ra koristi delavnega Ijud-atVÄ v Ameriki V slogi |e moči GLASILO SVO-BOTtOMISELfflH SLO JVCEV V A MEHIKI devoted to the interests of the laboring classes Od bofa do zmage! »I fcue run uD Entered as Second-Class Matter July 8th, 1903, »no c at Chicago, 111., under Act of March 3rd, 1879 Chicago, 111., 4. avgusta 1911. boriti aa svobode! Štev. 31. Razgled po svetu. NOVI UDARCI PROLETARCEM. Dunaj, 31. julija. — V zbornici so «e rršili velikanski kravali. Proletarcem Avstrije in tudi srednjim slojem so agrarci in krščanski socijalei zadali nove u-.darce. V Avstriji je meso predrago in zato se je meso uvažalo iz Argentinije. Iver so bili pa pri tem avstrijski kapitalisti ob večji del profita, so iskali “pomoči” pri “Ijndski” avstrijski vladi in jo tudi dobili. Državni zbor je zaključil, da se z uvaževanjem argentinskega mesa neha. Za proletarce je dober močnik in polenta! Soeijal demokrati so protestirali vsi besni proti temu zločinskemu postopanju agrarne vlade, toda pri glasovanju so propadli. Gotovo je tudi, da so slovenski klerikalni poalanci glasovali za vladno kapitalistično predlogo. Dovolilo se je pa uvoz srbske živine, kar bo draginjo malo izboljšalo, vendar ne bo s tem ubogim ljudem Avstrije skoro nič pomagano. x Ko so socijalni demokrati izvedeli, da je bil njihov predlog za uvoz argentinskega mesa odklonjen, so zagnali ponovno hrup in tako demonstrirali j>roti kapitalistični vladi. — Ko se je baron Gautsch prikazal, so ga imenovali, šufta, švindlerja, izdajalca, roparja! itd. Škandal je bil tako velik, da je moral zbornični predsednik sejo zaključiti. ’Notranji politični položaj v Angliji- London, 31. julija. Lordi so se zbali, d* ¡bodo vlada vresničila grožnjo in predlagala kralju, da imenuje 250 novih peerov, ter so izjavili, da bodo Veto-Bill sprejeli brez izpreminjevalnih predlogov. Na konferenci voditeljev o-pozicije lorda Lansdovvne in Bal-f o ur j a e ministrskim predsednikom Asquithom je bilo dogovorjeno, da bo kralj imenoval samo 60 novih peerov. To število bode zadostovalo za sprejetje Bill, ker je lord Lansdovvne slovesno izjavil, da se njegova stranka ne bo udeležila glasovanja. Ta izjava lorda Lansdovvne je provzročila veliko nevoljno med unionisti in stranka se 'bo razdvojila. Ruska politika. .Peterburg, 1. avgusta. — Rusija se približuje svojemu cilju. Želja po Perziji je znana celemu svetu, Rusija hoče uporabiti zmešnjavo, ki sedaj vlada v Evropi radi Maroko v svoj prid. Da je spodeni šah mogel priti nazaj v domovino, je delo ruske diplomacije, čeprav se to ne potrjuje u-radrio. Ruska vlada je protestirala pri perzijski vladi, da bi se vršila 'bitka na meji Rusije. Vse ka-ž/e, da bi Rusija rada nastopila z oboroženo silo na perzijska tla. Perzijska vlada je razpisala $250,000 nagrade tistemu, ki dobi v svoje roke odstavljenega šaha, ki je prelomil zakone in pokončal ustavo, ki jo je dal Perziji njegov oče. Šah ima danes 20,000 privržencev in v glavnem mestu Teheran je grozen strah, da bi se spodenemu trinogu posrečilo prikorakati v glavno mesto. Nedolžna kri bo tekla zopet v potokih. DEHARJE ! STARO DOMOVINO pollljamo: za • 10.35 ............ 50 kron, za $ 20.50 .............. 100 kron, za $ 41.00 .............. 200 kron, za $ 102.50 ............. 500 kron za S 204.50 ............. 1000 kron za $1020.00 ............. 5000 kron. Poštarina je všteta pri teh «votah Doma se nakazane svote popolnoma iz plačajo brez vinarja odbitka. Naš< -denarne pošiljatve izplačuje c.kr.pošt no hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilične-je do $50.