produttivi in base ai criteri di attivita svolta, tipologia degli atti presenta-ti, consenso ricevuto e partecipazione in Aula. Ai primi posti alla camera Antonio Borghesi (Idv), agh ultimi Nicolo Ghedini (Pdl) e Maurizio Grassano (Lega). Fra i senatori invece il piti virtuoso e Gianpiero D’Alia (Ude), i meno produttivi invece Alberto Te-desco (ex Pd ora Misto) e Sergio Za-voli (Pd). Sreda, 11. januarja 2012 Due progetti ammessi a valutazione riguardano la ciclabilita tra Italia e Slovenia Bando europeo 03/2011, ora la valutazione di gualita Cooperazione transfrontaliera, ammessi quasi tutfi i progetti Alla fine di dicembre il Comitato di sorveglianza del Pro-gramma per la cooperazione Transfrontaliera Italia-Slo-venia 2007-2013 ha prešo in esame ed ammesso o non am-messo alla valutazione di qualita i progetti standard (ol-tre un centinaio) che concorrono al bando pubblico rife-rito alle risorse dedicate alle aree di confine terrestre 03/2011, pubblicato lo scorso aprile. Si tratta di un programma che, suddiviso in tre assi, prevede una risorsa finan-ziaria complessiva pari a circa 17 milioni e mezzo di euro. II Comitato di sorveglianza ha ammesso alla valutazione di qualita quasi tutti i progetti presentati. Per l’Asse prioritario 1 dedicato alTambiente, ai tra-sporti ed all’integrazione del territorio sostenibile, tra i progetti ammessi ci sono quello della societa consorti-le Torre Natisone Gal che prevede la realizzazione di infrastrutture ciclabili tra Italia e Slovenia nel com-prensorio delle valli del Natisone e del Torre, quello del Comune di Tolmino, an-ch’esso riguardante la mobi-lita ciclistica tra Italia e Slovenia, ed il progetto del Po-soški razvojni center di Tol-mino sulle attivita coordina-te per la gestione del fiume Isonzo. AlTinterno delTasse prioritario 2 (su competitivita e societa basata sulla cono- scenza) verranno tra gli altri valutati i progetti del Comune di Cividale sullo sviluppo e marketing dei prodotti ti-pici di interesse turistico del-l’area transfrontaliera, e quello del Comune di Pre-potto sullo sviluppo tran- Strade in sicurezza II vicepresidente della Regione, Luca Ciriani, ha firmato il decreto che autorizza la Protezione Civile ad intervenire a S. Pietro al Natisone per la messa in sicurezza della strada comunale che col-lega il capoluogo alle frazioni di Vernassino e Cocevaro. Si tratta di uno stanziamento di 90mila euro che permet-tera la messa in sicurezza di questo tratto di via-bilita gravemente dan-neggiato dalle piogge de-gli ultimi mesi. I I sfrontaliero del turismo ru-rale e la promozione con-giunta dei prodotti tipici e di qualita tra i Comuni di Pre-potto e Kanal ob Soči. Infine nel terzo Asse prioritario, dedicato alPintegra-zione sociale, figurano come ammessi, tra gli altri, il progetto MUOST che ha come lead partner il Posoški razvojni center e che prevede iniziative comuni tra i media (tra questi il nostro settima-nale) presenti sul territorio confinario della provincia di Udine e delTalta valle del-1’Isonzo, quello sulla ‘Via della pace’ che vede coinvol-ta anche la Fundacija Poti miru di Caporetto ed il progetto ZBORZBIRK sull’ere-dita culturale nelle collezio-ni fra Alpi e Carso che vede tra i partner anche 1’Istituto per la cultura slovena di S. Pietro al Natisone. Hanno avuto via libera anche un progetto proposto dalTamministrazione comunale di Cividale sulla storia dei Longobardi ed uno del-TAssociazione Mittelfest de-nominato ‘Officine di fron-tiera’. I progetti ammissibili a fi-nanziamento saranno finan-ziati nei limiti delle risorse messe a bando, secondo l’or-dine di graduatoria che ver-ra approvato. ZELENI « LISTI Ace Mermolja O državljanski zavesti Pročelje moje hiše je prikrito z zelenjem, ki je v tem letnem času občutljivo. Spomladi se razbohoti in je vhodna stena hiše vsa v cvetju. Zelenje hranimo kot "nadomestek" ometa in seveda kot dekorativni element. V nedeljo se je zapeljala pred hišo skupinica kolesarjev. Kolesa so lepo položili na vrtnice in jasmin in se odpravili v bar. To seveda ni prvič. Grem do njih in jih prosim, če bi umaknili kolesa. Ne slišijo. Pričnem kleti in nanje vpiti, če bi enako ravnali, ko bi bilo pročelje hiše njihovo in če bi bilo zelenje njihovo. Ob mojih kletvah se predramijo "iz sna", se pričnejo opravičevati in naslonijo kolesa na zidek, ki varuje gredo nekaj metrov od hiše. Marsikateri avtomobilist išče parkirišče in postavi svoje vozilo kar pred moja vhodna vrata. Podobnih izkušenj imam, žal, precej. Pred novim letom mi je prijatelj v Gorici izrazil mnenje, da se Italija ne bo izmazala iz krize. Srečala sva se ob predstavitvi knjige o "letečih" bratih Rusijan. Prijatelj je podjetnik, veliko je potoval po Evropi in mi je takole obrazložil svoj pesimizem: "Ko se vozim z avtomobilom po Nemčiji, strogo pazim, da ne grem hitreje od dovoljenega. Tam tega ne počnejo. Nekoč sem na Švedskem prehiteval kolono. Nenadoma sem zaslutil, da nekaj ni v redu. Kolona ni bila zaradi zastoja, ampak zato, ker so avtomobilisti upoštevali omejitev hitrosti. V hipu sem tudi sam zapeljal v "vrsto". V Italiji ljudje drvijo, ne da bi upoštevali pravila. Na obvoznici pri Mestrah sem se razjezil in se ustavil pri policijski patroli. Vprašal sem jih, kako to, da me vsi nemoteno prehitevajo, ko pa spoštujem hitrostno omejitev. Policisti so mi odgovorili, da so nemočni. Zato pa je na italijanskih cestah toliko mrtvih. Prijatelj mi je želel s tem povedati, da če ljudje nimajo občutka do drugega, do pravil, do države in so bahavo nedisciplinirani, tudi drža- va ne more biti disciplinirana in dosledna, kot to zahtevajo težki časi. V finančni stiski cirkus preneha delovati. Finančna inšpekcija v Cor-tinije bila res špektakularna in opozorilna. Potrdila pa je znano: delček bogate Italije ne pozna krize. Sistematična davčna utaja ima za utajevalce več prednosti. Hitreje bogatijo. Denar, zlato, obveznice in delnice spravljajo v davčne paradiže in v primeru, ko bi Italija skrahira-la, ti ljudje ne bi občutili poloma, ker imajo svoja bogastva drugje. Doma so reveži s poršejem in jahto. Skratka, smejejo se večini državljanov, ki so prevzeli nase huda bremena, da bi rešili Italijo pred polomom. Mi plačujemo zanje. Najhuje je, ker v Italiji del desnice očitno brani utajevalce. To smo lahko slišali po preiskavah v Cortini. Tudi to pomembno poglavje se navezuje na kolesa na mojih rožah in na pesimistične napovedi prijatelja. Brez državljanske zavesti, brez upoštevanja koristi in potreb drugih ni prave države in je ni moči, ki bi lahko le s policijo uveljavila potreben red. V krizi se slabost še toliko bolj izkaže in rojeva nezaupanja doma in v tujini. Skratka, rešitev ni le v sposobnosti državne vlade, ampak tudi in predvsem v odgovornem obnašanju državljanov: predvsem tistih, ki imajo več in so socialno "na varnem". V četrtek, 12. januarja, dokumentarni film o Terski dolini na slovenskem programu Rai lovenskem programu Rai (digitalni ka- pis identitetnih dinamik krajev v do Na slovenskem programu Rai (digitalni kanal 103) bodo jutri, četrtek, 12. januaija, ob 20.50 ponovno predvajali dokumentarni film z naslovom “Zasnova in zaplet” Stefana Morandinija in Micheleja Marcolinija. Dokumentarec, kije namenjen predvsem italijanski publiki, saj so tudi pogovori s slovenskimi intervjuvanci (Matičetov, Merku, Čer-no, Strajnar) v italijanščini, so premierno uprizorli že v nedeljo. V ospredju je Terska dolina, kjer poteka narodnostna meja med slovanskim in romanskim svetom. Tod se govori v narečju, ki se skoraj izgublja, v terskem narečju, ki mu domačini pravijo tudi “po naš”. Film je rezultat štiriletnega raziskovalnega dela. Skozi srečanja z domačini, intervjuje in prisotnosti na terenu v ključnih trenutkih za tamkajšnjo skupnost, nam film posreduje za- pis identitetnih dinamik krajev v dolini: tu se starodavni čut pripadnosti spaja z novo obliko gostoljubja in odprtosti priseljencem, ki nanovo poseljujejo zapuščene zaselke in domačije. Antropolog in raziskovalec Videnške univerze Stefano Morandini je na svoji poti iskal in izpostavljal elemente dediščine in identitete, predvsem v obdobju po padcu meje. Nanovo so domačini odkrili vezi s čezmejnim prostorom in torej tudi s svojimi etnično-jezikovnimi koreninami. Raziskovalec je odkril tudi precej “pozabljenega” filmskega materiala, ki ga je vključil v zgradbo dokumentarca in tako ovrednotil tako svoj film kot tudi arhivske posnetke s terena. Svoj prispevek k realizaciji sta ob Deželnem sedežu RAI za FJK nudili Videnška univerza in Avdiovizualni sklad Dežele FJK. Z novim letom se tudi Ljubljana pripravlja na nove dogodke, nove projekte, nove razstave in še marsikaj. Ena izmed novosti, ki jo je sicer prinesel že konec starega leta, je ponovno odprtje SNG Opere in baleta Ljubljana. Opera, ki se jo je več let držala smola, je bila zaprta precej dlje, kot je bilo predvideno, zato je bilo njeno ponovno odprtje že prav težko pričakovano. Tako je bila slovesnost, ki je bila na sporedu v soboto, desetega decembra 2011, kar precej pomemben dogodek, saj je po več letih množica ljudi ponovno napolnila sedeže dvorane. Opero so zgradili kot Deželno gledališče namesto starega Stanovskega gledališča, ki je stalo na mestu današnje filharmonije in je bilo uničeno v požaru. Gradnja je potekala med letoma 1890 in 1892, stavbo pa so do leta 1919 še uporabljali kot gledališče. Zgradili so jo po načrtu čeških arhitektov Jana V. Hraski/ja in An- pridno vadil in nastopal v začasnih prostorih, zato sije bilo mogoče ogledati predstave tudi v preteklih letih, vendar je ogled baletne ali operne predstave zagotovo bolj zanimivo doživetje, če sediš v sto let stari originalni dvorani. Tako bo v januarju, če koga zamika, na sporedu Verdijeva Traviata, v božičnem duhu pa si bo mogoče ogledati tudi Cajkovsko-vega Hrestača. Opero je sedaj, ko ni več železnih pregrad, spet mogoče opaziti na Zupančičevi