St 49.
V Gorici, v cetvrtek 4. decembraJL873.
AAA.
„Sofo" izhaja vsak cetvitek in telja s poSto prejemana uH v Gorici na dom yosiljana za timh-huifte polit. <lmfitvn „8oca'(:
Vse leto   ......   f 4.--
Folicta.......±~
Cetvrt leta.......J.10
Za nedruiuhnike :
Vse leto......i. 4.f»<)
Pol leta       .......~.&*
J  Cetvrt leta____,   ,   . ...    ., ...I.Li>
Posawezne §tevilke w d.»bivajo \,o 10 soldov v Gorici pri Pateruolliju in .Sn-hsirju; v Trstn v touakarnuMh „Viu <lel Bi'lvpiliTo I7f>" in „Via ilt-lla e;i.s.»rma i'AY-
Drugft seja jo bila, kakor uLe povedano 7, nov. Dnevni red je znau.
Navzocui so d.-zelni glavar, cesarski zustupntk in 14 poslaocev.
Zapisnik zadoje seje je odobreu.
Dezelm glavar naznanjat da so gg. baron Bitter, gtof Strassoldo in dr. Maurovio zadrzani, in da je do-volil g, Pagliaruzzi-ju oseoiduevui odpust. Dalje bere pismo zadnje imenovanega, v katerem se odpoveduje mandatu kot ud dezeloe komissije.
Glavar omenja, da postavi volitev novega uda ce-niiue komissije na dnevni red ene prihodnjih sej,
Po tern priobfiuje glaviu* pridjano interpellacijo, katera jo namenjeua veietdavui vladi, in ki se take glasi:
1.  Vlada je poizvedela iz brez§tevilnih ugovorov in pritozeb, katere je dobil* ud okrajmh eeuilnih korai-s)j, od /upanstev ia obcinekih statesinstev, od mnogib posestoikov, od kmetijske dru/.be in tuili od de&elnega odbora, da so jftvni opravuiki pri okrajuih ceniltuh ko* misijah in pri Uf/.elni komiiiji ravnali zoper potitavo 24. maja 1869. in jo zlorabih; vpr.ida se teduj, kttj je vlada stonlu, ali kaj nauterava storiti, da se popravijo in odvrnejo nasledki takega postopunja?
2.   Ali prevzaiue vlada od^ovornoHt za nepostavua dejunja in dogodke - kateri <so zakrivili njc poJloi/u opravuiki ?
Del Torre, Matija Doljak, Ant. dr. ^igou, Ant. Cerue, dr. Lavric, Jo3. Faganel.
Vladni zastopmk, katereruu &e izroei interpellacija zagotavlja, da jo bode predlo/.d vet. vladi.
Zdaj naznanja glavar §e siedece petic.je, katere so dosle dez. '/born
Cestui odbor 6ervinjanski, prosi podpore za pieri-§ko cesto; — isti cestui odboi piosi, liaj bt sa vvr-stila cesta mej Stras»oldom m K.tjousem mej skla-dovue; « obciao gradi§danskega okrajaprosiji*, naj se jim poaiaga s posojdi; komenska ubeiiia prosi, uaj so ustanovi en stipen lij za dtjake ziv'mozdravni§ke sole;
LISTEK.
Kaj je strela. blisk in grom ?
(Konec.)
Str^lovod razpada v dva dela; prvi del jo zelezui drog, ki je na vrbu strehe prebit in v zrak nioli. Urugi del elektrovoda se veze s tern na vrh s!iehe in konda t zemlji. Ako bodes, da te strelovod varuje pred strelo, treba ga je tako vpeljati, kakor sledi: I'm drog, ki vrh atrebe proti nebu moli, more biti visi nego je dimnik all druge stvari na strehi, kajti po tern je najbliio etektricitetonosnemu oblaku izmej vseh drugili elektrovodov, ki so na strehi.
Drog 8am mora biti Ygoden elektrovod, konec nje-gov pa boded in navadno pozlacen, da nepostatie rjav in turn past.
Tudi mora biti precej niocan, zavoljo borje in ve-tror, pa tudi za to, da ga elektrtcna i»kia in razdrobi in da po novo izvoljenem si potu pobisuih ljudij ue o-bi§ce. Pri vebkih poslopjib je treba ved takih drogov, kajti vaak drog varuje pred strelo le na dvojno daljavo svoje dolgosti. Motss se toraj, ako mislis, da v tvoje poslopje ne vtreSot, ker stoje na hisah tvojih sosedov strelovodm drogi. Oni del strelovoda, kt se ve2e z prvim vrh strehe, mora tudi prav moSau biti, kajti elektriCna. iskra bi labko zelezo razbelik in tako drog pretrgala. Ta del droga more koncati v vodi, ker voda vgodno elektriciieto vodi in jo razdeli. Ako pa nij vode blizu, treba je drog tako globoko v zemljo vpeljati, da saj na niodvirneni konea. Ako tudi to mogoee uij, treba je konec ielezueg* droga glubuko v zemljo vpeljati in ga razcepiti.
- velikodolska ob6ina prosi za dovoljenje, da sme svoja ob6inska zemlji^a razdelifci: - cestui odbor toltninski proai podpore cestam kraj Baeo in Idnjce.
0 prvih dveb tockah dnevnega reda piedlaga dr. Deperis v oJborovem iraeim proraduue za 1, 1874. m ratlune za 1. 1872. vsek zalogov, kateri so izroeeni nje-govemu oskrbniStvu in nasvetuje, n»j so izvoli za nji-bovo pregiedovanjo, poseben odsek sedmib udov. Pred-log se sprejme in po konfiauetn dnevoem redu so bili izvoljeni sledeci poslanei v odsek: Caudu^i, Winkler, Gorjup, Abiam, Ilitter, Doljak in Pajer.
0 tretjem predinotu predlaga dr. Deperis v od-borovoin iineiiu tuko-lo: Deiohu odboi* jo po-»bla$Leu, da plaua niedojski Lupauiji ssuesek.987 gld. za issvrsi-tev nekaterili del, d.i postane prehod co« pJtok Ter varen, — kateri, dela se imujo narfditi po naertu zemljemerca Bomano.
Poslanec Dottori ugovaijn, da je bil de^.olni odbor u/.i' z laiisk.m euakim sklepom poobla^ceu odka-zati metlejski obeini za^eljeuo poJporo prav za ista dela in nasvetuje, inij zbor prustopi ua dnevni red ob odborovetu prudlogu.
Ta predion obvelja z v«eino glusov.
Poslanec Del Torre podaja dcZelnemtt odboru in-terpellaetjo, ki se tako glasi:
Okrajnemu ioiskeinu svetovalstvu v QradiSdi do-bajajo prav pogostoma piiujzbo zad^vnjuco izvrgitev uovih iolskih postav; iz tyga se mora po-tnemati, da bi trcbalo te postave popiaviti. Za kolikor se spo-niinjam, se jej o tern uie v z*duji zborovi sosiji go-vordo, in naro&to seje celo odboru, uaj prettesa, kako bi se dale oraenjene po^tave prouarediti, da bi uga-jale zeljam in potrebmn na§e dezele in to posebno v denaruem oziru in naj prod oh po tern dotictii nacrt dt-^elnemu zboru, da p^trdi. Uprasamo, kako je odbor izpolnil to nalogoV
J. Del Torre, Dottori, Benardelli.
De?.elni glavar jo hoee predloziti dez. odboru in odgovoriti na njo o svojem casu.
Na to naznanja glavar, da so mu podalt gg. poslanei Pajer, Winkler,  Deperis,   Dottori,   Candussi   in
Ako si pazljivo prebiral, kar sem ti dozdaj pri-povedoval, ti ba u^e znano, kaj je Mrela. J»i ako ti je teiko razutnljivo, kaj je strela, ti je mogoue §e zavoljo tega, ker vidiS tara, kumor strela vdari, podrte zidove, razkosana drevesa in vebko dru;ib prikaznij, a zastonj isees telesne stvari ki je vse to razvalila. Delo je viduo ali delalec je breztcleseu, elovcski lazum si pa ie§ko vidne vspehe brez viduih uzrukov misli. Ce pa se enkrat piemislis, da tud- oaa elektricn i iskra, o kleri sem tt uze v zaeetku pravd, sipe pre lerj in ti truplo tako prettese, da lehko koj mrtev postanes, m ako se sporainjas, da tudi ona iskra nema niti du§e nitt telesa, po tem ti bo zna biti strele skrivnost ja-sneja.