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft; FRANK SAKSER CO. 82 Cortland St. New York vl*t H. OU.r Ar# . N, K. Owalasd, Osic IZGNALI FRANCOSKEGA SOCIJALISTA. Berlin, 30. julija. — Po celi Nemčiji zborujejo soeijal demokrati. V Berlinu je vsa policija, •žandarmerija in vojaštvo na nogah. Socijalni demokratje protestirajo proti hecarjem za vojsko. Demonstracija po mestu je bila od policije razgnana. Francoski soeijal 1st Yoctot je bil iz Nemčije izgnan, ker je delavce pozival, naj se v slučaju vojske zoperstavijo nositi orožje in naj se nemški delavci bojujejo proti Nemčiji, francoski proletarci pa proti Franciji. Naglašal je tudi, da mora delavstvo oklicati revolucijo. Temni oblaki. Berlin, 31. julija. — Slabo razmerje med Francijo in Nemčijo se še vedno ni ublažilo. Nemški cesar Viljem pride še ta teden sem, da konferira s Kinderlein Waechterjem o razmerju med' Francijo in Nemčijo. Vse kaže, da bo Maroko vzrok, da se bo v Evropi užgalo nekaj. Vojna groza še vedno ni odstranjena. Sedaj je vse odvisno o nemškega cesarja, se vojna začne ali ne. Tisti cesar, ki ima ob vsaki vojaški paradi velika usta, molči sedaj kot grob. Nemško kmečko ljudstvo ne ve, za kaj se sploh gre in ni navdušeno za vojno. — Nemški listi tudi s pritajeno sovražnostjo gledajo pisavo ameriškega časopisja, ki je bolj naklonjeno Francozom kot Nemcem. — Pokazalo se je tudi jasno, da washingtonkka vlada drži jako z Anglijo. Nemčija je postavila vojaštvo na noge. Vse pričakuje povelja za odhod iz vojašnic. Francija bi imela v slučaju vojne 400.-000 vojakov pripravljenih. Vse kaže, da se bo Nemčija morala podati pred Anglijo in Francijo. Največja ladja na svetu. London, 31. julija. Mr. White-law Reid, žena ameriškega poslanika, je bila danes kot kumiea novi naj večji angl. pasažirni ladji Cunard pomorske črte, Laconiji v Walland. Bil je navzoč tudi sam ameriški poslanik in mnogo odličnih oseb. “Laconia” bo vozila med Bostonom in Liverpoolom, in je sestra ladji Franconia. Dolga je 625 čevljev in ima 18,000 ton. To je prvi britski parnik, ki bo o-premljen s Frahmovi anti hitreči-mi patenti. S spustitvijo tega novega parnika v morje, se je Cu-nard črta jako postavila. Družba je napredovala v zadnjih 13 mesecih za 62,000 ton. V delu je tudi velikanska “Aquitania”, katero delajo v Clydebank in bo naj večji parnik sveta, Imel bc 900 čevljev dolgosti in bo lahko prevozil 23 vozlov na uro, in bo zraven “Lusitanije” in “Maure-tamije” najhitrejši parnik. Proti duhovščini. Lizbon, 30. julija. — Narodna skupština je z481 glasovi proti 76 sklenila odpraviti vse redove in vsa druga odlikovanja, češ. da se ista ne strinjajo z republikanskimi načeli. Mali se zbližujejo. Bruselj, 28. julija, Kraljiea Vi-ljemina in njen soprog sta dospela semkaj in sta bila navdušeno sprejeta. Belgijski kralj Albert ju je sprejel na kolodvoru in ju spremil v kraljevsko palačo. Obisk inm velevažen političen pomen. V merodajnih krogih se je rodila misel, da skleneta Belgija iu Holandska zvezo v varstvo svojih interesov. Ta misel se bo tudi vresničila. v Vojna med Rusijo in Kitajsko je neizogibna. Petrograd, 29. jul. Bivši predsednik dume Gučkov, povrnivši se s svojega potovanja po skrajnem iztoku, kamor se je bil podal preučevat gospodarske in politične razmere, je priobčil v moskovskih listih vspeh svojih opazovanj. Gučkov je izjavil, da je 1 vojna med Rusijo in Kitajsko neizogibna. Razne novice. PROTI A. F. OF LABOR. Butte, Mont., 27. jul Na kon-ventu premogarjev se je pokazala velika nezadovoljnost proti Ame-riran Federation of Labor in proti njenemu predsedniku Samuelu Gompersu. Gompers je bil obljubil, da bodo rudarji, ki delajo v rudnikih, podrejeni Western Federation of Labor. Mednarodne unije so vse te zadevne poskuse preprečile in Gompers ni ničesar storil, da bi jih bil opozoril na svojo dolžnost. Po dolgi debati je bila sprejeta resolucija, da se morajo vse krajevne unije takoj pridružiti Western Federation of Labor. Nadalje je konvent pozval A-tnerican Federation of Labor, da odvzame vsem unijam v prvi vrsti Butte Union of Stationery Engineers, čarter, ako se ne podvržejo jurisdikciji Western Federation of Labor. Predsednik in eksekutiva imata v bodoče pravico suspendirati unije, ki se ne