ulici, promenadi, ki se je nekoč vila kot sprehajalna pot od Prešernovega trga do Tivolskega parka. Pot je sicer danes precej bolj prometna, vendar se vsaj za to, da vidimo novo operno stavbo, splača pokukati tudi sem. Če ne zaradi drugega razloga pa zato, da se na lastne oči prepričamo, če je nova stavba s črno kocko res arhitekturni spodrsljaj ali okusna spojitev modernega s starim. Teja Pahor Mnogi Ljubljančani, ki so bili navajeni na izgled stare stavbe, se ne morejo navaditi na moderen prizidek, ki pa je bil sicer nujno potreben, saj je tako Opera dobila nove vadbene prostore, skladišča, garderobe in upravne prostore. Druga večja novost je bolje tehnično opremljen oder in dva nova vstopna atrija na levi in desni strani stavbe. Sicer je ansambel Opere in baleta tudi med potekom del Prenovljena ljubljanska Opera Pismo iz slovenske prestolnice tona Hrubijja v neorenesan-čnem slogu, okrasili pa so jo z raznimi kipi povezani z gledališko umetnostjo. Po več kot stoletju od začetka gradnje je leta 1998 Mestna občina Ljubljana izvedla javni natečaj, da bi dobila projekt za prenovo stavbe. Izbran je bil projekt Jurija Kobeta in Marjana Zupanca, vendar se prenovitvena dela niso začela vse do leta 2006, ko je ministrstvo za kulturo operno hišo uvrstilo na prednostni seznam na področju investicij. Nesreča prenove opere seje začela že takoj, še preden bi se dela konkretno lotili, saj je nad projektom zavel val ogorčenja, ko so hoteli odsttraniti 150 let staro rdečelistno bukev. Bitka med naravovarstveniki in izvršitelji del je trajala kar precej časa in se za bukev končala neugodno, vendar pa se je vrsta nezgod, ki so botrovale prenovi Opere, takrat šele začela. V petih letih, kolikor so trajala prenovitvena dela, sta naznanili stečaj obe podjetji, ki sta izvajali prenovo. V prostore Opere je dvakrat vdrla voda, zaradi tehničnih težav so morali umakniti programski načrt, umetniški vodja Christophe Capacci pa je odstopil zaradi težav pri izvajanju programa. Seveda so težave le še podaljšale traja?ije del in zvišale predvidene stroške za prenovo, zaradi česar je projekt požel marsikatero kritiko. i/ 'til -4-'f f 4^/7 novi matajur L l\ULtU1 u Sreda, 11. januarja 2012 Režiser ari Renzo Gariup se pogovarjata pred snemanjem, tle zdol filmska ekipa na diete an Lidia Zabrieszach V Tapoluovem filmska ekipa an beneški igrauci V nediejo je vas Tapoluo-ve postala, an nie parvi krat, snemalni kraj, saj je cieu dan videnski režiser Lorenzo Bianchini, kupe z njega skupino, snemu nekatere prizore njega petega filma, ki bo verjetno imeu naslov ‘Oltre il guado’. Med igrauci sta tudi Renzo Gariup an Lidia Zabrieszach, ki v filmu sta an par, ki živi v nieki stari vasici blizu slovienske meje. Mož ima Alzhaimer, pa ima šele dobre spomine an dobar um. Kar blizu vasi en raziskovalec izgine, se zgubi, mu pridejo na pamet reči, ki so se ble njemu an vaščanu zgodile puno liet nazaj, kar je biu šele otrok... Vič ku tarkaj pa se na smie poviedat, zak gre za Lorenzo Bianchini, sce-neggiatore e regista udi-nese, ha girato, domenica 8 gennaio, a Topolo alcu-ne scene del suo film in la-vorazione che hanno come ‘location’ anche la localita nel comune di Grimacco. Sara ancora una volta un thriller d’atmosfera, dopo le esperienze di ‘Lidris cuadrade di tre (Radiče quadrata di tre), forse la sua opera piu conosciuta ed apprezzata finora, ‘Cu-stodes Bestiae’, ‘Film Spor-co’ e ‘Occhi’. Bianchini, che ha anche “Sara un thriller cFatmosfera” girato tre cortometraggi, e considerato un regista di culto per gli appassionati del cinema dell'orrore. Questo nuovo film di co-sa parla? “Ovviamente non posso svelare molto della trama. II titolo, ancora provvisorio, e ‘Oltre il guado’. E una storia ambientata nei boschi friu-lani ed in un paese abban-donato. A Topolo sono stati girati gli esterni, a Monte-prato invece gli interni e le dielo, ki stoji med kriminalko an grozljivko (horror) produkcijo. Renzo an Lidia v filmu guorta po beneško, saj, ku pravi sam režiser, je tudi naš scene nei boschi circostanti.” Perche la scelta di girare a Topolo? “La parte bassa del paese e caratteristica, quello che ci serviva per dare Tidea di un paese disabitato, vecchio.” Tra gli attori del film ci sono anche Renzo e Lidia che, a quanto ho capito, recitano in dialetto sloveno. “La scelta del dialetto mi e sembrata logica, la diver-sita linguistica e una ric-chezza della nostra regione slovienski dialekt del, an part, jezikovne bogatije tele dežele. Sada filmska eki- da mettere in evidenza. II film in realta e poco parlato, tranne che per quanto ri-guarda il protagonista, un etologo naturalista che si trova a fare un censimento nelle zone boschive di confi-ne ed a vivere avventure in-teressanti e particolari.” Ci sara la possibilita di ve-dere in anteprima 1’opera al-la prossima Stazione di Topolo? “Non lo so ancora, diffici-le stabilire in questo mo- mento quali saranno i tempi di produzione.” Alla realizzazione del film, sceneggiato da Lorenzo e Michela Bianchini, collaborano tra gli altri Daniele Trani, Lucio Zan-nella, Giuliano Giacomelli, Alex Ordiner, Valeria Di Pofi, Stefano Tel e Marco Marchese, che interpreta il protagonista. Nelle Val-li i contatti sono stati te-nuti da Donatella Ruttar e Manuela Cicigoi (m.o.) pa pride še ankrat v Tapo-luove, de bo vas snemala po-noc. Organizatorji Postaje Topolove upajo, da bojo film v predpremieri predstavili julija. Le piperite sono Vida Rucli, Ludovica Chiarandini, Marta Mesaglio e Maria Mo-schioni. Amiche per la pelle, compagne di liceo a Cividale, da poco maggiorenni, sono anche le ideatrici, curatrici, giornaliste efactotum di ‘La Piperita’, rivista pubblicata senza periodicita ma che in dicembre ha vi-sto la luce gia per la dodicesima volta, il che, visti i tempi, non e poco. Cio che si coglie, gia a prima vista, e la curiosita per tutto quello che pud essere ca-talogato come ‘arte’, nelsenso piu ampio del termine. Se Ludovica ad esempio si sofferma sul fotografo Elliot Erivitt, Vida racconta la sua visita ad uno degli ‘artisti della sua vita’, Volandese Jan van der Ploeg, scrive del-Vomaggio cinematografico di Wim Wenders a Pina Bausch ed internista Vartista mila-nese Guido Scarabottolo. Marta in questo numero racconta il suo viaggio in Australia, Maria invece la storia di VVangari Maathai, attivista, ambientalista e biologa keniota da ‘La Piperita’, il mondo visto con gli occhi di 4 diciottenni poco scomparsa, e si interroga sullo stato della poesia. C’e ovviamente anche dell’altro, con al-tre firme che arricchiscono una rivista ric-ca di immagini e, sparse qua e la, in questo dodicesimo numero, le interniste alle stes-se quattro ragazze. Emerge, dalle loro ri-sposte, come la rivista sia una sorta dipun-to di osservazione privilegiato che permet-te loro, oltre che di esprimersi, di vedere il mondo in una certa maniera, se non anti-convenzionale comunque lontana dagli schemi propinati da nuovi e vecchi media. Dice Marta: “La Piperita e come una se-quenza infinita di porte che aprono altret-tante infinite stanze.” Verrebbe infine voglia di scrivere: se quanto uno legge sulla rivista e lo specchio di una generazione, o perlomeno di una parte di generazione, di chi oggi ha appena compiuto 18 anni, allora ilfuturo non epro-prio nero come tanti vogliono farci crede-re. Ilfatto stesso di unirsi, di trovare un ‘luo-go’ comune, di pensare e riuscire a portare avanti un progetto del genere, tutto questo e una grande conquista. Per sfuggire alla retorica ed alla banali-ta, do la mia risposta: ‘La Piperita’ non e lo specchio di nulla se non della vita, delle emozioni, delle paure e della gioia di quat-tro ragazze. Che rappresentano se stesse, cioe un modo di vivere e vedere il mondo quale, probabilmente, ogni genitore si au-gurerebbeper ilproprio figlio, edunpo’anche per se. Per ricevere la rivista si pub fare riferi- mento al blog lapiperita.tumblr.com o alla pagina facebook, cercando ‘la piperita’. (m.o.) Jan van der Ploeg, artista olandese piu volte ospite della Stazione di Topolo, viene raccontato da Vida Rucli Venerdi 20 a Clodig la storia del primo soldato italiano caduto in Russia Venerdi 20 gennaio, alle 20, nella sala blu del municipio di Clodig si terra una conferenza sul tema ‘Bring the boys back home! Una storia nella Storia’, racconto delPodissea del primo caduto italiano in Russia a cura del professor Paolo Straz-zolini, docente delPUniversita degli studi di Udine. Verra ripercorsa la vicenda storica e umana del bersagliere calabrese Santino Lutri, partito nel 1941 al seguito dello CSIR, Corpo di Spedizione Italiano in Russia, e primo caduto italiano in com-battimento della disastrosa campagna, nel contesto tragico della Seconda Guerra Mondiale. La ricostruzione sara arricchita dalla proiezione di filmati e immagini utili a mi-gliorare la comprensione degli eventi ana-lizzati. v - . v . t- Gli artisti della mia estate. Jan van der Ploeg di Vida Rucli Come ho dctto nella scorsa Piperita, ho trascorso la mia estate vagando per musei, ingorda di arte. E da qualchc parte sono anche riuscita a farmi venire unlndigestione, non per la troppa arte ma per la iroppa brutta arte. Scnsazionc non posiliva. In ogni caso. a parte C|uesta brutta esperienza, mi sono avvicinata a vari artisti, conosccndo le loro opere (come James Sreda, 11. januarja 2012 Prvi dan leta je v Vidnu umrl msgr. Alfredo Battisti, ki je bil skoraj 30 let videnski nadškof »Kot je normalno uporabljati materin jezik v vsakdanjem življenju, tako je normalno v istem jeziku govoriti z Bogom. Zato vas spodbujam ljubite svoj jezik, pojte v njem duhovne in verske pesmi v hiši božji in v tem jeziku pojte po domovih, trgih in gostilnah... Slovenski bratje ljubite svojo zemljo, svoje vasi, obnovite vaše domove in vaše cerkve, obnovite človeško in naravno tkivo skupnosti, ki jo je potres raztrgal... V tej ljubezni do vaše zemlje, do vaše kulture in do vašega jezika, vam bo Cerkev stala ob strani, saj so to visoke človeške in krščanske vrednote... Če je v preteklosti kdaj videnska cerkev imela do teh problemov taka stališča, ki niso kazala na največje razumevanje v odnosih do vaše skupnosti, če je kak kristjan čutil notranjo razdvojenost med zvestobo do cerkve in obrambo pravic svoje skupnosti, vas jaz tu prosim odpuščanja in vam ponovno izražam svojo solidarnost...