Iz vscga moras" pa tudi posneti, da uij razliko mej vodeno in ognjeno strelo. Vodeno strelo imeuuje§ isto, katera poslopja ne za^ge, ognjeno pa ono, kije .sazge. Razlika mej vodeno in ognjeno strelo tici navadno v podo-pji, ane v streii. Ako strela v zidovje vdati, uidesaneza^ge, kajti zidovje navadno ne gori; da pa veasib strela v zazigljtve stvari vdari m jib ne zazge, uzrok teinu je zelo inoeen tresk, ki zrak tako razdvoji, d i pri zedm-jenji og^nj u^e v zibeljki zopet zaduii, Tako vgasi tudi zrak v dsmniku ogeaj, akc se satnokresom (pssto-lo) v vanj vstrelig. Tudi steklena ali gia-2eva strela, ki je po pravljici budeea in na sedmo leto zopet vrh zemije dojde, je sad one cloveSke privade, katera si vidno delo brez telesnega delalca misliti ue more. Alt premisli, ko bi strela telesnastvar bill, bodisi steklena bodisi 2elezna, ali kakorSnakoli, mogla bi cloveka na tisod kosov razm:sariti; na3proti tenia vidimo pa pri vseh ljudeb, ktere strela zadene, da po tresku celi in navadno v isti legi o3tanejo, ko pred treskom; le ru-deca riza priduje, da s> od strele zadeti.
Uze priucip strelovoda te u6i, da strela naj raj§a
Del Torre sledeft predlog; Naj se izrofl peticija ce-sar8ki vladi, da odpusti davek okrajem in oboinam, kateri so v najhujiib stiskali in da dovoli zudo9tne;de-ivii'iiu podpore, da se potnaga kmetovalcom in do* lalcem.                      "
Ta predlog bo6e poataviti na dnevni red pribodoje seje, katera bo danes ob treh ur.ih popoludne prav zaradi tega predmeta.
Tretja seja. Pri popoludanski soji is tega dne so bili n.ivzocni vsi tisti poslanei, kakor zjutraj.
Obivar naznanja, da ste se financni in petioijski odtiek ustanovila, Prvi je izvolil za pcedseduika ba-roiu Huterja in za podprudsadiuka Oaudunsija, drugi pa za pred^udiiika Doltorija.
Na to bare poslanec dr. Pajer psticijo do o, kr. ministcrstva, katero sklepa so sledeeimi toekami:
Ministerstvo zt notranja opravila naj dogovomo /• tniiiislei'htvom za poljedolstvo, trgovstvo in iliumuo do* H.:/,e, da se dovoli podpom, poljedelskim in dolalukiin prebivulcem goriike giofije in sicor
I.   s tem, da m nemudoma ustavi tirjutov zemlji-Sdnega duvka in da se po torn po nstuvni pati dose^e popolni izbris enoietnega davka v tiatih okrajib, ozi-rotna obcinah na§e de^ele, katere je najhujo zadida letofinja slaba letina; kar naj bi'so uradoma poizvedelo;
II.  da se nemudoma dekretujejo javna, doticnim okrajem in oboinam koristna duia na podlagi u^e do-gnauih naurtov in da se v ta namen odkuzo denar iz erarskili zalogov;
III.  da se izprosyo po ustavni poti v tak nameu nove denarne podpore, ki naj bi se sprejele v ddavui prorauua za 1. 1874.
Zbor potrdi soglasno prebrano, prav tehtno se-stavljeno peticijo in naroei g. de^elnemu glavarju, naj jo on oseb to izroei in po Ipira pri   ministerstvu.
Glavar sprejme uarocilo in obljubi, da bo storil, kar je v njegovih moceb, da ne ostaue prosnja brez uspeha.
S tem je koncala seja in glavar si je pridrial, da povabi poslanec pismeno k priuoduji seji, katere ne more §e danei odlociti.
v visoke, bodece in taka trupla udari, ki vgodno elek-tnciteto vodijo. Z*radi tega ne hodi pod posamezne . drevesa, ki so na polji ah travnikih, kajii drevesa so za vo'jo visokosti iu soka \godni elektrovodi, Bolje je, ako se na tla ulefcos, saj ve.n, da si rajsi moker, uego dabitestiela zadela. Nij toraj ravno smeSen prod-log uaravosiovca Liehteaberga, kitten pravi, naj bi se na vsako po»auiezuo drevo tabbca pribda z uapisom: wSenikaj strela vdaii\ Tub nij pridno p)d dimnikom eepeti, ko gromi in treska, ker jo ditnndc najbrie vigi nego druge stvari na strehi, p>l«g vsegi pa saje v-godno eiektrieiteto vodijo.
Kaj je blisk iu grom?
Preden ti to vprasanje odgovorim, hofieva §e nek-tere /.nane ti prikazm pretuhtati.
Gotovo si u?.e veckrat se spusko streljal ali saj videi druge i njo streljati; gotovo si tudi pri tej pri-liki blisk zapazii iu pok slisai, ki mu strel praviS. Verujeui, da ti je znano, od kodi izvira om blisk, ko-jega konec puske vubs, k-jr ves, da je v puski smod-n.k, kateri se vzge; dvomi.u pa, da b. bil le eukrat pomisl 1, kaj prav za prav pri tein atreljauji po6i. Dj-belo me pogledag, ako ti povem, da prav za prav zrak poci. Z neiziuerno naglostjo zazeue pniguni smoduik iz pu§ke vse, se ceiner je pu§ka nabita; to razrusi in razkroji zrak, kateri se naglo zjpet strini ia zaradi tega luoeno poet. Zakaj se temu cudis? Saj tudi okob tvoje hi§e vedkrat borja brii:g.* in ako premisliS dobro, 8am pntrdis, da ono brizganje nij nio drugega, nego zrak, kateri se pri oknieah guli in so ua zidanib voglih tvoje hisa reze.
Zapazii si u2e tudi, da ovo biskanj^ pri streljanji temottie pr^store za mtglaj razsvetli in da je pok moc-neji, ako z moiaarjem,  at   se  mocneji ako z topom
'¦    V
Pri oznanilih so placuje za navadno priscopnu vrsto:
8 kr„ ce se tiska 1 krat 7   »   „   ,.   „     a krat 0   „   „   ,?   „     a krat 'An. -vcfio crko po prostoru in vaak p.>t 30 kr. m koluk.
MiU'ocninu in Uupisi nai so blago-voljno posiljajo uoxlnikn: ViMorjti JJO' leimi vGoria, C«»n. del (Jristo 186 lAixo ziviuskrga trga,kder be mihaja tudi uprav-iiistvo. — Uokopisi se no vrafiajo; dopisi n:ij w hlagovofjno frankujojo,'— Delal-ciin iiidriigiiu liupremoftiiiiu'HO naroijniiift y.niy.ii, al«> se ogla>v pri uv^lnififcvn.
S 0 Č A
¦                            ii. i ^                         ¦                                      ....
Glasilo slovenskega politiCnega druStva, gqri§kega za brambo narodnih pravic.
&f*ta seja, 3. decembra ob 4. popdladne. Pred-^edaWdr. Paier,-aeaavzocDi so Depretis, Strassoldo, Faganel, Pcllay, Pagliaruzzi in Ritter. Glavarja ny se z Duoaja.                 -                                      .              \
Ko jo zapisnik potijen, prebere dr. Pajer tele-gram, kaierega sta poslala Coruniniin Bitter a Dunaja. Glasi se takole: ^Cesar je inilostljivo sprejei zborovo adresso, io je svojo zahvalo izrekel v odgovora, kate-tega priobciva obsiroo; omend je slozuosti obeb na-rodnoatij v dezeli; pogovarjaje se dalje je obzaloval nesreco in re?86ino, katera znga posameznim kra-jem deiele.*                                                      _^   ,
Dr Pajer &ta tndi vladna oigovora na pntozbo del. odbora zaradi prcnaredbe ucnega nafirta na go-riskem pripravniSfc in na dezelnozborsko peticijo za preuravnavo tukajSnjih srednjh sofv uarodnem smtsiu. Odgovora sta oba za nas neugodna in poslanci so mej fttanjem *ladnih razlogov pogostou*^ razodevali izrazc hude nejevolje. Po»ebuo tani, kder se poudarja, daje treba ozir jemati na tukajsuje Kemoe.          I
Po Dottori-jevem predlogu inia oba odgovora pre-tresati zbor, ki se ima v ta namen ustanoviti kot od-aek, kateri bo po torn stavil primerne predloge.
Tukaj naj omeaimo, da so leto* nasi poslanoi akle-nili, da hocejo ise vainejs© stvari vsi skupaj razprav-Ijati, ker se pri nasih razmerab moci v mnogih odso-kib proved drone.