pokore predpisom osrednje unije. Delavske zahteve. Wilkesbarre, Pa., 31. julija. — Distriktni predsedniki Kennedy in Fahey pričakujeta, da bodo premogarji v Schuykill in Hazleton okraju v najkrajšem času zahtevali zvišanje plače. Plače morajo biti zvišane za 25 do 40 odstotkov v razmerju s podraženjem živil. Živila so se podražila za 60 odstotkov. Imenovana delavska voditelja pravita, da raste število uni.jskih članov od dneva do dneva in da so premogarji pripravljeni na dolg gospodarski boj. Delavci izgubili denar. Leta 1908 je prodala Westing-house družba svojim delavcem deleže za $500,000. Deleži so bili po $50. Mnogo delavcev je kupilo te deleže, ker so bili v to nekako prisiljeni. Kmalu nato so padli deleži za 30 odstotkov in delavci so jih prodali z izgubo. Kupila .jih je družba. Medtem je vrednost deležev zopet poskočila, ali družba ne izplačuje obresti. Delavci so na ta način prišli ob svoj denar. 20 let po ne dolžnem v ječi. Mnogo smo že poročali v “Gl. Sv.” o Madjaru Toth, ki je bil v Pennsylvaniji obsojen za voljo nekega štrajka v Adrew Carnegi-jevih delavnicah v Braddock na dosmrtno ječo in ki je tudi v resnici 20 dolgih let po ne dolžnem presedel v temnici. Toth je bil zadnjega marca izpuščen v svobodo kot osivel mož. Tothova nedolžnost se je izkazala ker so na Ogrskem po 20 letih prijeli pravega zločinca, tudi Toth po imenu. Ker je bil Toth brez sredstev, ko je prišel iz ječe, se je apelovalo na legislaturo dežele Penn. naj se mu da $10,000 odškodnine za 20 letno temnico. Predlog je bil odklonjen. Sedaj pa mu je miljarder Andrej Carnegie, za katerega je Toth delal, dal $40 mesečne pokojnine do konca svojega življenja. Toth se poda sedaj na Ogrsko k svoji ženi, katere ni videl celih 20 let. Značilna je miljarderjeva odškodnina. za 20 let temnice . . . $28,108,520 dobička. Jekleni trust je imel to četrtletje $28,108,520 čistega dobička. Kapitalisti se tega “napredka” jako vesele in pisarijo v kapitalistične časopise, koliko ima “narod” od tega? če bo šlo tako naprej, bo imel ta gigantieni trust od leta 1910 do koncem 1911 — $45,000,000 čistega dobička. V Carnegijevih jeklenih delavnicah se pa plačujejo “Huni” po $1.50 na dan. in morajo delati po 12 ur, pri najhujši vročini in pod nagaj-ko bossov in kruto špekulacijo formanov. Iz mozga in znoja delavcev je narejen ta dobiček . . . Pa se je govorilo, da je jekleni trust “razpuščen”? . . . NE DOPUSTE KULIJEV. Iz New Yorka se poroča, da je prišlo med junijskimi mornarji in United Fruit družbo do sporazuma. Družba se je zahtevi delavcev udala, in ne bo nobenega A-zijata sprejela v delo na svoje ladje. Dovolilo se je delavcem tudi zvišanje plače in v pogodbi se je družba zavezala da ne sprejme druzega v delo kot junijske delavce. Ta zmaga delavcev je velikega pomena za vse drugo pomorske delavce iu je tudi ena največjih, kar so jih pomorščaki v zadnjih petih letih izvojevali. Taftova spomenica. Predsednik Taft je poslal kongresu spomenico, v kateri je prevzel odgovornost za Controller Bay afero. V spomenici pravi, da njegov brat Charles P. Taft nima nobenih interesov' v Alaski in ne ve ničesar o transakcijah. Nadalje pravi predsednik, da ni nobene nevarnosti, da M Controller Railway & Navigation Co. monopolizirala teren. Socialistični poslanec pri predsedniku. Viktor Berger, edini socialistični kongresni poslanec, je obiskal predsednika v njegovi palači in se z njim razgovarjal. Berger je prosil predsednika, da pomilosti nekega mladega fanta v Texasu, ki je kot poštni uslužbenec si prisvojil pet dolarjev in je bil zato obsojen v petletno ječo. Nadalje je Berger posredoval pri predsedniku, da dovoli pismonošam v poletnem času dostavljati pisma brez suknje. Kje so ostali stari? L). J. Woods, služabnik vojnega departmenta, kateremu so vsi tajni arhivi na razpolago, je izdal statistiko da je bila meščanska a-meriška vojna izvojevana od samih dečkov in