« To so samo nekateri poudarki visokega govora vi-denskega nadškofa mons. Alfreda Battistija na Dnevu emigranta leta 1977. V teh dneh ko smo se poslovili od njega (umrl je prvi dan leta v Vidnu), smo se spomnili na tiste besede, na bližino, globoko razumevanje in podporo, ki jih je v dolgem obdobju, ko je bil na čelu videnske nadškofije (1973 - 2000)pokazal do Slovencev videnske pokrajine. Opiral seje na sporočilo drugega Vatikanskega Koncila in na tradicijo Oglejske cerkve, ki jo je popolnoma osvojil, torej »tiste cerkve, kije znala povezati«, kot je sam dejal na Dnevu emigranta, »v globoko duhovno enotnost furlanski, slovenski in nemški narod, in ta enotnost je še živa ne glede na državne meje in politične sisteme«. Dekret za rabo slovenskega jezika v liturgiji Veliko se je prizadeval za uveljavitev furlanščine v liturgiji, podobno je storil tudi za slovenščino. 25. marca 1976 je namreč izdal dekret, s katerim je »po oceni duhovnikov in v dogovoru s krajevnimi verskimi skupnostmi« dovolil rabo slovenskega jezika v liturgiji v Benečiji. Dan emigranta leto kasneje jez govorom msgr. Alfreda Battistija pomenil zgodovinski mejnik v naši zgodovini. Ob mlačnosti takratne krajevne in deželne inštitucionalne politike do položaja Slovencev v videnski pokrajini, z izjemo levičarskih strank, ki so se vedno zavzemale za našo zaščito, ob zanikanju dejstva, da smo pripadniki slovenske manjšinske skupno- Battisti je podpiral in zagovarjal pravice Slovencev Furlanije % Videnški nadškof v Špetru ob 25. letnici Trinkove smrti. Spodaj na Dnevu emigranta 1977, v prvi vrsti je tudi sedanji predsednik republike Slovenije Danilo Turk Msgr. Battisti je sprejel tudi povabilo slovenskih kulturnih društev in nas obiskal na sedežu društva Ivan Trinko v Čedadu v letih, ko državne inštitucije in vodilna stranka Krščanske demokracije nas niso hotele priznati kot pripadnike slovenske manjšine v Furlaniji Julijski krajini sti, nam je msgr. Battisti takrat izrazil odkrito in vsestransko podporo Cerkve, kar je v politični sferi, a tudi med našimi ljudmi, imelo velik odmev. Njegov poziv Slovencem Furlanije, naj so ponosni na svoj jezik, naj ljubijo svojo zemljo in svojo kulturo, naj jih varujejo in negujejo, naj molijo in pojejo v slovenskem jeziku in obenem, da lojalnost italijanski državi ni v nasprotju z zvestobo do slovenskih jezikovnih in kulturnih korenin, je bil v tistem obdobju, ko je bila naša skupnost že itak šibka in ranljiva ter po potresu še dodatno nebogljena, močna inijekcija samozavesti in poguma. Obnova po potresu Mons. Alfredo Battisti je odigral pomembno vlogo v porušeni Furlaniji po potresu in v obdobju prenove. Nepozaben je bil njegov apel krajevnim političnim in drugim oblastem, ko jih je pozval, naj obnovijo naj- redile v Špetru ob 25. letnici smrti msgr. Ivana Trinka. Ob 25. letnici smrti Ivana Trinka v Špetru Tudi takrat ni bil njegov govor le formalen. »Lojalnosti Slovencev do Italije ne smemo postavljati v dvom. Nasprotno do nje so pokazali vedno veliko navezanost. In prav zaradi tega je država dolžna priznati obstoj Slovencev videnske pokrajine; in to priznanje bi bil pomemben prispevek k razvoju prijateljstva med sosednjima narodoma, ki se v kulturi dopolnjujeta. Pospeševati proces kulturnega soustvarjanja, je že samo po sebi dejanje družbene zavesti, civiliziranosti in prispevek napredku. Videnska cerkev se vneto obrača na vladajoče organe, kateri morajo storiti vse potrebno, da se prizna obstoj Slovencev v Furlaniji, v duhu najplemenitejše italijanske omike«. Msgr. Battisti je ob tisti priložnosti brez dlak na jeziku odgovoril tudi tistim krogom, ki so obtoževali zavedne slovenske duhovnike v Benečiji. »Odločno obsojam obtožbe marksizma in komunizma, ki sojih bili in so jih deležni omenjeni duhovniki.« In se v slovenščini obrnil do njih: »Pozivam vas, da še naprej opravljate svojo nalogo in kličem med vas luč Svetega Duha«. Božična maša v matajurski cerkvi Pomenljiva je bila tudi odločitev nadškofa Battistija, ki je za Božič leta 2000 zapustil vidensko stolnico, bogastvo in blišč mesta in se povzpel do mrzle žf prej porušene domove in gospodarska poslopja in potem, naj poskrbijo še za obnovo cerkva. Zavzemal se je za materialno in ekonomsko prenovo, za pravične zakonske inštrumente, ki naj upoštevajo tudi načelo socialne pravičnosti, a poudarjal je tudi potrebo po kulturni in duhovni pre- novi. Kot Slovenci Videnske pokrajine je prav, da se spomnimo vsaj še treh pomembnih pobud msgr. Battistija v podporo naši manjšinski skupnosti. Bil nam je ob strani tudi 24. novembra 1979, ko seje udeležil velike manifestacije, ki so jo slovenske organizacije pri- matajurske cerkve, kjer je opolnoči zmolil mašo in pričakal rojstvo Jezusa skupaj z zadnjimi in pozabljenimi od vseh. »Prišel sem med vas kot pastirji iz Betlehema, ne zato da bi poslušal vekanje otroka, ki se rojeva, temveč jok naroda, ki umira. Tu, zaradi neustavljivega množičnega iz- seljevanja, narod umira. Popis prebivalstva, ki ga Evangelij omenja, nas opozarja na zadnji popis v Na-diških dolinah, kjer je v sedmih občinah v obdobju 1981-1991 padlo število prebivalcev za dodatnih 18,3%, 24,4% hiš pa je praznih.« Mladina odhaja v dolino blizu delovnim mestom, rojstvo otroka je izjemen dogodek. Tu ugaša slovenska etnično-jezikovna identiteta in s tem umira kultura, ki predstavlja bogastvo za Furlanijo, je nadaljeval msgr. Battisti. Poudaril je, da 50 let po sprejetju ustave država še ni izpolnila svojih obveznosti in ni uresničila 6. člena. Prihaja do sumničenj in nasprotovanja kulturnim dejavnostim, cilj katerih je ohranjanje identitete, je nadaljeval. Tako umira bogata verska tradicija, kije vraščena v krajevno kulturo, tesno povezana z jezikom, kulturo in dušo ljudi. Msgr. Battisti je nato pozval politične predstavnike, upravitelje, gospodarske in finančne kroge, naj naredijo vse, kar je v njihovih močeh, da zaustavijo dramatičen odhod mladih ljudi iz Benečije, naj zagotovijo delovna mesta ter zdravstvene in druge potrebne storitve, naj razbremenijo davkov družine, ki varujejo in negujejo gorata področja ter spodbudijo sodelovanje s sosednjimi ljudmi čez mejo. Nacionalistična politika je ustvarila meje z okopi in žicami. »Vaša vloga posrednikov postaja most, ki povezuje in pripravlja novo Evropo Sv. Benedikta in Svetih Cirila iti Metoda« Ljudi Na-diških dolin je na koncu vabil k pogumu in upanju ter jih pozval, naj v veri, svoji kulturi in zgodovini najdejo voljo ohraniti svoje korenine in svojo dušo. »Življenje v ravnini je gotovo lažje, je zaključil videnski nadškof, ni pa rečeno, daje lažje življenje tudi srečnejše.« Podpora zakonski zaščiti Slovencev Sedaj ko se poslavljamo od njega, ne smemo pozabiti, da je msgr. Battisti odločno, in ne samo enkrat, tudi uradno nastopil z zahtevo, da rimski parlament sprejme zaščitni zakon za Slovence v FJK in da smo ta pomemben rezultat dosegli tudi po njegovi zaslugi- Msgr. Alfredo Battisti je bil pravi pastir v najbolj popolnem in plemenitem pomenu besede, znal se je vživeti v ljudi in njihove težave, vlival jim je pogum, jih podpiral ter klical na odgovornost kompetentne organe in politiko. Bilje dober pastir Furlanije, ki jo je globoko razumel in koherentno podpiral njeno večjezično in večkulturno specifiko. Bilje velik mož. (jn) -Dan emigranta----------------------------------- II parlamentare cividalese e intervenuto alla manifestazione del 6 gennaio Da Monai un elogio alle assodazioni slovene Ha esordito ricordando co-me la nonna sia stata di ma-drelingua slovena, e nei primi anni di infanzia la senti-va parlare dunque in questa lingua, il parlamentare cividalese Carlo Monai intervenuto venerdi 6 gennaio al Dan emigranta. Un accenno personale per ricordare “la penalizzazione legata al diktat di dover parlare italiano”. Ora il nazionalismo esaspe-rato e alle nostre sp alle? si e chiesto Monai. “Si - ha pro-seguito - visto che nella no-stra regione tre ceppi lingui-stici convivono pacificamen-te: la vicinanza oggi e ulte-riore elemento di crescita.” Monai ha poi elogiato il la-voro delle associazioni slovene presenti sul territorio ed ha invitato Cividale a guar-dare con coraggio, forte del-1’investitura delTUnesco, ad un futuro privo di barriere, spingendo per la completa at-tuazione della legge 38 at-traverso Fattivazione di uno sportello bilingue. Un accenno da parte di Monai anche alla scelta che il Comune di Cividale dovra fare riguardo 1’Unione dei Conami monta-ni: “Dovra agire senza prete-se egemoniche e campanili-smi pensando che eventuali risparmi vadano alla cultura e alTeconomia delle Valli.” r Petizione per una via intitolata a Ivan Trinko Al Dan emigranta, il 6 gennaio scorso, l’on. Carlo Monai ha avanzato la proposta di intitolare a mons. Ivan Trinko, letterato, filosofo e pensatore, impegnato a su-perare anche i problemi socio-economici delle valli del Natisone sui banchi del Consiglio provinciale di Udine, un tratto di via IX Agosto dove ha sede anche il circolo a lui intitolato. E un atto che ha una valenza simbolica, ha detto, ma e anche espressione di una necessaria me-moria istituzionale, ponte di disponibilita, attenzione alla memoria e dialogo tra comunita linguistiche. II deputato cividalese ha predisposto anche una petizione al Comune di Cividale sotto la quale si sono ini- Sreda, 11. januarja 2012 ziate a raccogliere le firme gia nel corso della manifestazione cividalese. Chi desidera sottoscrivere