Dalje oaznanja predsednik, da j* ravno kar aoslo potrjenje v laoski sessiji sklenjene postavi, po kateri se ima hmofiiritt (posusiti) dofma mej Kobandoiu in Staroseloin. Naznanja tudi ninogo poticij doslih po aadoji seji, katere se izroce peuoijakemu odsekn, razun prosnje trzi&ega (woufalkoask* ga) ine=,ta za poaeben obcinski statut, katero prosujo bo tudi pretre&avai od-sek, sestavljeu iz^vseU poslancev.
Po prestopu na dnevm red b'*re porocevalec fi-nancnega odseka, Wnikler, porocdo o proraSunu zera-ljiscno-odveznega zaloga za 1. 1674. Doticoi predlog, iz katarega posuamemo saino Udiko, da se zuiza pri-klad za zemljiicuo-odvezne namen-: oi 13 na 12 ud-stotkov, potrdi se brez ugovora.
Odborov predlog, o katerooi poroca posl. dr. A-bram, da bi se poviksal strosek za zidanjo norisnice poleg tukajsnje bolnisaice radosrcnih bratov, je zbor zavrgel. V laaski sessiji je bilo sktenjeno, da so ima bolniauici dozidati poseben oddelck 'za biazoe, in da se ima v to potrositi 14.8UO gld., kolikor je bilo delo cenjeno, toda na drazbi nij hotel nikudo za ta znesek dela prevzeti. Pozneje sta sc oglaaila dva podvzetnika, katera bi ovo zidanje izvrs'>a, ako bi m povik§al gore omenjeui znesek za 15 odstotkov, tako da bi stalo novo zidaliice nekoliko uad 17 usoc goldtnarjev. Ufa lani so glasovali nekateri poslauci zoper uJboiov predlog m letos se je spremenila manjsma v vecioo. Pri razpravi se nij nikedo oglasil za besedo proti predlogu, kateri je pri glasovaoji pal.
0 tretjem predmetn poroca tudi dr. Abram; sprejei se je predlog, naj dozene odbor, da bo placeval trzaski magistral za vzdrzevaoje osmih gluhouemov v tnkaj§njem zavodn ne vec po 180, ampak po 215 gld. na leto od vsacega.
Dalje poro&i Jdr. Abram v odborovein imcuu zaradi dezelne hiSe na Piacuti, kateri ima erarv najemti za voje§ko bolnisoico. Letos isteka pogoilb j, po kateri je placeval erar letne uajeamine 1400 gld., kar je v sedaojih razmerab prav mato. Z* to se je odbor dogovonl zdotiduo vojasko oblastnijo, da se iiajemuma poviksa na 2500 gld., m to za 10 let. Zbor potrdi dotidno najemno pogodbo.
Dezelni odbor predlaga po svojem poroCevalci, dr.
streUjas,  ker moznarjev   in topov strel  mocneje   zrak razruii nego puskeu.
Ravno tako se goli tudi pri elektridoih iskrah in pri streli. Ko se elekfericoa iskra ozivi ali prizge, raz-svetli temotne prostore; strela pa, neKoidrno njocua elektriLna iskra, razsvetli za miglaj dobne in hribove; ovemo razsvetlenja pr&vimo blisk.
Slaba :n mala elektncna iskra ne razkruji mocao zraka, toraj tudi moduo ne po5i; mocoeja ga razkrojt mo5oeje in tudi mocneje podi; strela pa ga z grozovito silo razruii in razkroji, zaradi tega ta.li grozovito podi : takemu poka praviino grom Grora. udueva od o-blakov, hribov, gozdov itd., zavoljo tega »h§imo po-- daljSanje ia pooavljanje pi vega poka aii groma: to je gremeoje.
Kako pa, da navaduo grom pozneje siiSimo, ko blisk vidimo, ia da vcasih celo bliskati vtdimo, gro-menja pa ne slisimo?
Skusnje nas ude, da grom, pok in sploh vsak glas nekoliko casa potrebuje, predno do nasih uh dospe, in sicer vec" dasa, ako je glasov vir dalje, mauje casa, ako je blize. Vem da si uze od dated vide! soseda, ki je ;\ kako drevo obsekoval; pri tej prdoznosti si opazil, da so-sed veliko pred po drevu mahne, nego'ti pok mahHa sli§i§. Ako pa poleg soseda stojiS, vidii mablej in sli-ffi pok mahleja na eno. To ti je porok, da je res. ! nidno, kar jaz trdim.
Hitreje nego glas se 5-ri blisk in vsaka svetloba. Ako. od dalje streijati giedamo, vidimo blisk skoraj v ramo istem*<6aBu, kakor ooi,   ki so p.deg streljanja;
Deperisu, aacrt postave zaradi odprave doae3kazanor-
malne sole in vpeljave   iolskega doneska od zapuSdio.
Po tem.Jiacrtu bi se imel razveljaviti   neki dvorni de-
! kret oSila*1^^B, po katerem se pobirajo doneski iz
I zapu§din~ V ?korist zaloga za normalne sole;   na mesto
teh doneskov pa bi se imeli placevati iz zapuSdin pri-
i merni odstotki v prid dezelnema  penzijskemi   zalogu;
ta predlog st» izi'odi odsekn,   sestavljenemu  iz  vsega
I zbori, io enako tudi nadrt postave,  katerega predlaga
I odbor zaradi nekaterih prenaredeb v novih solskih po-
sta«ah.   Ob obojih teh predmetih bomo obSirneje pri-
hodnjid porocali.
Volirev enega. uda v dezelno komissijo za nrav-n uo zemljiScnega davka se odlozi po Dottorjem pred-'ogu /.a eno prihodojih sej.
Eonecno uaaoanja dr. Pajer Dottorjev predlog, ob-segajod na5rt postavo zaradi vzdrzevanja druStvenih (consorcyaluibi potij. Sprejme se Dottorjev nas vet, da se uze daoes isrodi ta predlog ve6kra#omenjenemu odsekn, obstojeceoiu i% v«»eb poslancev. Prihoduja seja bo v pettk ob 11. un predpoludue.
Dopisi.
V Gorioi, 4. dec. (Citalidca, slovesnost, koristne na-pr^ve.) 1. decembra smo imeli obdni zbor ditaluice; na dtievnan redu 'je bilo porodilo tajn;ka, racun in pror»C*nn, po tern votitev predsednikfi, denarnidarja in druzih odbornikov; bilo je navzodoib 76 udov. Pred volitvami se oglasi dr. Lavrid k besedi, da bi goyoril zarad paravnave, a predsednik dr. Tonkb ga z njemu uavadnim osornim glasom zavrne, da on ned.i besede, ker je n» dnevuem rcdu le v«>btev; na kar Lavr;L od-govarj i, da hoco ravno k tej toCki gevoriti in*dr. Ton-kli se enkrat govorjenje dr. Lavricu zabranr. Kaj duda, da po takem zandarmskem postopanju je moogo go-spodov in zoamenito Tonktijevib kolegov % osupojenim glasom predseduikn javuo o&talo surovost in netakt-nost. Pa Toukti ima, kakor znauo, prav debelo kozo in se je vsemu temu smejal, kakor se T* kak »faiteles* v obraz smeja, de rou re6e§, da je slepar. Naj si uze bode k kor koli h,>ce; mi konstatiijemv, da so celo gospodje, ki se ne mesajo v na§e prepire in ki se nij-so nase naroduosti, Tonkbjevoravuanjeobsodiiiinjavno izrekli, da se jim Tonkli studi. Vsled tega so trije udje prect»j dvorano /.apustili in nij-jo glaaovali.