celo še otrok. Po tej statistiki vidimo, da je bilo 25 10 let starih, 38 11 let starih, 225 12 let starih, 300 13 let starih, 150.000 med 14 in 15 letom in 126.000 16 let starih dečkov samo na strani Unije. Zraven sp je bojevalo še 613,000 mladeničev, ki so ravno prekoračili 17 leto, 307.000, ki so bili stari ravno 18 let, in 1,099,000 mladeničev od 18 do 21 leta starih. Če pomislimo, da je imela, meščanska vojska posebno privlačno silo, ker se je šlo za svobodo Unije, potem nam je razumljivo zakaj je šla le mladina v i>0j. S temi številkami hoče sedaj uslužbenec Woods narediti propagando med sedaj no mladino za lep vojaški stan, ki je svoje šotore odprl v Chieagi, in ki je pričel veliko propagando za Boy Scout, katero podpirajo dolar-pa-trijotje . . . Če se je šlo 61ga za svobodo in neodvisnost Unije, se sedaj gre za pobijanje delavcev, štrajkov, “anarhistov”, “tujih” sovražnikov in glavno: za čuvanje kapitalistov, modernih izsesevalcev in roparjev ubogih ljudi! — Chicago je dobila poštne hranilnice. Zadnji teden se je otvorila v Chieagi poštna hranilnica. Naše uredništvo je tudi dobilo od glavnega poštnega mojstra obvestilo in razne informacije o ‘‘strica Sama” hranilnicah, ki so urejene po evropskem načinu, in obetajo tudi v Ameriki veliko delovanje, ker za denar jamči država in je varno naložen. Kdor vzame hra-nilnično knjižico, ga ne stane nič, položiti se pa mora najmanj $1. Nobeden pa ne sme več kot $100 naložiti v enem mesecu. Svota v poštni hranilnici naloženega denarja pa tudi ne sme presegati $500.00. Denar se bo 2% obrestoval. Tajnost je strogo zajamčena. Osebe, ki so stare 10 let, lahko na svoje ime nalože denar, tudi omožene ženske lahko to store, in njihovem možem ni to nič mar. Poštna hranilnica je v Chieagi v glavne poštnem poslopju, v prvem nadstropju, levo, blizu uho-da na Dearborn cesti. Resna Zopet se smo primorani obrniti na svoje naročnike. Prav ne radi to storimo, toda ko vidimo, da tihi opomini mnogo ne zaležejo, naj tu pribijemo par resnic! VSAKDO VE, da “Glas Svobode” bojuje trd in neizprosen boj z črnimi nazadnjaškimi fanatiki, se bojuje proti današnjemu krivičnemu sistemu in proti vsem zločinom, izkoriščevanjem in rav-barijam storjenih DELAVSKEMU STANU, DELAVČEVI DRUŽINI, IN NJEGOVIM OTROKOM. “Glas Svobode”, se bojuje z eno besedo, PROTI VSEMU SLABEMU, ZA LJUDSKE, DELAVSKE PRAVICE. Sicer živimo v XX. stoletju, a krivice, ki se i danes gode ljudem, ki drže vse po koncu, ljudem, ki kidajo govno drugim izpod nosa, da v njem ne zaduše in od kolere ne pocrknejo, DELAVCU, ki opravlja tak “poniževalen” pose) — s katerim pa več stori nevede, — za humaniteto in sploh človeško družbo, kot kak profesor na univerzi, ali bankir v svojem biro, se odrekajo vse pravice, ki so mu zajamčene v ustavi in zakonodajah. Oe so bili kedaj pravi delavski listi potrebni, sedaj so. Naj se o-zremo kamor hočemo, povsod vidimo, da se “dela” politika; povsod je samo gonja za dolarjem, za profitom, za ljudstvo izžemati in ga držati v otroški zibeli, da ostane za VSE življenje bedasto in o-tročje in po živinjeno. Bojujejo se za ideale, in za programe in i-deje, vse skup je pa sam nesramen biznes, pred očmi je vsem takim ljudskim “prijateljem” le vedno — polna mošnja. Danes je proti cerkvi, jutri prinaša s pohvalo ua prvi strani, kdo je dal več za moštranco; danes je ¡delavski list, jutri prinaša delavcem podtikujoča zlodejstva; danes je za napredek naroda, jutri sklepa in kuje načrte, pri o-bloženi mizi s “prečastitim”, kako bi se narodu ovilo vrat in mu vzelo prosto voljo in razum. Tako znajo razni delavski prijatelji svoj “program” “razvijati”. Poglej pa skoro deset leten boj lista “GLAS SVOBODE”, pa 'boš težko, jako težko našel ovink na krivo pot. Šel je, in gre, vedno NARAVNOST — POT RESNICE, PO KOLOVOZU NAPREDKA IN ŽARKIH SVOBODE!! Ista načela danes kot včeraj; iste smotre, enake želje in večjo LJUBEZNIJO