la petizi-ne puo farlo a Cividale presso il circolo Ivan Trinko, i gior-nali Dom e Novi Matajur e a S. Pietro al Natisone presso 1’Istituto per la cultura slovena. Dan emigranta praznik kulture V' Monai seje zavzel za odprtost Čedada do Slovencev DeI publike 6. januarja v Ristoriju v Čedadu (foto NM), Beneško gledališče, ki je tudi letos razveselilo naše ljudi in pridni mladi napovedovalci (foto Jani Skočir) s prve strani Čedajski župan Stefano Bal-loch je poudaril, da je Čedad odprto mesto, pozorno do lastne zgodovine in pripravljeno k dialogu ter daje ponosen gostiti tako pomembno manife- stacijo kot je Dan emigranta. Čedajski poslanec Carlo Monai je izrekel priznanje organizacijam, ustanovam in osebnostim, kot je bil prof. Petricig, za kvalitetno delo, ki so ga in ga opravljajo. Izrazil je prepričanje, daje obdobje zaprtosti in nacionalizmov za nami in zavzel se je za socio-ekonomski razvoj Benečije. Nato je pozval Občino Čedad, naj uresničuje zaščitni zakon, saj le tako bo vredna biti v seznamu sve- tovne dediščine Unesco. Predlagal je tudi, da se mesto tudi simbolno oddolži msgr. Ivanu Trinku in mu posveti ulico. V ta namen je sprožil tudi zbiranje podpisov pod peticijo. Kompleksno problematiko slovenske manjšine v Videnški pokrajini je nato podrobno razčlenil Michele Coren. Tudi na letošnjem Dnevu emigranta so bili kot vsako leto predstavniki krajevnih u-prav iz Posočja, župana Pod- bonesca in Grmeka Domeniš in Fabello ter številni občinski svetovalci. V Čedad so med drugimi prišli tudi sen. Tamara Blažina, evropski poslanec Lojze Peterle, poslanec Danijel Krivec, slovenska generalna konzulka Valenčič Pelikan, predsednik Skgz Pavšič, Wal-ter Bandelj v zastopstvu Sso ter številni drugi predstavniki kulturno političnega življenja iz Slovenije in Furlanije Julijske krajine. Coren: “II nostro patrimonio va difeso e migliorato” dalla prima pagina Nostro dovere e pensare al futuro, ai problemi, ma anche alle prospettive. Dob-biamo impegnarci per 1’avvio, con 1’aiuto della Regione e nei tempi brevi, delTinse-gnamento bilingue sloveno-italiano nelle Valli del Torre cosi come richiesto dalle fa-miglie. Inoltre esprimiamo grande soddi-sfazione per la scelta adottata in Val Ca-nale con 1’insegnamento trilingue (italia-no-sloveno-tedesco) e speriamo che anche in Val Resia si avvii un processo di recu-pero del dialetto sloveno resiano anche in ambito scolastico. II futuro e anche pensare, per i nostri bambini e giovani, alla possibilita di pro-seguire agevolmente gli studi ai livelli su-periori in un’ottica plurilingue di respiro europeo e, perche no, pensare ad un Isti-tuto superiore plurilingue proprio a San Pietro al Natisone e di queste necessita dovra tenere conto anche la futura riforma del sistema delle scuole slovene. II Presidente della Regione Tondo, re-centemente con proprio decreto ha rico-nosciuto quali organizzazioni di riferi-mento della minoranza linguistica slovena la SGKZ e la SSO. Sempre la Regione convoca regolarmente la Commissione consultiva regionale per la minoranza slovena della quale fanno parte due ammi-nistratori comunali della provincia di Udine. Si ritiene che per un prossimo futuro sia necessario che le attivita svolte dalle organizzazioni slovene si integrino ancor di piti con le attivita ed i program-mi delle amministrazioni comunali. I rapporti con la vicina area del Posočje continueranno ad essere improntati sulla collaborazione, integrazione ed amicizia. Rimane la soddisfazione del progetto europeo Lingua-Jezik in cui San Pietro al Natisone svolge un ruolo di assoluta rilevan-za e per Tinvestimento che ha portato al collegamento sciistico tra Bovec e Sella Ne-vea. A queste iniziative possiamo affian-care anche il progetto della pista ciclabile Kobarid-Tolmin-Nova Gorica-Gorizia-Ci-vidale del Friuli-San Pietro al Natisone, progetto di alta valenza turistica, ma anche culturale e sociale ed i progetti ri-guardanti la valorizzazione dei luoghi della memoria della prima guerra mondiale. Invece desta molta preoccupazione la nuova proposta di realizzazione delTelet-trodotto Okroglo-Udine. Pur nella consa-pevolezza delle necessita energetiche sempre maggiori, pensiamo che sia necessaria una seria riflessione sulla scelta definiti-va del tracciato - un’infrastruttura di tale impatto sarebbe devastante per la Benečija ed il Posočje impedendo di fatto qualsiasi prospettiva di sviluppo futuro. Michele Coren 8 novi matajur Sreda, 11. januarja 2012 Doline/Duline - Kezijx_Kesix D premio Stella cTargento della Val Resia 2011 assegnato al gruppo folkloristico resiano E stato assegnato nella sala consiliare del Comune di Resia, nel corso di una sugge-stiva cerimonia, il premio an-nuale “Stella d’argento della Val Resia” 2011; un ricono-scimento giunto alla ottava edizione che quest’anno ha avuto un successo davvero straordinario. II premio si propone di dare un particola-re riconoscimento a singoli cit-tadini, personalita, comunita, associazioni, istituzioni scelti annualmente da una apposi-ta commissione. La scelta quest’anno e an-data allo storico Gruppo Folkloristico resiano “Val Resia” con la seguente motivazione: “Premio “Stella d’argento della Val Resia” 2011 al Gruppo Folkloristico Val Resia, soda-lizio che rappresenta una im-portante espressione della cul-tura resiana, per aver rappre- sentato Resia e Utaha nel mondo ininterrottamente da ben 173 anni portando la danza e la mušica tradiziona-li della Val Resia ovunque, con trasferte impegnative, come quelle piu recenti in Giappo-ne e Peru, facendo conoscere Resia anche in comunita mol-to lontane promuovendo, in tal modo, concreto turismo per tutto il territorio resiano. Riconoscimento doverosa-mente da estendere a tutti i componenti che, ciascuno con il proprio ruolo ed accomunati dalTunica passione, hanno sa-puto portare avanti negli anni, anche in momenti difficili come le guerre mondiah ed i terremoti del 1976, non solo 1'attivita sociale, ma anche festival, mostre, pubblicazioni e supporti audio contribuendo in tal modo ad implementare la straordinaria cultura resia- na nel mondo.” II premio e stato assegnato nel corso di una solenne cerimonia coordinata dal segre-tario delTAssociazione “Vivi-Stolvizza” Giuhano Fiorini e alla presenza del sindaco di Resia Sergio Chinese, il nuo-vo parroco della Valle Don Gianluca Molinaro, il vice-presidente dell’Associazione Iside Di Lenardo che ha ri-portato alcune riflessioni del presidente Giancarlo Quaglia che, alfultimo momento, non ha potuto partecipare per un improvviso impegno di lavo-ro. Particolarmente emozio-nata la presidente del Gruppo Folcloristico Val Resia Pame-la Piehch che ha ricevuto il premio e che ha sottolineato la grande soddisfazione sua e di tutti i componenti del gruppo per questo riconoscimento. E stata poi la volta del riconoscimento che ormai da qualche anno viene assegnato a resiani che si siano distinti per il loro attaccamento al proprio territorio. Quest’anno il particolare riconoscimento e stato conferito a Luigi But-tolo con la seguente motivazione: “Ad una persona spe-ciale, Luigi Buttolo, per aver saputo trasmettere a tutti i componenti della propria fa-miglia il legame con il paese di Stolvizza che gli diede i na-tali e che, come tanti altri emigranti, dovette abbandonare, per cercare altrove lavoro e si-curezza economica, ma senza mai dimenticare le proprie origini, la cultura, le tradizio-ni, le usanze, oltre che il dia-letto della propria Valle. Una famigha invidiabile, i cui componenti, con grande gioia, rientrano frequentemente in paese con figli, nipoti e pa-renti partecipando attiva-mente e con entusiasmo alla vita della comunita. Un esem-pio di grande equilibrio di pa-dre irreprensibile, che ha saputo trasmettere, insieme alla mai dimenticata sua con-sorte Rosalia, valori e stili di vita semplici e riservati ma di grande spessore educativo.” Particolarmente emozionato Luigi Buttolo, appena ottan-tenne e tutti i suoi familiari presenti. La manifestazione si e gioiosamente conclusa, per la soddisfazione di tutti i nu-merosi presenti, con una sug-gestiva e spettacolare esibi-zione del gruppo folkloristico “Val Resia” nella sala del Consiglio. Con tale iniziativa, soste-nuta concretamente dalla Pro-vincia di Udine, PAssociazio-ne "ViviStolvizza", prendendo lo spunto dalle motivazioni di assegnazione del premio, in-tende promuovere corretti stili comportamentali e diffon-dere valori, soprattutto tra i giovani, che siano di esempio per tutta la comunita. Un be-ne augurante brindisi ha con-cluso una manifestazione davvero di grande valore cultu-rale. Da pa ise so prašle Pa litos to je bilo lopo tu-w Reziji za fješte. Pa temp je pomoel: nejveč to je stalo, koj den din to balanolo ano to ni bilo myrzlo. Ano ka je bilo za fješte tu-w Reziji? To nuč na Vinati ta-na Solbici ni so spustili zvizdo z Pustozda nu w Oračič ano po miši je bil, rudi tu-w Oračičo te živi presepe. Ta po Solbici, nejveč tu-w KIkiji ano ta-na Lazo so bili karje ni prezepjow za videt ano te nejvinči to je bil ti tu-w Oračičo. Kuškritavi tu-w Bili so počali pleset dret po Vinati. Ta-na Solbici anu tu-w Oso-jani pyrvi din od taa novaa leta dardo Pernet. Za wse kuškrite je bila miša te din na nove leto tu-w Bili. Vilijo Pernet tu-w Osojo-ni otročiči so šly na koledo tej po ti stari nawadi. Riidi tu-w osojski vasy pa kuškritavi so šly na koledo ano ta- fješte na duri ni so napisali G M B 1992-2012. Wsakjindone kej: no pest te riise muke, kake jajce, no klabasico ali-boj vino ano zvečara ni si skiiajo vačerjo wsy wkop, ni plešajo ano ziz itin se riva-wa pa njy fješta. Ta-na Solbici za Pernati se puje ščale nešnji din no lipo, staro, carkwonsko užo, isa to je “Ore ti triji krajavi”. Nur naa timpa za Vinati se je pelo, riidi ta-na Solbici, pa wanjel od Svetaa Sin Gwo-na, wanjel, ki so laja te din na Vinati. Damuw so paršly pa karje ti noši, ki živijo