Ker se mej pvetrzkom obdnega zbora zbog nes-praverlljrvosti posebno duhovnih gospodov, vk'jub nago-varjanjn od ve6»b stranij nij moglo priti ,do nobenega poraztuaa, so si stranke pri glasovaoji strogo nasproti stale. Voli se v prvo predsednika in dentrniSarjii, dr. Tonkli dobi 38 glasov, prof. E-javec 32 in dr. Abram 1 glas za predsednika; ogromno vecino pa dobi g. Je-glic za denarnicaija; dva gospoda, ki bi b.la za prof. Erjavca glasovala, prisla sta eu hip pred zacetkom skrntinacije, vsled cesar jim predsednik nij pustil gla-sovatr. Iz tega se vidi, da bi bd Tonkli prav kmalo padel vkljnb vsej agitaciji od strani miade kurije in starega odbora, kateri je 2 dni pred obSnim zborom 15 novih udov in sicer muogo taktb udov sprejei, ki po Tonklijevem predlaoskem mnenju nijso sposobni za Crtalnico, k^r nijso nenarodnjaki, §e manje pa iriteli-gentni, da bi: iz duSevne potrebe vpisali se v socijaiii'* drustvo. Sli§i. se celo, da za nekatere t»ke u>le kur-jevci mesecmno pladojejo. Ker pa je bit izvoljen Tonkli, je 35 mlajsih udov, mej njimi muogo profegorjev, uciteljev in advokatov zapustilo dvoraoo, in pu->tili so duhovnom in njib privrzenci, da si sami   volijo   oibor
pok pa dospe kasnejo do nasih uh nego bisk dooecs, kajti se dolgo po bhska slisimo pok strela. Po ,tem nam je mogoce zvedeti, kako dalec od nas je prostor, kd^r streljajo. V ta naoien je treba, da vemo, k diko stcpinj je oni ki strelja, od nas oddaljen
Yelikostrandki p>skusi nas u6e, da je streljalec ravuo 1050 stopmj od nas oidaljen, ako mej strulom in bliskom en trenuiek preide; dvakrat tak» dalec je od nas streljalec, ako dva trenutka, desetkiat ako de-set trenuckov mej strelom in bliskom preid->, itd.
Te razmere veljajo pa tudi za grom in b'i^k. .Ako
vidis blisk in ob enem sli§i§ grom, po tern bo lisi go
i tov, da je prav blizu tebe trescdo;  ako tpa po biiaku
dolga casa groma ne siisis, bodi prepnean,  da te ista
| strela ne bode vi§e oskodovala,   ker je dalec od tebe
trescilo.
Ako boces zvedeti, kako dale5 je od tebe nevihta (hudo vreme), vzemi uro v roko in §tej, koiiko trenot-kov preide mej gromom io bliskom; pomnozi na to stevilko 1050 tolikokrat, kolrkor si trenutkov mej gromom in bliskom nastel; stevilka, katero dobis, ti pove koiiko stopinj je nevihta oddaljena.
Sredstva, po kojh svetloba in glas do nas dospe-ta, so razlicna; iz tt-ga izrira znana ti resuica, da je svetloba dalje videti nogo glas slisati; zavoljo tega vidimo tudi v casih bliskati, a ne slisimo grometi.
To so naravoslovr.e . resnice,  katerih si raenda ti, blagovoljni citatelj,  sedaj   prepricati.    Vrai   teUaj raz sebe babjeverske kvante in ne isci dudezev taa»,   kder 1 Jih «U !                                                     J. Berbuc\
tsssBssgm ,.....¦*¦„¦" ssssssssssss'......   '-'...isssssaeaeasssessBSBses^gas.
in iz svoje srede, kajti nikdo nij hotel biti odbornik pod Toiklijevem preis<dnistvom, t zaradi tega sta so tndi gg Etjavec m VoduS^k odpovedaia odbornsstvu, <Je tudi sta bda od nasprotne stranke izvoljena. Slisimo tudi, da zm *reu gospod Gresic no6e sprejeti pri tacih okoisciuah te casii. Teinu ne nij prav ni5 cuJiti, kajti znaLajni clovek ne nuri poslovati s clovekoin, do ki-t^reg* njma spustovanji ia zaupanja. Pa pustimo to, dr. Tonk ijevo obnasanje je bilo res taktno, So govo* riti mj pustil, ce je vi.lel, da ran gie kedo do zivega. Take svobode, kakor v nasi citaluiii, pac nikder ne dobis. Ce zapises kako zeljo v bukve za pritozbe, ti goriskt odbor uikdar ne odgovori, predlogov iuinter-pellacij ne smemo staviti, kako si hocem pomagati? Pa prav ttkisto, saj boate letos, gospodje, kakor lani satui— gospodarili, in za pustne vcselice si iebko narocite oa rozenkraoec in stacijone.
V pont'de'jek in tvorek smo imeli v Gorici velike alavn.Hii petindvajsetletuega vladauja nasega cesarja. Sl.vi, jst t>e je visila v istem redu, kakor smo zadnjid porocab. Na Travniku je bilo gotovo 15000 ljudij. A tudk Wez demonstracij j nijsmo ostali. Mdo pred slo-vesno>tjo pocila jo petarJa pred nemskim drustvom rConcordija" in razbiia dva kip i. Kna petarda je bila postavSjena pred glediscem, dmga pri dr. l'ajerju in tretja se pri Wiudspacbu. A siudnje so bile menda brez v;«peba. Kedaj se bodo pac tako utumue demonstracij..; opustile? Ravno ob isttin rasu so tudi v Trstu petarde pokale.   Nijso li ti pobnlini v tti-zi'i
Nfkuteri nasi dez. pos'anci uameravajo v zbotu predlagati, da bi se za naso dezelo lju<lska bauka vs* tanoviia. To smo mi uze v zudnji Soci priporudevati. Tadi itahjaiiski list pise za to idejo. Nujna potreba take bauke je tor«j pnzuana, in upijmo, da se bo)lez. zboc te tdeji; dejanstven» pop* j*v. Tudi drastvo za po-r.ib) (Cons imv* rein) jeimi v zivenjo stop ti in je u/.e ii temu pr^potrebnemu skoro oa tnlnih uogab. Neki je uze muogo Slovencev drustvu p.istopilo. Bog daj, da ne bt ne  bili te napravi le pia ties deria.
V Gorioi 4. decembra. — LotoJnja dezelnozborska sesija ventlur ne bo tako borna, kakor so jo o za-cetku mislilo. Dezelni odbor se je kar nnenkrat pre-dramil in je prodlozil dva na^rta postav o .solskih zndevah, katera pa obsegata sumo dolocbe v dennrnein ozizu. Drugih prenaredeb si drzne §e odbor predlwgftti, ker so note solske postave stoprv obveljule in se §« ne more govoriti o zancsljivih skuSnjah in poizvodbiili^ na katere bi se vendar morale naslanjati take bistvenepre-naredbe. — Slisimo, da pride tudi vpnisanje zastrun zdruzenja obcin na dnevni red; kaj se bode o njem sklenilo, nij Se mogofie ugantti, ker ,je raiSljenje o tej zadevi zelo raz lie no. Ako bi hotel zbor ozir jemati na skoro soglasno menenje obcinskih zastopov, ne privolil bi nikakor v posilno osnovo velikih zupanij. Iz mnogih ozirov se da pa takanaredba prav tolitno zagovarjati — in ce ne druzega bi bilo vsakakor zeleti, da bi se na§e obcine vsaj po nekakein sisteinu uravnale, ker so sploh tako neredno raztroSene in tu pa tam tako nespametno o-inejene, kakor bi jih bila ploha z vetrom in vrtinci po dezeti razsula. Zolo poirebna bi bila revizija in preu-ravnava katastralnih in zupanijskih mej — v dosego lozej mogo^ega, rednega gospodarstva posamezoih v obcinah.
Jako zanimiva vtegne postati razprava zaradi vlad-nih odgovorov na pritozbo dezelnega odbor zoper po-nemcenje tukaj^njega uciteljskega pripravniSca inna pe-ticijo, katero je bil sklenil zbor v lanski sesiji v dosego preuravoave goriskih sol na narodni podlagi. Pa sta v resniei resnega in tehlnega pretresanja vredna oba ome-njena odgovora in-potem seve, da tndi energi&nega protesta. Na§ zbor in odbor sta se ozirala, ko sta skle-nila in odposlala reccnaspi.su. na zelje in zahteve eele dezele, v kateri prebivajo Slovenei in Italijani, vlada pa se izgovarja s pe§eico nem§kih naseljenuev v Gorici.
Tern hoce biti praviena, oba druga naroda naj bi
[ po sili uzivala potrebno dn§evno hrano iz nemsko poso-
I de. — Odbor je omenil v svoji vlogi  posebne, vaznosti
I in koristi neraSkega jezika in da mu treba  oduieniti   v
solah dostojno stevilo ur — vlada je  pozeljivo zgrabila
namesto ponujenega ji mozinea  — celo roko in  trdi v
svojem odgovoru, da je nasi mladini le te tedaj mogoce
nauciti se nemscine, ako se v  njej  predavajo  tudi   vsi
drugi predmeti. — Pa ne segajmo zboru v njegovo raz-
pravo, saj se smemo   zanaSati, da bo on,   kakor je   pri
vcerajsnji seji soglasno razodel svojo nevoljo zaradi vlad-
nih sofisticnih razlogov, tako tudi soglasno sklenili odlo-
cem protest proti vladnim  ponemcevalnim nameram.