za delavski stan, kot kedaj poprej, ker danes je to redka stvar — ljubezen se goji do zlata, in ga ni ostalo nič za tiste, ki ga pridelajo . . . In ravno v tem, ker ni “Glas Svobode” NIKOLI klonil glave, nikoli se bal povedati resnico in nastopiti za luč resnice in delavske pravice, ravno v tem je listo-va zasluga, in za to pričakuje izdajat eljstvo lista, da tudi tisti, ki nas poznajo, ki vejo dobro, kake boje nam je bilo boriti na več strani, da sedaj nemudoma store svojo DOLŽNOST .in se na nas sponmejo z novo naročnino in posebno gre apel na tiste, ki še dolgujejo staro naročnino. ŠKANDAL je že to, da moramo vedno drezati in pred' oči staviti naročnikom, da Glas Svobode” od zraka ne živi, da ima tudi svoje potrebe in svoje dolžnosti. Želimo tudi, da se po celi deželi BOLJ a-gitira in propagira za “Gl. Sv.” Vse premalo ognja je v zastopnikih. Velika zaspanost vlada, menda prevladuje že ‘vse pesimi-stiško mnenje o celi stvari? Kakšne misli in upi pa morajo potem šele nas obdajati?! Na noge torej! Zakaj bojazen v Vaših srcih, kje tiči strah, kje je ostal pogum in DOBRA VOLJA? TEM potom ne pridemo še do DVAKRATNE IZDAJE LISTA GLAS SVOBODE. Ampak, ne pozabiti na dolžno naročnino! Leto X. beseda! Mnogi si tudi žele malo drugačnega čtiva. Dobro. Mi bomo vedno radi ustregli rečmi želji naročnikov, a zahtevamo, da vsak pošlje svoje mnenje na dopisnici in na j zapiše, v naši naselbini bi radi citati kaj tacega in temu podobnega, in, če ne bo šlo tisto čez svobodomiselni program, bomo želji takoj ustregli in par kolon odmerili takemu čtivu. MI BI PRAV radi videli, da nas bi čita-telji tudi moralično podprli, v kolikor to že eni ne delajo, prosimo pa, da ne bi prišle na dan kake budalostne zahteve. Ob tej priliki naj naši naročniki tudi zvedo, da po slavnostni izdaji, ob desetletnici izdajanja lista “Gl. Sv.” pričnemo na drugi strani krasen ronmntiški slovenski roman iz Vegovih časov in sicer “OD PLUGA DO KRONE” po imenu. Naj gleda vsakdo, da svojo naročnino nemudoma poravna, ker drugače se mu list brez pardona VSTAVI, in bo tako zamudil krasno priliko, citati roman “Gd pluge do krona”, kateri jo bil razprodan že pred leti nazaj, in je nekaj res interesantnega za vsacega. Ravno tako opozarjamo gg. dopisovalce, da se drže stvarnosti, se ogibljejo osebnostim, in stvarem, ki so več v škodo kot v napredek slovenskega naroda v A-meriki. Dopise ljudje čitajo dobro in zato .je nujno potreba, da se gled‘a na njih vsebino in obliko. Ne bi bilo tudi prenapačno, če bi se naročniki ozirali tudi na to, kako bi olajšali delo uradnikom “Gl. Svobode”. Kolikokrat bomo še ponavljali, da se pošlje v času preselitve, poleg novega, tudi STARI naslov. To omogoči, da se preseljenem jako hitro najde v imeniku, in se tem potom prihrani mnogo časa upravniku. Pa tudi pri raznih naročilih in tiskovinah naj bo vedno natanko zapisano, kako se zahteva, da se delo izvrši, ker mi ne moremo šnofati, kaj kdo hoče. Enkrat smo tudi omenili že, da bi želeli, da bi nam naročniki in tisti, ki jim je na srcu prospeh “Gl. Sv.”, pošiljali vsako bolj zanimivo novico takoj, in sicer na dopisnici. Več zanimivosti za naše cit atelje, se zgodi po Ameriki, a mi dobimo prepozno poročilo. Vidimo, da dopisniki odlajšujejo, in ko je stvar že v drugem listu, pa tudi mi poročilo dobimo. Naročniki “Gl. Sv.” naj bi tudi vedeli, da imamo lepo krasno zbirko najboljših slovenskih knjig. Ker dobimo v kratkem iz Ljubljane drugo pošiljatev popolnoma nove vsebine čtiva, je nam mnogo na tem ležeče, da o-sta.lo staro zalogo v enem mesecu RAZPRODAMO. Knjige, ki se nahajajo v naši zalogi so najboljše vrste, najboljših slovenskih, ruskih, francoskih in angleških pisateljev. Založništvo knjig je več mesecev nazaj ceno knjigam znižalo do 75 odstotkov, in znižana cena je knjigam še danes. Nekatere knjige so se prodajale še pod ceno. Segajte po dobrih knjigah, v njih tiči izobrazba in