wkrej od Rezije ano itako okol ti ušti-rij to je bilo boje žiwo ano vesalo. Ta valika zvizda, ki orela wsako nuč ta-na Solbice ano se je jo vidlo po wsej Reziji naje se wasnula. Nopred se če počnet si mislit za pust, za moškire ano za kukace. (LN) T6FJKA DOLINA VXL TOFJ^E L'edizione 2012 della rivista »Pignarul« ha dedicato un’ in-tera sezione ai fuochi solstiziah delle Valli del Torre e del Cor-nappo. Riportiamo la testimo-nianza inerente il »Polouin« di Viškorša a firma di M.F. Anche nelle nostre vallate la tradizione del fuoco epifanico si perde nella notte dei tempi. Per una conferma basterebbe rileggersi il »Conte Pecoraio« di Nievo. A Monteaperta, i ragazzi di ogni borgo usavano unirsi in allegre frotte per raccoghere ramaghe, stoppie e canne di granoturco in un campo un po’ discosto dalle case. Questo D “Polouin” di Viškorša materiale era sempre di scar-so valore, poiche la stretta eco-nomia montanara imponeva di non sprecare nulla: i boschi ve-nivano minuziosamente puhti della ramaglia minuta dopo il tagho, le foghe secche, le stoppie e le canne (sirče) del granoturco erano utilizzate per farne lettiere per la mucca che ogni famigha teneva nella stal-la. La raccolta per il “Polouin” avveniva prima deha prima neve che fino al secolo scorso si presentava gia nel tardo au-tunno. II materiale veniva am-mucchiato in forma di cono at-torno ad un lungo palo infisso nel terreno, che aveva la fun-zione di stabilizzare il tutto, ma doveva mantenere la sommi-ta libera per issarvi la “Stara Baba”, fantoccio di vecchia vestita di stracci e munita di scopa, qualcosa tra una befa-na ed una strega. Le prime ombre della sera del 5 gennaio, vigilia delPEpi-fania, dopo la funzione reli-giosa di benedizione dell’acqua santa (rito dbrigine aquileiese) il paese si animava di gruppetti di persone del borgo, che si re-cavano al campo del Polouin portando la poačia (focaccia di farina di mais), polenta, salame, salsicce e vino. Le chiacchiere delle donne, gh schiamazzi dei bambini, il parlottare degli uomini im-provvisamente cessavano, quando i ragazzetti addetti al-l’accensione intimavano il si-lenzio brandendo le torce (ba-stoni con stracci impregnati di resina) e in vari punti, alla base del cono, appicavano il fuoco che divampava crepitando, illuminando volti stupiti come per miracolo. Gh anziani esa-minavano con serieta ed ansia la direzione e la consistenza del fumo, consultandosi fra di loro prima di comunicare agh astanti la loro interpretazione sulTandamento deh’annata, appena iniziata. Qualsiasi fosse stato il ver-detto, era comunque un’occa-sione buona per festeggiare: un bicchiere di vino, una fetta di poačia, un bocconcino di salame o salsiccia cotta aha buona fra le braci rubate dal Polouin, con un po’ di polenta, qualche castagna miracolosamente emersa dalla cantina e rispar-miata gelosamente dahe mam-me, facevano fehci tutti, a dimenticare miseria e tristezza, mentre la Stara Baba penzo-lava avvolta nehe ultime fiam-mate, e scintihe e fumo riscal-dando i cuori e la notte gehda. Iniziava ahora h momento del canto tradizionale, o la recita di filastrocche antiche, ripe-scate dalla memoria delle mamme, nonche queha dedi-cata aha vecchia fumante: Stara Baba, Stara Baba, ne buoj se ognja! Spletele uon na nebesa anpošji nan zdrauje anfor-tuno. La tradizione del Polouin era andata via via affievolen-dosi durante e dopo la secon-da guerra mondiale, con 1’emi-grazione massiccia, fino a scomparire a seguito del ter-remoto del ’76. Fu ripresa daha “Pro loco Val Comappo” aha fine delgli anni ’80, quindi dal locale Gruppo A.N.A., per poi per-dersi nuovamente da qualche anno in qua. TEFJKA DOLINX VALTOFJ^E Terski “polovinaiji” zmagali tek z onjenimi kariolami Lietos ekipa mladih »polo-vinaijeu« iz Terske dohne je parvič zmagala »Pako dai pi-gnamlars«, ki se je odvijau u Centi 5. ženarja. Naša rapre-zentanca žej tou prejšnjih betah je ba med temi parvimi, pa na nie maj revala osvojiti par-vo miesto. Zatuo naši mladi Terjani Thomas Spaggiari, Mattia Sinicco, Isacco Cerno, Andrea Fortunato anu Mohamed Maradona so bi še več mo-tivani an so hitieh tej vietar. Lahi nieso morli storti nič za jih dojeti. To ma šinje dostaviti, ke mladi so še hetos parpravih visok polo vin na Veliki Njivi tou Barde. Zuj močnaa vjetra, ki u pihou za Piernahti, so zažgah kries soboto 7. ženarja. Asočia-djon Ex emigranti je pomala za narediti kuhano vino an pašto an Ivan Michelizza je godou na harmoniko naše piesme. Pred očmi Parco naturale Prealpi Giuhe ponuja sprehod po Zgornji Soški dolini 14. januarja in sprehod po Mužld dolini 15. januarja. Informacije na www.par-coprealpigiuhe.it. Nedijo, 15. ženarja, Se-dhška skupnost praznuje Sv. Antonija. Ob 11.30 bo Sveta majša tou cierkui Sv. Jurija tou Barde. Po majši bo pročesijon s kipom Sv. Antonija. ČENTA TARCENTO Un dociimentario sul Tersko narečje Si intitola ‘La trama e l’in-treccio’ il documentario del-1’antropologo udinese Stefa-no Morandini che verra pre-sentato sabato 14 gennaio, alle 20.30, nelTauditorium delle scuole medie di Tar-cento. II documentario - che sara presentato da Gian Paolo Gri - ha per soggetto le Valli del Torre e del Cornap-po, poste a ridosso del confi-ne con la Slovenia e 1’area ro-manza, dove si parla ancora un antico dialetto sloveno -Tersko narečje - che per molto tempo e rimasto a margine delle ricerche lin-guistiche ed etnografiche, ri-servate alle due aree conter-mini: la Val Resia e la Val Natisone. Sreda, 11. januarja 2012 20 12 Beneška zvezdica nam je poviedala. OVEN Na stuojta hodit takuo, ki je vaša navada, previč okuole po opravilih, za parjatelje, za družino... Vaš partner vam bo hvaležen an se bo potrudiu buj ku do seda za de se bota dobro zastopila an de bojo med vam stvari tekle “slad-kuo” an “toplo”. Niemata še otruok an jih želta? Lietos so vam zvezde naklonjene. Če sta “single” nič hudiega, se na bota nikdar čul sami, sa imata nimar puno parjatelju okuole sebe. Po navadi vi sta (al se kažeta) močni, “tardi”: če srečata tistega, ki vam je všeč, imiejta kuražo pokazat tudi vašo pravo dušo: senzibilnost, ljubezan, ki jo imata v sebe... Poliete (more bit, kar bota kje po sviete!) višno, de srečata tistega, ki ostane za nimar ta par vas (sevieda, če puode vam pru!) Za kar se tiče dielo, če na die-lovnem mestu bojo težave, vi se bota “rešil”, saj vsi vam bojo priznal, de sta pridni. Bota imiel tudi nove odgovornosti. Na stuojta se bat, muorta zaupat an vse puode po pot. Lietos bota buj pridni tudi za kar se tiče kuo nucat vaše su-de, takuo na ostaneta brez fe-nika v gajufi. Za kar se tiče zdravje, nič hudega, bota pa zlo trudni v teku cielega lieta, zatuo vsaka parložnost bo dobra za se no-malo odpočit. BIK " ' ' /_> Tisti, ki sta v paru že puno / j cajta, lietos ,,£ puodeta živet >:'1' čfc- : ' kupe. Tu kaj- : 1 šni družini bo tekla tudi zi- r-^.r ■'■v J biela. Če sta kupe že puno bet, okuole setemberja bo kaka težava med vam: pomislita le-puo priet ku odločita kiek posebnega. Poguorita se, poštu-dierita na vse, tudi na otroke. Če pa nie rešitve, buojš, de se pustita. Tisti, ki sta sami, julija bota imiel vič parložnosti srečat še vič ku kajšnega. Okuole vas bo vse barlielo. Uživajta lepe parložnosti, pa na stuojta se spuščat v obljube “za nimar”. Vošta bo buj lahko ušafat te pravega. Za kar se tiče dielo, 2012 bo težkuo beto za vas. Se bota muorli puno trudit, pa od tega vam na pride nič v gajufo. Na stuojta obupat, daržajta tarduo, saj v jesen se bota mogli odsapnit. More bit, de glih tekrat se na bota pa lepuo za-stopil z vašimi kolegi: ostanita mierni an puode vse buojš napri. Tudi za kar se tiče sudu, bota imiel kiek vič v gajufi od jesen napri. Na stuojta jest previč, še posebno sladčine, ki so vam takuo všeč pa vam škodvajo še posebno jetram. DVOJCETA Kuo se bota lepuo zastopila lietos z vašim partnerjem! Čeglih sta kupe (tudi te oženjeni) že puno, puno bet, lietos se bota obnašal ku dva muroza na začetku njih “love story”. Pozabeta na vse tiste težave, ki so tele zadnje cajte “tlačle” vašo ljubezan, lepuo se bota zastopila an vse puode po pot. Če imata otroke an so že velic, pustita naj riešejo sami njih težave, na stuojta se previč umešat v njih zadeve! Če sta sami, če srečata tistega, ki vam store tuč sarce, na utečeta po an par miescu takuo, ki se pogostu gaja: telekrat bota pru užival bit v paru an višno... de se bo kiek rodilo! Na diele bota imiel puno so-disfacjonu, an vaši kolegi vam odkrito pokažejo, kakuo vas cenijo. Bota imiel puno diela, puno odgovornosti, pa s pomočjo vsieh bota znal lepuo an modro vepejat vse, kar se bo v teku telega beta, tudi za-vojo drugih, zapledlo. Dičember bo dobar an srečan miesac an vse začne iti po te pravi poti. Za kar se tiče zdravje, zvezde vam svetujejo, de muorta jest buj zdravo. RAK Vi uživata, ,-rj.ig kar sta v dru-žini, kar ima- Y ' _ ta blizu vas vse vaše te drage, naj so starši, mož al žena, otroc... Lietos presenetita vse (sorprenderete), zak bota nomalo buj “duji”, buj sami sebe. Na stuojta pa se bat pokazat tel nov način (nuovo modo) življenja: počaso poča-so vaši te dragi vas bojo za-stopil an vam bojo stal ob strani brez vas zapustit. Če sta sami, tako stanje ga bota srečno an veselo užival. Tisti, ki se zagleda v vas na bo veseu tega an na vso vižo vam to teu parsilt stat kupe. Vi bota znal ušafat te prave besie-de za de tuole na rata... Sevieda, če pa bota tiel, de rata, rata! Na diele, če sta med tistimi srečnimi, ki ga imajo, bota zlo cenjeni. Bota dokazal, ki dost sta uriedni an za tuole bota imiel puno sodisfacjonu, tudi za kar se tiče plačo. Če imata duge (za hišo, za avto...) lietos napuneta lahko tisto luknjo. Na stuojta pa trosit sudu, ku de bi bluo listje! Nieso te pravi cajti, an če vam ostane ki, denita h kraju za “granke” cajte. Po navadi sta optimisti, lietos, čeglih vam bo šlo vse po pot, bota nomalo melanhonični, še žalostni: na