Tukaj naj opozorujemo nase  dezelne  poslance  se
na eno.principijelno  enako vazoo zadevo,   katera bi   se
tudi morala v zboru enako drugim   vaznim  vprasanjem
razpravljati, — in to je prepirnost mej  solkanskim sta-
I re.sinstvom  in  goriskim   glavarstvom  zaradi  nemSkega
I dopisavanja. — Vso kaze, ka  hoce  sedaj na vlada  slo-
v«>nsko uradovanje cem brze tem IjubSoiz svojih uradov
izpodriniti. To kaze Winkler-jevo na^lo preme§cenje —
v sluzbo, katera je  njegovej  dosedajui  delainosti  ctsto
tuja, to kaze postopanju goriskega glavarstva, to posne-
mamo leko   iz vladnih  ugovororov   v poprej  omenjeni
solkanski prepornosti in iz mnogih drugih  znamenj, ki
se dan za dnevom ce dalje jasnejge prikaznjejo  na pod-
I nebji sedajno vladne politike.   In temu naj bi   se   nag
I dezelni zastop ne ustavil, on, kateri je  do  zdaj ge   pri
vsaki iprtliki zagovarjal nauela narodne  enakopravnosti.
I Stvar ja vsakakor pomisleka vredna in  mi priporoCa-
mo naslm  poslanccm  prav gorko, naj sedajne ugodne prilike ne zamudijo.
Tudi vprasanje zastran obcno zazeljene uiavnave na-§ih javnih zemljiscnih knjig, bi se morale v sodajni se--siji ogretij sicer bomo eakali resltve do sodnjega due. * Delovanje tiasih poslancev obeh uarodnosti jo do zdaj lepo slozuo, tnedsebojni prepiri so nekali in to nas mora navdajati z veselo nado, da bodo njihovo skupno, marljivo prizadevanje dezelno koristi izdamo pospoSevalo. T to ime bog poraozi!
te Solktm 3. dec. [Ivy. dop.] Na GoriSkeai itnamo toliko zavarovaluih ageutov, da se jim uze akoro ne moremo ogibati; kukor v dasih beraci, tako te zdaj nadlegujejo agentje raznth tujih zavarovalu-c. Pndejo pretekli teden ntkteri gospodicici iz Guiicu iu siujo uase kmete, uaj se zuvai ujejo pri neki banki „Uuiouts*, (Zveza) in v resuici vjauiejo nekatere inanje piecidue; drugi bolje paiu«tui pa jim odgovarjajo, d a imajo uze „Slavijo" in BSiovenijou, ce se hooejj zavarovuti. Pa te gospodicici jim navezejo madvedu, da slovan^kebau-ke bo uze falirale; zopet drugod so pravih, pokn-zavSi sloveuski plakat, da njth dru&tvo se klice r.Zvezatt in da je toiej v zvezi se sloveusko Sloveuijo ui ko nt— kateri tudi tenia uueejo verjeti, iim zacuejo agentje razkladati, koliko dobirofc pouuju druStvo •Zveza*, da naauec prav po nizki ceni zavaraje, da ima vehk kapital, da povraca skolo tti-Ji za taki zavarovuua zvmeeta, ki se kaj poSkoduj^jo ah crknejo. Na to zadnjo obljubo se res dado vjeu flejuekatori koietjoker na tern jim je posebno iezeee, da ob zmuo ue pndejo, ker pri nas bo vohm glhvui del zusluzka. A pievitim so vendar bill toliko, da gredo glavuega ageuta v Go-rici poprasat, ce res batika BUuio»efc povrae Skodo za poskodovano ah umrlo ziviuo, knkoi* so jim zagotovih sleparji, ko so jim zavarovuli hiSe in ziviuo. Giavui zastopmk jim lee tazlozi, kakor je iestu6i»a, da untnree dobe le tislikrat plaeilo za'zmno, ce oua zgori v hle-?u, a nikakur ce pugis.o na drug naGin. Ko kmeije to slifiijo, cdgovoiijo, da ker so se pogodiii z ageuti, da ja zavarovuua zivma prott vsaki nesreci, mj zava-rovalna pogo iba viljavna in d» nic ne p'acajo, na kar jim giavui zat>tup,k zazuga a tozbo. Kuiotje se zuae-rum cakojo, da bodo slepanjo pred soduijo odkrili, pu tozbe noco biti in je gotovo ne bo.
Pa Se dritzih sredatev se posluzujejo ti gospodje, kateri si na poSten naem kruha zaslnziti ne morcjo, ali noCf jo, all pa v mestu sploh to veljajo, kar pri nas ro'ja uavadui potepin; ee vidijo kakoga km eta, ki zua h.ati iu pisati in je dober narodujak mu pokazejo slo-veuBki plakat in pravijo, ua je tauka v Ilium bluo papeza, in da s teiu, da be pri banki zavarujejo tudi bvttega oLeta podpr.tjo in Ua so sploh vsak dober ka-tolican mora zavarovati pri tej banki, ce hoc-, da bo njegova hisa pod protekcijo papezevt-ga blagoslova ltd. Viditi ,| tak h sredstev se posluAujeju oui gospodje, kateri se bhmjo celo, da t>o Siovenci, ko pa v Gorico piidejo, se pa norca delajo, cts, da so naplahtali ne-unme M§klavarje."
Pomisiiti je7 da so Solkauce naplahtali, ki so pri-merno pametm m prebrisani kaietje, kako pa so pasu le po nasih gorah slepariliV Shsi st-, da jim je v Cirk-nem*uze ?.U{anija prepovt*dala po oncm kiaji rogovoliti. Zdaj pa naj razjasnim kaj je banka ,Unjone" ali uZveza".
Ta banka je iuOttran^kn, iialijauaka, su le lansko leto ustani>vlje;i:., kapitaia uplac.m ga ima komaj 1 miiijon goldniatji-, i<d;ij se preinaio, da bi domace zavarovaoce popoluoma garanta*ala. Zato pa ker jej nij toliko za obs'anek, zuvaruju po vsaki ceni, kakor je to storila znana Piovidem-ija in eleinentarna hanka, kateri obe moratc biti nasim kiuetom si; predobra v Bpomtnu, kakor bitro jih boie oni duuarji, koje ste jim one dve banki pozrle.
Ali gonski posestuiki ne pujte veu na led; za-varujte rajsi svoje premoienje pri „Slaviji, katcra jo nze utrjeuo in bogalo slovau:>ku drusivo, ali pa pn Sloveuiji, za kaiero garantirajo akcijonarji, t«ko dabo-d'vpoprej akcijonarji zgabili do 6 mtlrpma gl., predno bodo zavarovanci kaj skodovam.
Iu ce tudi s kouca prt wSloveuiji° nij bilo naj-boljse gospodarstvo, je to edino ua bkodo akcijouarjev, po uikaktm pa zavarovancev.
Sloventi, drzite se domaLih zavodov, da dinar do-ma ostaue, in da boste bolje gotovi.
V Ljubljani 3. dec. [Izv. dop.J (Hohenwart. — Blantaza. — Lesar. — Naiodna tiskarua.) Gdo se ne spominja, kaj so si sloveuski kierikalci obetuli od Hob en wart a, ce ga sprav:jo vurz. zbor? Mishii so ti ljudje, da bode Hohenwarfc v drz. ^buiu z euim samim govorom sedaujo vladno sistemo prekucnil in in klertkalcem pa le<iera 1Ltorn v s< dnia nebesu poma-gal. Pa glej, Hohenwart bkiice bhod vseh avstrijskih federalistov, pa se mu ue posreci pripiaviti Cehov, da bi u&topth v drz. zbor. Da, uui v zbor vstopivsih f^-•leralistov nij mogel v en klub zdruziti. Vsn Avstrija je po tern cakala, kafco bole Ilohtinvart v aJre.sn. de-bati zoper centraliste gromel. Adresna debataje prisla, u Hcheuwart je samo povcdal,  da se   njegov   klub ne
bode udtlezeval razgovorov. Pa niti ta' kmb ga uij ubogal, ker Herman je veudar proti adresi govoril. Prida na vrsto novo drzavno po«>oj!o. Kaka lepa pri-lozuoat je b.la to za vsakega poslu.n<i, vta bi bil se skorpijoni sibai Sfdaigo , sistemo. H'Uci.ivrnit se res vpise au'j gotumike, toda ko pride vmia uanj, zborni-c.t ut.htie m I ea tla bode Hohviiw^rc g-jvoal fultiti-nauten govor, a H. samo i)ove, da — ue bo le guv-j-r.l! — Nij <»!Ja tor.j, ce Hohenwartuv nimnui zgubja svojo bliseobo. Kakor cujem iz posiauhkdi k.ogov, una mej aaliceutratisti cdo Armeneu l'eiriuo kot politik veco Vriijavo nego Holtetiwart in sploh se suj mej po-slanci misel,. da Hohenwart uij ual svojemu lmoistei-«tvu nicesa drugfega uego ime,- idejo njegoveya mini-"steistva pu da je rodil Schatt'le. Tmti nu je znano, da se //Uij uekatert kraujski fajmostri in kaplani za usesi praskajo ter Be vu skrivaje ugibljejo, da Hohenwart centrausti'M vuidar mj tak str.h, kakor so ga .Novice*, nUhw. „biov Go^p.* blovcuceiu v Oavido-vih psalmih in koturnskih odah opiso\ali. Alozje, ki ga na tanko poisnajo, pravijo, da nij nicesa drugega v njem n- go h i ro k va t in a rist ok ra t. Vedcrenio!