napredek! Upamo, da resna beseda ne izostane brez uspeha. ČRNA NEHVALEŽNOST bi to bila, če bi ta naš ZADNJI APEL cenj. naročniki in prijatelji “Gl. Svobode” PREZRLI, in šli svojo staro pot naprej. Mi Vas nikoli ne pozabimo, zatorej nam isto vračajte! Kar mi zahtevamo in želimo ni nič preveč in tudi ne breme našim naročnikom. Zahtevamo svoje, če želimo, da se nam dolgujoča naročnina takoj pošlje. Ne gremo čez meje dostojnosti in zaupanja, če apeliramo na delavski narod, ker on na nas apelira. Videli bi le radi uspeh, lepše dneve in boljšo voljo v delavskih domovih. Kdor dela za “Glas Svobode”, dela za narod! GLAS SVOBODE CO. 2020 Bine Island Ave., Chicago. Zahodna Bolniška Podporna Jednota. RAVENSDALE, WASHINGTON. V*tanovljena Z5. aprila in ink >rpor' rana 24. decembra 1908. GLAVNI ODBOR: Fredselnilc: FRANK JERAS, Bax 44, Taylor, Wash. Podpredsednik: PAVEL. KOS, Box 10, Ravensdale. Wash. Tajnik: PR INK TOSTOVRŠNIK, Box 102, Ravensdale, Wash. Zapisnikar: IVAN ŠKUFCA, Ravensdale, Wash. Blagajnik: BLAŽ FELICIAN, Box 80, E:\umciaw-Krain, Wash. NADZORNI ODBOR: JOS. BURGAR, Box 107, Cie Elum, Wash. ANTON LUČIČ, Box 499, Cie Elum, Wash. J. PETKOVŠEK, Box 499, Cie Elu®. Wash. POROTNI ODBOR: FRANK PUSTOSLEMŠEK, Box 1, Ravensdale, Wash. PAUL KOLAR, Box 337, Cie Elum, Wash. CIRIL ERMENC, Box 142, Taylor, Wash. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. J. J. Mustard Seja gl. odbora se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu pri g. Pavel Koss-u, v Ravensdale, Wash, Uradno glasilo je Glas Svobode. Groga in drugi. SPISAL RADO MURNIK. X. Kozol pa vzdigne oficirja in ga, odnese za bojno vrsto sanitejcem. Tu si da obvezati v naglici tudi svojo rano, katero je šele zdaj o-pazil, in se urno vrne. Skrbi ga za tovariša tani spredaj. “Vse je dobro, Francelj, da se le tebi ni nič zgodilo, hvala bogu!” je dejal in legel poleg prijatelja v plitev vdor. “Ti si se pa izkazal, Groga, medal jo boš dobil! — Kako, da si me še 1'ako hitro našel ? Spet smo za trideset korakov naprej.” Groga se naslon i na levi komolec in ogleduje svojo zamazano, oblateno, črez in črez s krvjo oškropljeno uniformo. Potem pa se iztegne po puško, ležečo poleg mrtvega infanterista, in začne zopet mirno nabijati in streljati. Kar se Francelj zgane. Dlan široko od njega prileti kroglja, si izje, lahno se kadeč, kratek, čudno zavit jarek, v zemljo, ošvrkne Franceljna s prstjo in ožgano travo in obtiči. In zopet počita dva strela prav od blizu, hitro drug za drugim. “Zadet sem!” zavpije Francelj in se tiplje po prsih. Iz rane priteče črnikasta kri počasi po suknji Idoli, kaplja na pnško in lije po tleh.' ‘ ‘ Brž, brž, Francelj! Z menoj k sanitejcem!” “Ne morem, Groga!” “Odpnem ti jermene in te ponesem —” “Ne, ne, '*-» boli! Ne, ne, boli! Pusti me!” Prestrašen gleda Groga ranjenega prijatelja, ki leži smrtno bled tukaj pred njim. “Z menoj je pri kraju! — Groga, nikar me ne — pusti samega —” Tijuti boj se bliža odločitvi. — Tani izza vrhov se svita in treska in bliska . . . Puške žare. Topovi grme. Zemlja se potresa; zrakovi vzdrhtavajo. . . Cele salve bruhajo avstrijske baterije med sovražnikove trume. Neprestani pok in grom gluši ušesa. Zopet se deli našim municija... zadnjikrat danes. Naprej! V boj! Naši gredo. Trobente pojo. Bobni ropotajo. Poveljniki kriče. — Ponosno vihrajo avstrijske zastave, vse zakajene od sivega, gostega dima, ki se vzdiguje v širnih kolobarjih in visi v dolgih, o-gromnih stenah nad bojiščem . .. V boj ! Naprej! Kroglje žvižgajo, šrapneli pokajo. Obrazi gore. Oči plamte. — Bajoneti se bliskajo, handzari blišče. Visoko gori nad glavami naših tulijo vrteče se kroglje topov. Naprej! Kakor ivihar udarijo naši na Turke. Že beže posamezni sovražnikovi oddelki proti cesti. Toda — čuj! — Kaj je to? Daleč od desnega krila, kjer stoje slovenski lovci, od tam prihaja zamolklo, zategnjeno donenje kakor tiho mrmranje