stuojta mislit, na kar je bluo, gledita napri an se bota buojš čul. Pri tem vam bo pomagalo iti hodit, še posebno po hostieh, senožetih al pa v take kraje, kjer je dobar zrak. .2: j" m mm*. LEV Vi sta takuo nareti, de vam je všeč vse an povserode ko-mandierat. Za tuole pa nie ries, de vas na morejo videt, saj znata takuo lepuo spejat, kar imata v pamet, deje ki! Tudi v ljubezni. Pa lietos, če nečeta de tisti, ki vas ljube, se naveliča, se štu-fa an vas pusti, se bota muo-ri potrudit an pustit, de tudi on povie an nardi, kar misle! Če sta sami, potrudita se bit nomalo buj “sladki”, bota vid-li, de bo buj lahko ušafat (an parvezat h vam) te pravega, tudi tistega, v katerega sta zaljubljeni že puno cajta, pa do seda vam nie ratalo ga ujet! Na diele v teku telega lieta bota imiel puno odgovornosti. Morebit, de pru zavojo tega, tisti, ki dielajo z vam bojo nomalo navošljivi an vam bojo poliena metal pod koliena... Na koncu pa te pravi kolegi bojo na vaši strani. Na stuojta se hitro ujezt, kajšankrat je trieba an pomučat! Če sta brez diela, priet al pot-le ušafata ki, an četudi na bo, kar sta se troštal, primita ga hitro, priet, ku vam ga kak drug uzame! Če sta med tistimi, ki kadita, je buojš, de zapustita telo gardo navado... Jejta buj zdravo, ku do seda. Na vaši mizi na smie manjkat sadje! DEVICA V teku lieta ■ J 2012 bota ua- fc-Č fcT-L gali buj ku po V gUll L/UJ 1\U pC/ , . m i || navadi. Tuole vam bo po- i po; magalo srečat _ \.J- j ^l;n'■/ nove ljudi an ^r ij . tudi se znuova zaljubit. Če pa želta spremenit vaše ljubezensko stanje (pustit tistega, ki sta ga do seda imiel), je buojš de poštudiereta lepuo. Če ga pustita, rata de priet al potle se bota grival, pa bo prepozno! Nič pruot pa če sta sami: ua-gita an bota vidli, de puode vse takuo, ki vi želta. Če sta v paru an stvari gredo dobro med vam, lietos bo te pravi cajt za iti kupe živet, al pa se oženit. Za kar se tiče dielo, čeglih nieso te pravi cajti, bota mogli uagat vprašat, de vam dajo buj veliko plačo, saj sta jo uriedni. Če se na ušafata dobro, kjer sta, sreča je na vasi štrani: ušafata kiek buojšega, muorta pa dokazat, ki dost va-jata. Če sta brez diela, ganita se nomalo, an uagita vprašat an kjer misleta, de na bo nič. Če dielata že vič cajta, v teku telega lieta bota imiel vič sudu, ku po navadi. Nardita se žihar kajšan liep Šenk (avto nov, lepe počitnice...) Nie pa te pravi cajt za ponucat vse an denita tudi kiek h kraju! Če želta stat dobro s tistimi, ki so vam blizu, potrudita se bit nomalo buj ljubeznivi an na stuojta se usardit za vsak nič. TEHTNICA Če sta v paru, vaš mož al vaša žena lietos vam bojo stal ob strani še buj ku po navadi. Vsaka parložnost bo dobra za vam pomagat, za vam dat muoč an kuražo. Če stvari med vam nieso šle takuo, ki želta... al sta šigurni, de nie vaša kauža? Človek se muora stuort vaj at, je kaka reč nimar “ja”! Če sta sami, kar se bota čul žalostni al pa bota potriebni kakega dobrega an pametnega nasveta, na stuojta se bat: ušafata nimar kajšnega parjate-lja, ki bo parpravljen vam par-skočit na pomuoč. Al sta pa šigurni, de pru med telimi parjatelji se na skriva te pravi človek za vas? Tisti, ki bi vas ljubu takuo, ki gre? Če tele zadnje cajte sta imiel težave na diele, v teku telega novega lieta ušafata muoč an kuražo za spremenit stvari. Kajšan med vam ušafa kuražo tudi iti gledat novo dielo. Če ga ušafa, parve cajte se bo muoru puno potrudit, pa na koncu puode vse po pot. Za kar se tiče sude, ahtita se nomalo an zaštiejta lepuo, kar imata tu gajufi, priet ku jih špindata ču dan! Zavojo težav vsakdanjega živ-lienja, v teku telega lieta bota nomalo buj živčni, nervo-žasti ku po navadi. Počivajta. ŠKORPIJON Tiste, ki sta v paru že puno cajta,vas muo-remo pohvalit, -.J- ^ ~ V^VV zak tele zad- Ji"?? ,1 nje dvie lieta sta ratali za- - ■ ries pridni: na vas se morejo zanest vaš partner, otroc an vsi vaši te dragi, sta zlo buj parpravjeni poslušat želje tistega, ki ljubeta. Vse tuole vam v teku lieta 2012 parne-se puno dobrega. V vaši družini se bota vsi lepuo zastopil an imiel radi: pru lepo vzdušje, liepa atmosfera. Če niemata še obednega, od polietja napri bota imiel puno parložnosti srečat tistega, ki vam store močnuo tuč sarce. Na stuojta pa se skrit an po-kazajta, kar imata v sarcu an v pamet. Novo lieto vam parnaša srečo tudi za kar se tiče dielo. Vič ku kajšan med vas bo napredo-vau (avanzamento di carrie-ra): tuole pride reč vič odgovornosti, pa tudi vič sodisfacjonu an... sudu. Se bo tudi zgodilo, de kajšan puode, le zavojo diela, po sviete. Na stuojta se bat, saj vam na bo nič usiljeno, zbereta sami telo pot an za ši-gurno vam parnese puno lie-pih novosti. Še posebno če je te parvi krat, ki začneta dielat. Vse tele lepe novice vam sto-rejo stat buojš, zatuo bota pun novih an močnih energiji. Tudi vam zatrucamo, de muorta jest buj zdravo! 20 12 STRELEC Za kar se tiče ljubezenske j opravila, lieto .■.■'.■■■■*■ t-.-.k 2012 bo za vas mierno. '' ' r 'r' Če sta v paru puode napri, ku do seda, če sta sami bota imiel kako presenečenje, pa nič takega, ki bi spreobarnilo vaše živlienje. Če sta v paru ahtita se v po-lietnih miescih. Tekrat se bota kregal nomalo buj ku po navadi: ušafita cajt za se lepuo pomenat, an hitro postroj eta vse. Narbuojš bi bluo iti kupe na počitnice, v kakim liepim prestoru, kjer niesta bli še nikdar. Za kar se tiče dielo... lieto ne bo takuo mierno, kot v ljubezni. Čakajo vas hudi časi: se bota muorli puno potrudit, bota muorli pomučat vič ku kajšankrat. Če bota znal pomučat, na koncu se vse postroje. Zvezde vam na bojo naklonjene tudi če nameravata na-rest kake velike investicije: avto, hiša... Počakita nomalo. Nomalo buj srečni bojo tisti, ki dielajo v kulturi an modi. Ker bo lieto težkuo za kar se tiče diela, vam parporočamo počivat nomalo buj ku po navadi. Jejta zdravo ceringo, biešta hodit na odpartem an gledita bit buj optimisti, ku po navadi! KOZOROG Če sta v paru že nomalo cajta an stvari tečejo sladko an gladko, lietos začneta mislit na kiek posebnega: na poroko, kupit kupe adno hišo, imiet otroka... Tuole pride reč, de sta s te pravim človiekam, s tistim, ki bo z vami celo živlienje. Če sta sami, lietos bota imiel ki vebierat! Po navadi sta zlo zadaržani, na kažeta vaše čustva (sentimenti), lietos (an za tuole muoreta zahvalit zvezde an planete!), na bo takuo, an pru zavojo tega ušafata te pravega za vas. Se vam parkaže, kar se bota narmanj čakal... an sarce vam začne hitro tuč takuo močnuo, de ga bo ču an te drugi! Na bota mogli skrit, kar imata v sebe, hvala bogu! Na diele puode vse po pot. Če sta že vič cajta le na tistim miestu, čeglih je kriza, bota služil nomalo vič, ku do seda. Če sta začel dielat malo cajta od tega, se lepuo uključita v nov ambient an vas bojo vsi hvalil. Za kar se tiče sude, jih bota imiel za vsako potriebo. Na začetku lieta se vam bo kiek gajalo, nič hudega, pa škoda (za kar se tiče sude) bo velika. An tolo stvar pa jo lepuo an pametno riešeta. Vi sta med tistimi, ki bi radi spoznal puno stvari, kako je po sviete, ka se gaja okuole. Tuole je liepa stvar, pa vsa-koantarkaj ostanita doma, odpočita se, an bota stal buojš. - iTT1 - VODNAR Dielata previč an vičkrat rata, de niemata cajta za vašega partnerja . v ■ .M1.1 ^ iv*l an za vaso družino. Zavo- jo tega sta puno krat tudi ihto-vi. Sevieda, tuole na gre pru tistemu, ki živi z vami an zavojo tega se tudi kregata. Tuole nie pru, an če četa rešit vašo ljubezensko živlienje, se muorata vsakoantarkaj oddahnit, pustit par kraj dielo an opravila an preživiet s tistim, ki ga imata radi, vič cajta... Če sta single, lietos bota imiel puno parložnosti za srečat te pravega. Zavojo tega bota imiel manj cajta za vaše paijatelje (an kajšnemu tuole na puode pru). Ahtita se zak more ratat, de kar jih bota imiel potriebo, jih na ušafata vič! Na diele bota znal lepuo nucat vašo pamet an znanje, an tuole vaši kolegi bojo zlo cenil. Bota imiel puno dobrih idej, an tuole parnese puno dobrega naj če dielata pod kajšnim, naj če dielata sami za se. Če sta brez diela, sevieda de v telim bete na bo lahko ga ušafat, pa če bota znal počakat, potarpiet, na koncu ušafata pru kar želta. Puno diela, puno opravil, kaka zmota v družini... Priet al potle vas popade velik trud, an tudi velika žalost. Na stuojta se bat, nič hudega: odpočita se an hitro bota stal buojš. RIBI Kar se zagledata v kajšnega an se zalju-beta v anj, dielata vse kar je v vaše moči, za de tel človek bo lepuo živeu an za ljubezan sta kajšankrat par-pavjeni tudi se zaničat. Tuole nie pru an vičkrat sta tuole zastopil, pa sta takuo nareti! Lietos ušafata muoč za razčistit stvari, ki vam na gredo pru... bota vidli, ki bota stal buojš vi an tisti, ki je ta par vas! Vaša ljubezan bo še buj močna an vas takuo poveže, de kajšan med vam bo študieru še na poroko al pa iti kupe živet. Če sta sami, lietos na bota imiel obedne težave ušafat tistega, ki vam store tuč sarce. Bota imiel še ki vebierat! Na diele bota pun moči an obedna težava vas na ustave! Zavojo tega bota imiel puno uspeha (successo), takuo bota mogli uagat vprašat, de naj vam uzdignejo plačo. Vam na rata hitro, pa priet al potle bo! Če gledata dielo, vesta lepuo, de nieso te pravi cajti. Vi pa se znata lepuo predstavit (an nieso prazne besiede), zavojo tega priet al potle ušafata kiek. Če na bo kar želta, na stuojta se bat, pride tudi ta prava parložnost. Jejta te prave reči za imiet puno energije, zak lietos jo bota imiel zaries potriebo! Na stuojta kadit an jejta puno sadja, zelenjeve an tudi kako pastošuto vsakoantarkaj! S(5%rBHžo Riprendera il cammino nel campionato della Prima di-visione maschile la Polisportiva San Leonardo che a Pa-sian di Prato, venerdi 13 gennaio alle ore 20.30, sara ospi-tata dalla Pulitecnica friulana. Questa e 1’attuale classifi-ca prima della ripresa delle gare dopo la pausa per le fe-ste natalizie e capodanno: Caffe Šport 21; II