Kranjski zbor zboruje uze nekolko dmj, pa do jbedaj 6o nij prigel uoben piedmet na duevui red, ki bi bil ioiel vec nego c.sto lokaluo vazuo^t iu zauimivost. Opombe vredna je samo blamaza, ze katero moramo dr. Costi ct cump. hvale^m bill. Dr, Oo^ta je nam-rcc vlozil uze pred dveoia letomu ptotust zopet lohrev dr. Kal teneggerja in dr. IS up pan a, ki eta bila izvoljena za dez. poslauca. Po dolgih dvdotuih preis-kavah se je pa pokazala, da se pri vohtvi mj godila nobi-na nereduost, ker je bil samo 1 voiilce iz vuliiuika izpu§cen in da je dr. Coitakar.iz ciste srboritosti zoper volitev teh dveh po^laneev protest vlozil, ker si je za* naial ua to, da tuu bode zborova vectua pu'trdila. A zborova vecma vidi, da se je volitev redno vrsila iu da je toiej ne more obvreci; pa tudi ko bi se bila vo> htov inreuiio vrsilii, bi se ue upala zoper dr. Kaitt-n-¦ggei'K ki jo dezelni glavar, ua prate stup.ti, kajti viada hi baje zbor po tern preoej razpustila, Osta!o totej mj ni6 drugega nego vohtiv potrditi. Poltoni domaci ljudje in political uasprotniki se pa sedaj po pravici \a nas norca delajo. Pn tvj priliki m)ram o-pominti, da pod Golovcem iu na mocvirji v Crni vasi stanuje vec kmetov iu posestiukuv, za katere Ijubljan-ski magistrat samo takrat vo, kedar davek od iijih zahteva. Ti poiteni kuiet e iu kremaiji so veci del ua-rodni, v uobenem voliliuku nijso vpisani. Magistrat sam jim gotuvo iz lastue micijative ue bode mkoli dal voliiue piavice, ker ve, da bi narolno voliii. Kaka je to, da so dez. odbor kranjski v dvt-letiii preiskavi ni-koli teh pozabljenih volileev uij spomnil ? Stvar je vazna, kajtiti inozje bi o svojem casu uarodnj kom v Ljubljani lehko do zmage pripomogh. Vigdantibus jura I
Ko bi clovek hotel in mogel Bieiweisoveoiu om nibusu verovati, po tern bi moral biti prepricau, da umrli prof. Lesar je bil glavna podpora slovonski matici. Beruc nekrologe po ujcgovi smrti sem res mislil, da so se pn matici z njegovo smrtjo najmanje trije stebri podrli. Ali cujte, koliko resnice je na tern. Prof. Lesar je vedino matiduih upravnih knjig zapustii v uajveeera neredu. Vse je zmedeno i zme§ant), novi tajmk je uasel cole fascikle aklov, ki nikder nijso yknjizeni nobe.ie stvari nij na svojem mestu. Nered je tak, da si novi tajuik nij upai pisaruice bam urediti iu has za to mu je morai oibor §e uc.teija i'raprot-n i k a odbr.iti, d bodo prof. Tuiku pomagal pisarnico apet v tak stan pripraviti, kakorsei j« ,bil za L«vsti-kovega tajnikovanja, kajti kujige iz to^'cisaso v naj-lepsem redu. Prosim, g. Costa, demeatujte! Me bode piav vesohlo.
Wa litje kienkaluih krtov zoper nnaroduo tiskar-no" je ostalo br^z uspeha.
Iz gotovega vira vain uamrec porocatu, da je od zadnjega obcnega zbora pa do dunes ravuatolj „na-rodue tiskarne" prodal bo .60 novih akcij, ki so vse pri§le v liberalue rokc. Znauo je, da pri zadajem obe-uem zhoru so imeli klerikalci okoii 40 glasov. Od teh 40 akcij su j.h pa liboralci do daues 10 pridobiii, za-meujav^i zanjo „Slovenije-* tako da zdaj. im?»jo kleri-kalci im'j blizo 480 akoijaim k vec emu 25 glasov. To se mi zdr potrebno samo 2a tegadelj opoiumti, ker mi je te dni rudecenos f;ijmoster pravil, da se bode pri prihodnjem oben^m zboru flnar. tiskariieM v&e prc-obruilo in ker se tudi drugod ne manjka ljudij, ki to mislijo. Pia desideria!
Politicni pregled-
Cesarjeva petindvajsetletniea se je po celi Av-striji z velikimi sve&mostimi in navdugenostjo pra-znovala; posebno velikansko se je ta svecanost vr-sila na Dunaji; cesar je te dni sprejemal mnogo deputacij iz vseh dezel iu vsaki je kaj politico po-menljivega odgovoril, 2. decembra pa je cesar po-vabil mnogo deputacij na dvorni obed, potem zav-kazal, da se napraT^'o spominske medalje zavse ti-ste vojake, ki so od leta 1848. sem v kakem boju bili, da se poinilostijo Ysi oni,   kt so zarad   razza-
ljenja cesarja zapTti in da se mu kaj poroca o ta-Mh druzih kaznencih kateri zasluiijo, da se jim kazen odpusti.
Gospodska zbornica, katera Se|zmerora zboruje, noCe.sprejefci postave o dr^avni pouioSi, kakor jo je sklenila bisa poslancev; doticui odsek gOspodske zborniee miwtgS predlaga, da *'e-:?lajejo posojila tudi na vrednosfcno papirje brez drugoi'^okritte in da se sploh olajsa pot do posojil. Ker je ta postava ve-)ike iiujnosti in vaznosti, vtogne biti sklicau dr2, zboi se ta mesec v kratfco sesijo, samo da to, po-stavo reSi in zarad tega bodo najbriSe de2f zbori 2a iiekaj gasa pretrgani in bo drz; zbor §e le konec jauuvarja, ali prve dni februvarja zopet skup prisel za daljse zas'idanje. V moravskem de^olnem zboru je podai dr. Pra&ak v imenu ueskih poslancev jako odloCen protest proti direktmm volitvam, euak ko-rak so storili konservativci v Crorenjem-avstryslrem dei zhoru; od druzih deL. zborov nij go ni6 kaj posebnoga slisati; inenda bodo ua$i goriski odlocni sloveuski poslauci v posobni interpellaciji protesto-vali pro'.i diroktnem volitvam. Mladoceskih 29de«. poslancev jo polo^ilo mandat in jo ta komk s tern motiviralo, da ker ne morejo vslod sklopa ijveBine ceskih deL. poslancev stopiti v de«. zbor, nijso v stanu sa narod uifi storiti iu da zatorej narodu na-zaj izrofid oblasti podoljene jim. Vslod to izjave je velik prepir mej starimi iu mladimi na Ooskem (tout commo chez nous) in br& ko uo utegue ta prepir se lutjjfti postati, kakor pri nas ua SIovqusW Sploh je zdaj boj po celein svetu moj naprednjaci in nazadigaci in ta boj bo Se mnogo casa trajal, predno so mnenja zvedrijo in ta boj bo zaftasno moida uarodnosti Skodoval, stoma pa koristil, kajti le po svobodnili naCelih jo dandanos narodom mo-gofto napredovati iu ohranifci so. Zdrava borja, jo dobra in vo5 koristi, kot skodujo.
0 kranjskem do^. zboru govori dopis iz IJnb-Ijane. V KoroSkom zboru je zahtoval poslnnec Ein-spieler tudi slovenske zapisnike, pa so jo toCina mu smijala in iz nadoga naroda norca dulala. — Trza^ki de^. zbor je sprojel noko radikalno rosoLuci-je do vlade zarad zgodovinskih pravic .trkSkega mosta in zarad zidanja lozke ^elezuico. Ministerska kriza na Ogrskom je le polovitina in ostanejo ve6i-moma stari itiinistri na krinilu. Xonservativec Son-yey je v parlainentu izrekel, da Ogrsko zamore le konservativna stranka reSiti; as tern mneujem, je ostal ^osamljen in ne bo prodrl, ker skoro vsi ogrski listi pobijajo to nmenje.
Razne vesti,
(irredttlfika zvleasnlcn.) Neki trzaSki depataciji zarad predrlske 2elezmce jo minister trgovstva odgovoril, da miais-erstvo ne bo predlagalo tte Xeleznice in da jo bo le po t»«m pmlpir.ilo, ce jo nasvethje dri. zbor. Kaj misli v«cma drz. zbora glede novih zeleznic, snio razvideli iz debate o drz. pomoci.
«»sp. miimI. dr. iFeriio iifjio, brat tukajSnjsga zdravnika, se je presolil izVipave na svoj dom v Dorn-berg; zopet smo pridobiii enega izvrstnega zdravnika, pa iskrenega rodo(juba, za kar ce&titamo Dornberianom.
9Ba Hortninom ))iizu italijanske meje se je neka 60 letna zenska upijanila, Zraven nje. pride neki mla-denifi, kateri je bil na njo jezen in jo zazge. Starka je na teh bolecinah umrla.
oitHojt-n. To poletie je mladeni5 mlado dekle na poti iz Podmeieev do Huma umoril, in jej 100 gld. vzel, katere je pri se'bi imela. Obsojen je pri tukajSnji okrozni sodniji samo na 20 let tezke jece. Umor se navadno kaznuje so smrMo, ce hudodelee zlooinstyo sam prizna ali ce se mu s pricami dokaze, katere so ga pri umori videle. Obzalovanje je ta druzina vredha tern vec, ker je tudi umorilceva sestra zaradi umora he-zakonskega otroka pred dvema letoma obsojena na tri leta lezke jece.
ftsnovHini poibur sadjetr^nega di-nStva za Go-risko je v svoji zadnji seji, dn'e 30 pret, mes. sklenil, da se iina konecna o'snova tega druztva odnesti za bo-lj§e case in da se povrne uniin «gg. odbornikom, ki so k ij podarili za osnovno stroSke, denar nazaj, razume so po odbitih dosedajnih malih strOskih. — Kedor tednjj hoee ta denar nazaj dobiti, naj se oglasi s pobotnico pri zacasnem denarnicarju              'VIKT.VDOLENO-U.
Vabiio k. Ue»edi ki jo ilapravi „Yipavski sokol" 7. t. m. ob l/J. zvecer v spomin dr. Fr. PreSirna s sledecim progrmnom: 1.) Slavnosfcni govor. 2.) Lina-Jenko. 3.) #vezna-Xedvt.d. 4.) Sarnospev. „Ze\je.u 5.) Vesela igra „Eno uro doktor."
51
28
Ystopnina 20 — Sedez. 20, — Drniabniki n stop-nine prosti.
„citainicifc v Rojanu vljudno vabi vse dastite ude k slovesnosti v spomin Presima, katera se bode dne 7. t, m. po sledeeem programu vrgila; 1. Slav-nostni govor v cast PreSirna* 2. Mili kraj (ereterospev), 3. Molitev device (igra na glasovirn), 4. Sta Loti§ (e>e-terospev), 5. V Ljnbijano jo dajmo, izv. veveloigra v 3 dejanjih, 6. Pies. —                                .   ,   ,   r * i
Zacetek ob 5 uri. — Erosi se pn vhodn listek oddati."                      _________
(Koiit'C.J___________
Mi Slovenci ljubim<> !«•L jtzik m a.« dobrii zave-daroo svojih dr2avyuiii»kih p av.c, >a to mow pokomo podpisauo iupausivo odkrto«i6iiu terrft, da je Solkan-sko zupanijo razzalila nu«odbn c. kr. uainestnijiUvn v Trstu, katora v svojih nagilih ti-di, da lioCemo mi n-kazovati c. k. oblastuijam, v kuterem jeziku imajo do-pi&ovati, da bi po tem dosledno vsaka zupauija smola tako ukuzovati, ko bi se to nrm A>recej ne zabranilo.
Zoper tako modrovanje, moramo kar na vso mod: proteatovati. Solkanska zupanija note ukazovati c. k. uradnijam, karse tide slovenskega poslovanja, in tega jej tiidi treba mj, kajti to uze odlocujejo po4ave, katere pripoznavajo vsem narodom svoliodu in euako-prannost in zagotavijdjo jim njihov jezik v uradu, v solah in v javnem zivenju spluh.
Po tt-m takem smo mi tist, kxteri se drzimo postal in je spostajemo; c. kr. nradi b<> pa tsti, kateri opiraje se na sofisticne raslogt*, nocejo postav spo-stovati. in prav tako postopanje ees. kr. oblastnij je krivo, 6e se zakasni ali ustavi wradovanje mej nradi in iupanijanii.
K^j je treba takoinili prepirov zoper obstojeee postnve in zdravi razum!
Taki napadi na Ijudske pravice raorajo y Ijudstvu vzbuditi le uezadovoljnost. in v.mmW so c. kr. uradi prav zato tukaj, da iarujejo pravico in postave, da poroirujejo prepire, co nastanejo in da pospeSujejo javni blagor in tako vzbojajo zadovoljnost do vladnh organov.
Krivica, katero trpirao je ocividna, kedo in kako nam more pomagati je tudi jisno; zatorej stopi verno udana zupanija pred visoko c k. ministerstvo notra-ojih opruvil s prosnjo, naj blagovoii doticne oaredbe c. k. glavarstva v Gorici m c. k. uamestnijatva v Train uiuiiti, ter ukazati teina c. kr. oblasttiijama, da imati z udano zupanijo po slovr nsko poslovati.
V Solkanu la avgnsta 1873.
Gabrievcid, znpan.
Slavaemu zupanstvu v Solkanu. G. k. ministerstvo notrajnih zadev, zavrnilo je pritozbo tamkajSne Lupa-nije proti ustavljanjn sklepa obfiinskega stare§instva, vsled kterega se imajo vsi dopisi, kteri bi zupanstvu v Solkanu v nemskem jeziku do§li, temu glavarstvu ver-niti, ker se ne more dopuSeati obSinskemu staresinstvu pravica h enakemu protivnemu sklepu, kteri zavira sluzbo javnega uradovanja in to toliko menj, ker zupanstvu za doseci svojo ^eljo, se na visji pravice ni pritozilo.
Naznanja se to slavnemu zupanstvu vsled doloebe e. k. namestnjgtva ad 2. t. m. §t. 12219 ter se prilage s pritozbo vrnejo.
RECHBACH. Dostavek. Zapaniji Solkan stojite §e dve poti, katerih bi se lahko posluziia, da bi pridobila sloven-skemn jeziku tiste pravice, katere so mu v postavah za-gotovljene. Obrnilo bi se namrec laliko na drzavno sodnijo ali bi pa z moralienirn uporom nradnije silila, da se slovenskega jezika se slovenskim ljustvon poslu-Xevale. —
Kdor je pazljivo prebiral odloke iupanljiske in drz. od-bora in je prioiirja z vladnimi odloki *— more priznati kako neugodne so sedanje okoljscine tistemu, ki po po-stavnivpoti svoje pravice tirja. —
Zupanija torej odlozi svoj upor do boljSih in ugod-nijsih casov in se nadja, da kar ona sama nij raogla zdaj doseei, bode z zdruzeno vsestransko pomocjo sijajno takrat zmagala.
Delajmo vsi slozno in ne pnsSajmo posamesnim bojnega polja — tako si bodemo pravice pridobili, katere pogreSamo.*)
*) Mi se pa nadejamo, da bo zarad te vaZne zadeve de2. odbor 8am, kakor obljablja v svojem letoinjem portffllu, kak pred-log siavil de&lnemu zbora. — Ce ne bodo se dez. 2*ori varovali aaSih narodnih pravic, gospod baron Kechbach natn ^h gofcovo ne bode. — Naj tedaj nasi poslanci ne nrirujejo, dokleV to rei ne spjravijo na jasno,da borao vsaj vedeli ali velja ae kaj ^19osnov-nih postav, ali ce so uie rse narodne pravice kontumacirane, in da je zdaj obveljal princip: wtout de nous sans nous*
—__                      UBED.
Poslano.