Pozzo, Vol-leybas 15; Lignano volley 14; Pulitecnica friulana 10; Pal-lavolo Ateniese 6; Aurora volley Udine 3; Polisportiva San Leonardo 0. II campionato femminile delle ragazze della Under 16 della Polisportiva San Leonardo e gia ripreso sabato 7 gennaio con la penultima esibizione della prima fase del campionato. La squadra valligiana ha ospitato la seconda in classifica, la Kennedy di Tavagnacco. Le udinesi hanno espugnato la palestra di Merso di Sopra con il risultato 3:1 (22:25, 25:18, 25:18, 25:16) mantenendo salda la seconda posizione in classifica ad una gara dal termine. Le ragazze del presidente Ettore Crucil, sabato 14 gennaio alle ore 18, giocheranno a Cividale del Friuli il derby con la East Volley Cividale cercando il risultato pieno. La classifica attuale e la seguente: Libertas Martignacco 18; Kennedy 15; Polisportiva San Leonardo 9; Volley Cor-no 5; East Volley Cividale 1. Sreda, 11. januarja 2012 Sabato 14 gennaio gli Juniores Regionali e Amatori Fige, domenica 15 gli Allievi e la Promozione Le sguadre v« Iligiane ritomano in campo A Podpolizza il Real Pulfero ospitera il Torean - Gli Allievi iniziano a Gorizia il cammino verso la salvezza Sabato 14 e domenica 15 riprenderanno il cammino i campionati regionali di cal-cio della FIGC dei dilettan-ti, delle giovanili e degli amatori. Nel campionato di Promozione la Valnatisone sara impegnata nella trasferta di Trieste ospitata dalla Pon-ziana. La compagine del presidente Andrea Specogna e attesa alla riconferma dopo il finale proficuo dell’anno solare che, grazie ad una po-sitiva serie di risultati, ha permesso alla squadra alle-nata dal tecnico Flavio Chia-cig, di allontanarsi dalle zone paludose della classifica. L’obiettivo della societa di San Pietro e quello di otte-nere la salvezza senza ri-schiare la retrocessione ed, una volta raggiunto lo scopo di lanciare altri giovani in questa importante vetrina del calcio regionale. Gli Juniores della Valnatisone, sabato 14 gennaio alle ore 14.30, ospiteranno la capolista Manganese alla quale sperano di fare uno sgarbo per cancellare la pe-sante sconfitta patita alla prima giornata del campionato. La formazione guidata da Fidel Covazzi dovra fare a meno del centrocampista Martino Mancini, infortu-natosi lo scorso mese duran-te una gara scolastica e di al-cuni ragazzi che sono stati Bruno Iussa, Carlo Liberale e Marco Sclocchi. II giorno successivo, mar-tedi 17 gennaio, alle ore 16.30, sara il turno dei Pul-cini allenati da Luciano Bel-lida che dovranno recupera-re la gara rinviata con FAu-dace di S. Leonardo entro la ripresa del campionato di Primavera, e gli Esordienti dei tecnici Mirco Vosca e Fa-bio Flaibani, alle ore 17, in attesa dei tre recuperi con la 013, Bearzi e Union ’91 che li attendono prima della ripresa della loro attivita uffi-ciale. Molto positiva la marcia nella Serie Al della formazione amatoriale del Real Pulfero che attualmente oc-cupa la seconda posizione in classifica, distanziata di tre lunghezze dalla compagine pordenonese de La Forcate. I ragazzi del presidente Na-tale Blasutig, sabato 14 gennaio alle ore 14.30, affron-teranno nel derby casalingo a Podpolizza la formazione del Torean. I ragazzi valligiani guida-ti da Severino Cedarmas inoltre sono in attesa di di-sputare 1’incontro di Coppa Regione con la Forcate, un pensierino alla coppa e piii che doveroso anche se 1’av-versario da eliminare e la formazione campione in carica. Paolo Caffi promossi in prima squadra. Manca poco per 1’esordio in campionato nelle file valli-giane del portiere Virili che, a causa di un infortunio, sta recuperando come da pro-gramma proposto dal suo fi-sioterapista. Da segnalare che tra gli ospiti in arancio-ne giocheranno gli ex della Valnatisone: Miano, Ovi-szach, Sittaro e Gosgnach che nelle ultime due ultime stagioni sono i punti di for-za dei seggiolai. Un capitolo a parte quel-lo che riguarda la squadra Allievi della Valnatisone che, da domenica 15 gennaio a domenica 20 maggio, sara impegnata nel girone B do-ve si giochera la salvezza. La formazione valligiana, dopo la prima fase del campionato transitoria che l’ha vista concludere al penultimo po- Calcio a 5 Le formazioni valligiane del Paradiso dei golosi e dei Me-renderos di San Pietro al Natisone che giocano nel campionato di calcio a cinque, dopo il derby e le festivita natalizie riprenderanno il loro cammino. Lunedi 16 gennaio alle ore 20 il Paradiso dei golosi (nella foto) ospitera al pa-lazzetto dello šport di Cividale la formazione delTArtegna. Mercoledi 18 i Merenderos giocheranno in trasferta con i Fashion Boys. La classifica attuale e la seguente: Santamaria 18; Paradiso dei golosi 17; Cervignano 16; Diavoli volanti 15; Sim-pri Key 13; Artegna, Palmanova 11; Folgore 10; Merenderos, La Viarte, Attimis, Modus, Mambo 6; Fashion Boys 5; Citta di Carlino 4; Gli Ultimi 0. Antonio Dugaro e Leandro Fachin del Real Puifero sto in classifica, cerchera di lasciare alle avversarie le ultime tre posizioni della classifica finale, quelle che nella prossima stagione si ci-menteranno nel campionato provinciale. I campionati provinciali dei Giovanissimi riprenderanno a fine mese, mentre quelli degli Esordienti, Pul-cini e Piccoli Amici nel pri-mo vveekend del mese di maržo. NelFattesa hanno gia ripreso gli allenamenti agli ordini di mister Gabriele Gorenszach i Giovanissimi della Valnatisone che posso-no ambire a salire sul podio del proprio girone, risultato che consentirebbe loro di giocarsi il post campionato. Riprenderanno lunedi 16 gennaio, alle ore 16.30, gli allenamenti dei Piccoli Amici della Valnatisone allenati da Francesca Gariup ha inserito il... “turbo” Venerdi 6 gennaio a Pavia di Udine si e svolta la seconda prova delle campestri del Centro Sportivo Italiano alla quale hanno partecipato passando sotto lo striscione del traguardo trecentoqua-rantuno podisti. Questi i risultati individuali ottenuti dagli atleti del Gs. Natisone classificatisi entro i primi cinque. Dopo il secondo pošto ot-tenuto a San Pietro al Natisone, nella prima prova, la giovane atleta di Gnidovizza Francesca Gariup ha sfrec-ciato per prima sotto lo striscione del traguardo nella ca- tegoria Cadette, lasciando alle sue spalle la prima av-versaria che era la sua com-pagna di squadra Benedetta Seffini. Al valido podista di Ver-nasso Guido Costaperaria e sfuggita per pochi secondi la vittoria nella categoria Amatori maschile B dove si e clas-sificato al secondo pošto. Hanno conquistato il terzo gradino del podio: Simone Paludetti (Cadetti), Mauro Tomat (Allievi), Eliana To-masetig (Veterani femminile). Quattro atleti ducali si sono piazzati al quarto pošto: Federica Iuri (Ragazze), Gia- como Caporale (Allievi), Federica Qualizza (Amatori femminile A) e Oriana Dro-sghig (Amatori femminile B). Nella classifica per Societa piazza d’onore per il Gs. Natisone, secondo nel trofeo Carlevaris, primo pošto nel trofeo Comitato Provinciale CSI e settimo pošto nel trofeo Comitato Regionale CSI. II Gsa Pulfero ventiseiesimo nella classifica per Societa e ventiduesimo nel trofeo Comitato Regionale CSI. II prossimo appuntamen-to per i podisti e fissato per domenica 29 gennaio a Vil-lalta di Fagagna, dove si di-sputera la terza prova delle campestri CSI con 1’inizio delle gare previsto per le ore 9.30. Paolo Caffi LUKNJA ŠPORT PO SLOVENSKO MiM eouf ©^\TNcr VAUCA \ GRAMA Sreda, 11. januarja 2012 Koškriti klaše 1939 “Na gre lieto mimo brez naše vičerje” Oh ne, lieto na more iti mimo brez de tisti od klaše 1939 iz Nediških dolin se srečajo za kupe praznovat njih lieta! Počakal so zadnji moment, pa na koncu jim je šlo an takuo parve dni dičemberja so se srečal za kupe povičerjat an praznovat njih lieta: 72. Za glih po-viedat, se dobro daržjo an Buog jim di uživat v zdravju an mieru še puno takih praznovanju. Ku po navadi, za vsako stvar, ki se organiza, kajšan se muo-re potrudit vič ku te drugi. Za klašo 1939 sta Bepo Poličnjaku iz Dolenjega Tarbja an Maurizio iz De-benijega. Sevieda, vsi koškriti tistega lieta so jim hvaležni an se troštajo, de Bepo an Maurizio se na uštufata jih zbierat! Iz Gorenjega Bamasa so šli na... led! novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Zadruga Soc. Coop NOVI MATAJUR Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: EDIGRAF s.r.l. Trst /Trieste Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Čedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 II Novi Matajur fruisce dei contributi statali diretti di cui alla Legge 7.8.90 n. 250 Naročnina - Abbonamento Italija: 37 evrov • Druge države: 42 evrov Amerika (z letalsko pošto): 62 evrov Avstralija (z letalsko pošto): 65 evrov Poštni tekoči račun ZA ITALIJO Conto corrente postale Novi Matajur Čedad-Cividale 18726331 Bančni račun ZA SLOVENIJO IBAN: IT 25 Z 05040 63740 000001081183 SWIFT: ANTBIT2P97B Včlanjen v FIEG Associato alla FIEG m Včlanjen v USPI Associato alFUSPI Oglaševanje Pubblicita / Oglaševanje: T media s.r.l. www.tmedia.it Sede / Sedež: Gorizia/Gorica, via/ul. Malta, 6 Filiale / Podružnica: Trieste/Trst, via/ul. Montecchi 6 Email: advertising@tmedia.it T:+39.0481.32879 F:+39.0481.32844 Prezzi pubblicita / Cene oglasov: Modulo/Modul (48x28 mm): 20,00 € Pubblicita legale/Pravno oglaševanje: 40,00 € “Mentre le mamme ed i papa andavano alla scoperta del paese dl Millstatt, noi abbiamo riposato un pochino per poi lanciarci in spericolate evoluzioni sulla pista di ghiaccio a Villaco. Wow che bello! Bello anche perche i nostri genitori non riuscivano a prenderci! Dal la ‘disperazione’ le mamme sono andate a fare spese nelle bancarelle, i papa a scaldarsi con il brule...”. Cosi ci raccontano i bambini di Vernassino, Puoje e Costa in gita lo scorso dicembre in Austria Če v saboto 3. dičemberja sta bli šli v Gorenj Barnas, Puoje, Kuosto... sta bli uša-fal malomanj vse vasi prazne, sa so se malomanj vsi pejal do Sauodnje, kjer jih je koriera čakala za jih pejat po sviete. Šli so v Avstrijo an ku par-vo “meto” so vebral Millstatt, luštno vas na jezeru (lago), ki se kliče glih takuo. Če je bluo lepuo poliete, moreta mislit po zime! Pa... kar so paršli gor, nie bluo obed-nega, vse prazno an tiho! Nič hudega, vsa vasje bla samuo za nje an še v taki posebni atmosferi, de riedko kada se gaja takuo! Potle so se pejal do Beljaka - Villach - Villaco an tle stvar se je spremenila! Tar-kaj ljudi, taka gužva, puno butig, božični targ... Otroc so bli veseli, zak so šli šukat, šu-lit, gor na veliko ledeno pi-što, mame so šle kupavat po butigah, tata so pa... se griel brule! Takuo so bli vsi srečni an veseli! Veseli an kar so se vračal damu. Škoda je bluo se pozdravit an iti vsak po soji, takuo so šli kupe še na vičerjo v picerijo. Kak liep dan za vse! SPETER Klenje 11.01.2002-11.01.2012 viva nei nostri cuori. Ci manchi. I tuoi cari” DREKA Debenije 9.1.1991-9.1.2011 J Silvana an Antonietta tudi zavojo tega vsako lieto napišejo parmierne besiede v njega spomin na Novem Matajurju, ki ga je on takuo zvestuo prebieru. Obranke / Kanada Žalostna novica iz miesta Thunder bay Deset bet od tega nas je na naglim zapustila Lidia Chiuch. Imiela je samuo 55 liet. V veliki žalost je pustila moža Renza Muhorovega iz Garmika, sinuova Stefana an Simona an vso drugo žlahto, ki za deseto oblietin-co so napisal tele besiede za njo: “Son gia dieci anni che non ti sentiamo cantare fe-lice, gia dieci anni che non vediamo il tuo sorriso sola-re, gia dieci anni che non in-crociamo il tuo sguardo se-reno, ma... dieci anni sempre Son trascorsi gia 21 anni, da quando ci ha lasciati per sempre Eugenio Ruttar, del-la famiglia Piercova di Obe-netto. Lo ricordano con af-fetto e tristezza la moglie Te-resina, le figlie Silvana ed Antonietta, i generi, le nipoti ed i parenti tutti. Eugenio Ruttar - Piercu po domače je biu iz Debeni-jega an je biu zlo navezan na njega rojstne kraje. Žena Teresina an hčere Pru za božične an novo-lietne praznike je paršla tle damu žalostna novica, de še an naš vasnjan je po sviete umaru. Je Beppino Florean-cig - Blascjou po domače iz Obrank. Živou je v Kanadi, v miestu Thunder bay, kjer je puno ljudi iz Nediških dolin. V žalost je zapustu družino an žlahto tle doma an po sviete. V siboto, 21. ja nuarja bo v Lombaju,ob 16. uri, sveta maša za trideseti dan. Naj v mieru počiva. PRAPOTNO Kodermaci Zaki nie bluo maše? Na boletine, ki ga runajo manihi na Stari gori, je bluo napisano, de za sveto nuoč bo maša go par Kodarmace. Vsi slo bli veseli tega an zbral so se vsi domačini, tudi tisti, ki žive proč: zaštiel so se an jih je bluo 54! Zaries puno za naše mikane vasi. Pa obedan manih nie paršu mašavat! Moreta samuo poštudierat, kuo so vsi ostal slavo... Na koncu so zmolil an liep rožar an zapiel dvie naše domače piesmi, potle so šli v Me-žnarjovo družino, ki jim je ponudla za pit an za jest an vsi so se uoščil vesele praznike. Na dan svetega Štiefna je navada, de po po vsieh cier-kvah idarske doline je sveta maša z oufarjam an žegan uode, svete maše jo nie bluo par obednim kraju... Če še cierku zapusti naše vasi an ljudi, ka bo z nam? Dva parjatelja: - Zdravo Pauli, kuo ti gre življenje? - Zadost dobro, se na morem kumrat. An tebe? - Tudi ist se na morem kumrat. Pa al si ču prav-co, kaka velika nasreča se je zgodila našemu parja-telju Bepinu? - Ne, ka se mu je zgodilo? - Pomisli, se je loču, se je pustu z njega ženo. - Oh ben nu, sa so reči, ki donašnji dan se morejo vsakemu zgodit, pa na videm de se muore guorit od adne velike nasreče! - Na gledaš televižjona, na bereš časopise? - Zaki me tuole vprašaš? - Zatuo, ki naš paijateu se je loču od njega žene dičemberja an na šest že-narja njega ex žena je na loteriji udobila pet milijonu evru!!! ★ ★ ★ Dva zidarja: - Včera je biu tle tu oj nono - jejau te parvi - an mi je pravu kajšan gro-zan zidar si ratu! - Zaki sem ratu gro-zan? - je poprašu te drugi- - Zatuo ki tuoj nono mi je poviedu, de si mu zazidu adno posebno stranišče (gabinetto): kadar odpre vrata, se luč sama paržge, an kadar jih zapre, se le sama ugasne! - Muč, muč... mu oj nono ratava zmieram buj sbep! Je že cieu tiedan, ki mi hode scat tu hladilnik (frigorifero)! ★ ★ ★ Dva ta naumna sta imiela dielo v norišnici (manikomjo) an vsako vičer sta štiela sude, ki sta zaslužila. - S tistim denarjam, ki paršparam - je jau adan - kupim motor an bom betu po vasi! - Pa ist - je jau te drugi - kupim adno kravo! - Oh kuo boš smiešan, kadar boš betu po vasi na harbatu krave! - Se buj smiešan boš ti s tojo motočikleto, kadar jo boš teu must! r KLENJE Torak, 17, dičemberja svet Šintonih SanfAntonio ob 19.30 sveta maša. Pieu bo Matajur ob 20.30 vičerja svetega Šintoniha: bizna, "mužet an brovada",štruki kuhani a n ocvarti. Na stuojta parmanjkat! COMITATO PRO CLEN1A 1 -L h Sreda, 11. januarja 2012 1 VPodboniescu so lepuo praznoval božične an novolietne praznike Kamunska aministracjon v Podboniescu diela puno za zbuojšat življenje svojih kamunjanu. Tudi za božične an novolietne praznike je organi-zala puno liepih stvari za de vsi preživijo posebne dneve. Na pomuoč so ji parskočil tudi pro loco Nati-sone, fara an druge društva (associazioni), ki die-lajo na tistem teritorju. Začel so s praznikom za otroke, zaključili so pa s sejmam za tiste buj par lieteh. Bla je sveta maša, zmolil so jo v kamunski šali, kjer so se zbrali ‘noni an none’ iz vsieh vasi podbonieškega kamuna, an potle so šli pa h Škofu, kjer je bluo za pit, zajest, igre, ples, muzika... Z njim se je veseliu tudi šindak Piergiorgio Domeniš. Parjetna vičer zadnji dan lieta telekrat jih bo učila (“mal-trala”) Tina Fratina Žagar. Tečaj plavanja (an prosto plavanje), pru takuo tečaj smučanja, sta v pripravi. Plavanje bi muorlo začet februarja, an bo, ku po navadi, vsako saboto od 19. do 20. ure v bazenu, pišini, v Cedade. Tečaj smučanja (corso di sci) bo tudi lietos v Podklo-štru (Arnoldstein) v Avstriji štier nedieje februarja: 5., 12., 19. an 26. Sevieda, če bo snieg! Kries je “zažgau” staro lieto v Ruoncu V Ruoncu na morejo pozdravit starega lieta, ki gre an te novega, ki par-haja brez orga-nizat kiek posebnega vsi kupe. Takuo an lietos so se va-snjani zbral okuole velikega kriesa, ki so ga paržgal okuole osme zvičer. Vsi so se okuole njega griel an uoščil vse dobre za novo lieto, ki je parhajalo. Kaj-šan je poskar-beu za skuhat brule, the an Bluo je zlo parjetno an uriezat “paneton”. “toplo”. Puodemo plavat, se gibat an tudi smučat... če bo snieg Planinska družina Benečije parpravja tečaje za otroke an odrasle straja program za lietos. Za kar se tiče telovadbo (palestra), je že vse na mest. Spet se začnejo “trudit” v sriedo, 1. februarja, od 19. do 20. ure v telovadnici sriednje šuole v Špietre. Ku že lieta an lieta, tudi Lieto 2012 je kumi zače- le, tudi Planinska družina lo, an že vsi smo spet na die- Benečije, ki pru tele dni po- Lieto 1943, bieram v družini Sdraulig Gledat stare fotografije je vsiem všeč. Videt kaki smo bli, kaki so bli tisti, ki jih poznamo an imajo kako lieto vič na ramenah. Kajšankrat je žalostno, zak vi deš človieka, ki ga nie vič... Na teli fotografiji, ki nam jo je posodila Giovanna iz garmiškega kamuna, je ta zad napisano: “Anno 1943, casa Clodig, famiglia Sdraulig. Cresima.” Al zapoznata kajšnega? L Srebrna kaplja PET SREČANJ S STROKOVNJAKI Žeja (zelišča) v Benečiji od A do Z Angelika, Arnika, Bezeg.... Prvo srečanje v ponedeljek, 16. januarja ob 19.30 Hlodič »Alla Posta« Mohorin l NOVI MATAJUR NAROČNINA Abbonamento j ITALIJA.................... EVROPA.................... AMERIKA IN DRUGE DRŽAVE (z letalsko pošto) . AVSTRALIJA (z letalsko pošto). 37 evrov 42 evrov 62 evrov 65 evrov Miedihi v Benečiji Dreka doh. Maria Laura 0432.510188-723481 Kras: v sriedo od 13. do 13.30 Trinko: v sriedo od 13.30 do 14. Grmek doh. Lucio Ouargnolo 0432. 723094 - 700730 Hlocje: v pandiejak an sriedo od 11.30 do 12. v četartak od 15. do 15.30 doh. Maria Laura Hlocje: v pandiejak, sriedo an petak od 15.00 do 15.30 Podbonesec doh. Vito Cavallaro 0432.700871-726378 Podbuniesac: v pandiejak, sriedo an petak od 8.30 do 10.00 v pandiejak, torek, sriedo, četartak an petak tudi od 17. do 18.30 je trieba poklicat priet Čarnivarh: v torak od 14.30 do 15.30 Srednje doh. Lucio Ouargnolo Sriednje: v torak od 15. do 15.30 v petak od 11.30 do 12. doh. Maria Laura Sriednje: v torak an četartak od 11.30 do 12. Sovodnje v torak an petak od 17. do 18. doh. Pietro Pellegriti Špietar: v pandiejak an petak od 9. do 11. v četartak od 9. do 12. v torak od 16. do 18. v sriedo od 16. do 18.30 doh. Daniela Marinigh 0432.727694 Špietar: pandiejak, torak an četartak od 9. do 11. srieda, petak od 16.30 do 18.30 Pediatra (z apuntamentam) doh. Flavia Principato 0432.727910/339.8466355 Špietar: pandiejak, torak an četartak od 17. do 18.30 v sriedo an petak od 10. do 11.30 Svet Lenart doh. Lucio Ouargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak, sriedo an petak od 8. do 11. v torak an četartak od 16. do 19. doh. Maria Laura Gorenja Miersa: v pandiejak, sriedo an petak od 16. do 19. v torak an četartak od 8. do 11. Za vse tiste bunike al pa judi, ki imajo posebne težave an na morejo iti sami do špitala “za pre-lieve”, je na razpolago “servizio infermieristico”(tel. 708614). Pridejo oni na vaš duom. doh. Pietro Pellegriti 0432.732461-727076 Sovodnje: v četartak an petak ........ od 11.30 do 12.30 CUP - Prenotazioni telefoniche visite ed esami ....................................848.448.884 PSA - Residenza Sanitaria Assi-doh. Tullio Valentino stenziale (Ospedale di Cividale) 0432.504098-727558 0432 708455 Špietar: v pandiejak, četartak Centralino deli’ Ospedale di Civi-an saboto od 9. do 10. dale ..............0432 7081 Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 13. DO 19. JANUARJA Čedad (Fornasaro) 0432 731175 - Srednje 724131 Rezija 0433 353004 - Ukve 0428 60395