Possor kraiki posestniki! Podpisana v druzbi se 12 drugih veeih posestni-kov sta sklenila napraviti za zavarovanje siivine okrajno
zavarovalno drnstvo za Mi  Kras in sicer po  principu vzajemnosti.                                             t
Prvo posvetovanje o tej zadevi bilo je v Tomajn 23. novemb. in tarn se je sklenilo, da so ima dt-u§tvo napraviti in sklieati t ta namen shod vSezano dn6 1^ deeembra t. !. Tabimo tedaj nujno vse kraske posestnike, ki boeejo zavarovati svojo fctvino ter se udeleziti tega nam tako potrebnega druStva, da go-tovo pridejo 12. t. m. v Sezano, ker je eas, da se usta-novi vzajamno zavarovalno druStvo, po katerem bodo velike §kode varovani vsi nasi posestniki in bo domafi denar v na^em okraji ostal.
Po principu vzajemnoBti so vsi oni narodi, ki so zdaj na vrhunen, napredovali; kra§kiiSlovenee je dozdaj zinerom bil vriet za napredekT torej jeupati, da se nam
tako vazno zavarovalno drustvo posreei. =t-          ------
Y Dntovljali 2, ilee^mbra 1873.
ANBBEJ ^TOK m/p. ________VALENTIN TAVfiAB.
C rink r«tziiegr«t iilas^ii
na goriSkem trgu, 4. dec.
Fienica kraika, vagan
„    goraka      „
„    goriska     „ Tursica domaca     „
„     ogorska    „ Je«5men cet            „
,,    pohan        „
Oves laski             „
„   ogrski           „
FIzol lnski            „
„   goraki          „
M
Krompir nov Seno                  f,     t
Slama                „
Slanina [§peb] domaca
„          amerikanska
Vino Srno, vedro [Era]   *'.
„   belo,      „ Pivo gradskOj
ceut
J»do 14 „
9 ,,
f. | kr.
mi 1. vrsto po 13 II. vr.sfco po 12.50 ill. vrste po 10.25 IV. vrste po 9.50 V. vrste po   8   fl.
Moke iz BiUerjevih mlinov v StraHmh. Se faWjjemrJlt i poj^.70 St. 11. jo 15.40 St 111. po 13.60 St. otrobi dobeli po 8.— fl.
DB zannciu: ow. x. uw iu.iu oil. i*. IV. po 12.50 St. V, po 10.90 VI. po 8.40. 3rez Saklja:   Otrobi drobni po 3.
Listnica npravniStva.
Kakor smo nie zadnji6 zaSwgali, zaCnem* dane» s prioMen-jam dolznikov, in so prvi na vrsti najtrdovratnejsi ;
Kafe Konig itt Kafe Weiss vZagreba vsak po 4.10 zal872; Valetid JoM posest. v Batujah za 187lt72 f. 6.90 j ZorS Ignaeij krcraar v Dornbergu za 1871i72 f. 6.60; Gregorcic" Andrej v Dorn-bergu za 1872 f. 3.40; Citalnica v Ilirski Bistrici za' 1871i72 f. 6.60; Malnid Ivan c. k. kancelisfc v Kanalu za 1872 f. 4.60; Kafe Evropa v Ljubljanl z;i 1872 f. 3.50; Citalnica v Ljatomeru za 1, 1871x72 f. 6.60; Citalnica v Ptuju za 1871|72 f. 6.60; Sokol v Planini 1871i72 f. oi30; Vizin Stefan podinpan v S4kami za 1871x72 f. 6.60; Citalnica v Eocola za 1871x72{73 f, 7.80; JoM Mari zelezniski uradnik v Nabrezini za 1872 f. 4.10; Citalnica v I-as&em trgU za 1872 f. 4.30.
novih mozcmskih   lekov, mineralnih   voda,  kilnili prevez, instnunentov iz gutapcrke i. t. d. je
v lakarnici "Poiiioiii"
v (auricl v ItniSitelii.
Posebno priporoca ta lekarnica:
Pravi prsni sirup proti kasljn; pravo ahgleSko Dorschevo ribje olje; uze pripravljena Mebceke iz kasije proti kaslju in hriposti, balzam proti trgaoju, Restitutionsfiuid in zdravilno stupo za konje in drugi iivali.
^T^l^^
M AIiBIN SL1TSCHER M
-            trgovee v LJUBLJANI,
^                       na duuajski ceati, §t. 64
&h
priporoca svojo stacuno ko   blago  in Seleznino;   drzi zalogo   najboljsib   vodnih in   cirkularnih
1 zag za dile, deske in furnire, mnogovrst-nih ro5nih zag,  pil,    vlitih  in iz pleha
' emailiranih piskrov in vseh orodij za kubinjo; zelezne pribranilne 6gnji§Ca; pie-hate in grudelnaste peCi in kotle, kosnje ino slamorezne kose, lepo pozlaCene krize
) za grobe i. t. d.
i5L
(M
Naznanilo.
Cast imamo javno naznanjati, da smo go-spodu
AVGUSTTJ VBRTNIKU,
kateremu smo ol> svojnm rasu akvizicijsko o-pravilo izrocih, ta posel vxeJi in da smo ga pcpolno odpnstili
%ii*»foj»i»i§j* e> av^lrij*Ei<kg,a I*r43SliaBiia v SJnbijani.
Gkvni dobikk
ev.3O0000,,»ark        jfnasimnllll
sreie.
nove nemike drl. vreUnosti.
Dobitke
garaotira
drzava
Vabilo k udelefevanju na
dobilne  chance
velike od drzave Hamburg garantirauo dr/.avne loterije, v kateri mora nad
3 milijoiiov 300,000 mark
dobljeuik biti. Dobitki te ugodne douarue  loterije,  ki ima po naertu le 09.000 lozov, so bludeei.*  nainrec" 1 dob tek event. 360.000  mark  nove   ueinSke drz. Violnoiti ah 130.000 tolarjav Pr. Crt., spec, mark Crt. 200.000, 100000, ToiHH), 30.000,  40,000 2 kiat 30O00, 25.000. 2krat 20.000, 2krat 15.000, Okrat 12000, 13krat 10.000, Ukrat 8000, 12krat 6000, 27krat .1000, 3krat 4000,&5krat 3000, 126 krat 2000, 320krat 1300, 1200 in 1000, <:87krat 300, 300 in 200, 16008krat 110 in 100,   18.322 krat 40, 20, 15, 10 in 5, mark in se  hodo   le v malo mesecib v 7 razredih gi)tovo odlodile. Prvo zrebanje dobitkov je uradno rfl.1T. Jlsb. "•.«*- «¦ c*«?.   *- JL. odlodeno, in velja k temu
ci-la izvirna srocka le 3 gl., pol izvtrne srecke le 1 gl. 50 kr., tSetrt izvirne areCke le 75 kr., intse te od drzave garantirane izvirne s r e 6 k e (nobene prepovedane promeae) proti frankiranemn poslanju }aneska n»jug<>dneje v re-komandiranih pisinih celo v najbolj oddaljene kraje od nvne razpo§i!jajo.
Vsak udelezevalec dobi od mtMie razen svoje origiualne sreeke  tudi z dr^avniui  grboui   previ-deni izvirni naurt zastonj    in   po   zrebaoji ,takoj uradni zapisnik dobitkov hrez zaht« v. doposlanega. Dobljeiti denar se bo izpladeval in razpoSiljal od mene naravnost na interesente tocup in pod   najstr 0 g e j-s o 7. a m o 161 j i v o s t j o. ^y* Nnj se torej obaxca z narodili zaupljivo na
ilL»mii.el.... SlC4E»ds:»t«9'JbL^s«^ Banqaier et Wechsel-Cnmptoir in Hamburg.
ODVETNIK
Dr. JOSIP JAKOPIC
iiaxnaiiia si. obeiiistvu, da Ima zdaj pisarno w Itl^TKI^U r <lrugvni nadMropjl na<l pro-dajalnico zeicxa Mai*. JUitli&t.
IWSSSSSSSSiSSIlSSS^

(MSB)
GOSTILNICA                        ®©
P«»dpisani naznanja si. ob&ustvu, da je ^®' njegova gostilnioa „k ugerski kroni" zdaj z G® Tsem tako dobro preskrbljeua, da zadovolji ^W castite goste v vsakem obziru. Goatilnica J*$L ima mnogo izvrstno pripravljenib sob za ^® prenocisce in prostorno stalo zh konje. Za ym^ tofino izvrstno in ceno poatreXbo, dobre je- ^w dda iu pijaee je tudi preskrbljeno, vUed 6e- ^w sar se si. obuinstvu priporoca                       ^®
Izdayatelj in odgovorni urednik; VIKTOR DOLENEC. — Tiskar: PATERKOLLI t Gorici.