mnogo-brojnega zbora . . . Vedno silne-je narašča proti levemu krilu od roja do roja, od moža do moža. V kratkem buči in doni in odmeva po vsej široki bojni vrsti gromoviti krik naših zmagujočih fantov: “Živio! — Hura-a-a! Ži- vio !” Daleč naokrog po bosenskem pogorju orijo in odmevajo zmagoslavni, navdušeni glasovi . . . Turški topovi utihnejo ... V gostih tolpah se gnete bežeči sovražnik na ozki cesti proti trdnjavi. Tu sem merijo zdaj ivse naše puške, vselil osem topov. Kakor bi pometel s koso, jih pade za vsakim pokom cela gruča. Od jeze in strahu tulijo Turki kakor divja zverjad . . . Vsa cesta je rdeča ol krvi; mnogo ubitih konj leži na njej poleg mrličev ... — Širok potok krvi se nabere iz rdečih luž in lije doli v modro jezero .. . — Tedaj je izginil Groga iz vrste svojih drugov in se vrnil iskat svojega ranjenega prijatelja na bojišču. Dolgo holdi med mrtvimi in u-mirajočimi . . . Tu leži vojak vznak, glava mu visi doli, osteklele oči so odprte, levo koleno upognjeno. Desno nogo mu je razmesarila turška granata; vidijo se le še raztrgane cunje modre uniforme in krvavi kosi mesa . . . Poleg njega je iztegnjen turški vstaš. Padel je na o-braz. Iz čela mu kaplja še vedno kri v počasnem teku. Pisani turban, ki mn ovija glavo, je ves moker . . . Blizu njega je zvit v blatno, raztrgano kepo široko-piečat mož. Le po telečnjaku je možno spoznati, da je krvavi mrlič avstrijski vojak ■ • • Nekoliko dalje, tik kalne deževne mla-. ke, leže Turki in naši. prijatelji in sovražniki križema na visokem kupu ... Na ta kup ubitih mož naslonjen, sedi mlad vstaš z rdečini fesom. Levica mu je krčevito zarita v zemljo, desnica pa drži dolg, starinski, čudno okrašen, s srebrom okovan samokres... Z očmi zre naravnost v Grogo, ki hipoma zasukne in vzdigne puško. Ali oni na tleli sc ne gane ... Groga stopi bliže: mladi Turek — je mrtev . . . Brz0 hiti Kozol naprej ... —-Povsod i leže padli vojniki, leže na vse strani, leže povprek, vznak, vpošev, na strani, tukaj posamezno, tam skupaj, leže med nizkim grmovjem in pod močnimi bukvami po razmendranih, vlažnih, polzlih tleh, polnih krvi in izgubljenih kap. odlomljenih in celih bajonetov, Werndlovih in vstaških pušek, tornistrov, hand-žarjev, jermenov, fesov, samokresov, sploščenih svinčenk, kosov granat, leže nebrojno, tukaj naš v modri avstrijski uniformi, tam Bošnjak v narodni noši, tam vojak turškega anatolskega ali ru-melijskega polka v ozki jopici in širokih hlačah, vsi mirno in tiho... Med ubitimi vzdihuj e mnogo zapuščenih ranjencev v smrtnih bolečinah; naglo stopa Groga in skače črez človeška trupla. Naposled najde Franceljna. ‘‘ Francelj, Francelj! ” “Kje sem? — Groga, ti? — O slabo — slabo!” Groga poklekne k njemu in mu napravi vzglavje s svojim plaščem, katerega razvije na izgubljen boben. “Vode, vode!” — prosi ranjenec. Kozol se spomni kalne mlake ob kupu mrličev in hiti zopet po bojišču tja nazaj. Do jezera je oredaleč. Ves poten in vroč se vr- V dolgih, žejnih požirkih pije Francelj umazano vodo . . . “Groga 'Vzemi moj — bajonet!” proisi prijatelj s slabim glasom. “Čemu?” — ‘ ‘ Prereži mi trak — tukaj na vratu! — Sam ne morem; — preslab sem — ” Kozol obstane. — “ Prereži trak, če si — če si moj prijatelj!” Grogi se milo stori ... “Prereži! — Kaj . . • kaj se o-botavljaš!” — Z rosnimi očmi vzame Groga bajonet, se skloni črez Franceljna in prereže trak. Na njem visi na platno natisnjena podobica. — Še jedenkrat poljubi Francelj darilo Minice . . . “Odaj, kakor sem — te pro sil. — Boš ? ’ ’ “Bom, Francelj ...” “Vrni Minici, da bo vedela, da — ne bo — čakala — mene . . . Tako težko sopem —■ Groga — Groga — nikar me ne — zapusti!” Francelj se skuša dvigniti. “In zdaj — Groga — zdaj mi podaj še jedenkrat roko — in odpusti mi, če — če sem te ka — te-rikrat žalil v ži — v življenju!” Komaj je Groga zadržaval solze ... . “In tudi — vse druge — prosim odpu — odpuščanja . . . Groga. zapomni si — bratovim otrokom vse -— vse, kar je — mojega! Le — le za črno mašo — naj dajo — vsakega — sedmega avgusta — slišiš?” “Vse bom sporočil, Francelj.” ‘ ‘ Pozdravi vse —lepo dom a, posebno — mojo —- ubogo Minico... Pozdravi — naše gore — naš Triglav — našo Savo — vse, vse doma — na — na preljubem Kranjskem ! ’ ’ Groga se strese . . . “Le jedenkrat — Groga — le samo jedenkrat še — bi rad videl — rojstni kraj — naše ljudi . . . Tako težko mi — mi je tukaj — umirati . . . Francelj zadrhta. Bruhnil je kri. “O. zdaj mi je lože!” vzdihne in leži nekaj časa mirno. Trudno odpira oči in zre srepo, strmeč o-kolo sebe. Mučno vzdiga prsi, ki se mu nejednako napenjajo in zopet padajo. Ustnice mu posinje-' vajo. “Groga, ti si pri meni, ” je začel živahneje. “Le poslušaj jih, kako ukajo in pojo, naši vranov-stki fantje. — ‘Nazaj nas nikol’ več ne bo,’ pojo. — Tiho bodi vernici- — pritrkavajo — slišiš pri naši fari vsi zvonovi pojo .. . čudno — čudno pojo, lepo pojo! «— tako še nikoli ... 0 to je lepo, jutri bo praznik . . . Midva z Minico pojdeva na vesel ples. — Godci že igrajo, fantje cepta-jo. Ukajo, vriskajo . . . Patronov sem, patronov! Kako ga je raztrgalo, našega korporala! Škoda ga, škoda . . . Kako nas je rad imel, če je prav vedno renčal nad vsemi. — Nikdar nas ni tožil — vedno se je potegoval za nas, kadar je mogel . . . Streljajmo, streljajmo! — Groga, kje si? — Nikar ne odtod! —\ Oče naš, — kateri ši v nebesih ...” Na zahodu izgoreva solnce z živini bleskom in pari mehki, prozorni, topli vzluh. Od dreves in iz grmovja lezejo temne, podolga-ste strahotne sence. Mirno diha Francelj in se oklepa Grogove roke in jo stiska s prsti, ki jame-jo postajati hladnejši in hladnejši ... Le oči irm žive v nejasnem plamenu. “Kaj je tam? — Že gredo . . . Mrliča neso, sosedovega sina — Še včeraj je bil čvrst in vesel; lep mladenič . . . Kako se je ponašal stari z njim! — Zdaj ga vabi zadnji zvon — Ne — ne, ne, u-mreti ne! — Se.veda, seveda, hlapec mi krade. Le čakaj, grdoba grda, — vidiš ga tam za skednjem! — Kaj? — Nobenega groša več vam ne dam! Ali ne vidite, da se kreše z zadnjimi nogami, to ubogo kljuse, lepo vas prosim! — Nič — kaj blebetaš? — Tukaj sem jaz gospodar! Če ti ni všeč, pa kar pojdi! Se tega mi je treba ! Zakaj nisi še konj napojil, Tine — Povsodi moram biti sam! — Groga, luč prižgi — nič se ne vidi — lej ga, čemu si mi pa suknjo slekel? — Kaj bajonet! Kar puško narobe, pa s kopitom po njih! — Le dajmo jim! — Do-| lenjca so zadaj ali pa opice iz Schonbrunna! Hudičeve fotografije nimamo. Pač pa imamo veliko opisov tega podzemeljskega mogotca in veliko povesti o njegovih prikaznih ter o njegovem delovanju. Vendar je s temi rečmi še velika težava, ker je preveč neenotnosti, preveč nasprotij, preveč nejasnosti v pripovedovanju, v opisih, v koukluzijah in konstatacijah. Tudi z njegovo peklensko domovino je tako. Kdor bi nam hotel podati njen zemljevid ali njeno geografijo, bi naletel na nepremagljive ovire. Še o njegovem postanku bi se lahko prepirali do sodnega dne, pa ne bi prišli do konca. če bi bil bolj mehke duše kakor je. Tam doli, kamro pridemo baje vsi razven Marijinih devic in čukov, mu nalagajo dela, ki so pač izpod časti pravega gentle-mana. Ko so na Dunaju razpisali mesto krvnika, se je pač oglasilo blizu tisoč prosilcev, če ne še nekaj več, med njimi trgovci, advokati, uradniki, sploh več inte-ligentov kakor “navadnih” ljudi. Ali to menda vendar ni dokaz, da je rabeljski opravek posebno idealen. Ubogemu hudiču Pa 80 to naložili kot glavni poklic; on, ki se je včasi bojeval z olimpijskimi bogovi, ki je nosil baklje, ko še ni bilo nobene žve-plenke na svetu, ki je sodil v podzemlju, ki je germanskim bogovom nastavljal najduhovitejše pasti, ki je sestavil prvo komedijo že v paradižu, on se mora sedaj ukvarjati z opravki kakor rabeljski porriočniki v časih, ko še ni bilo nobenega današnjim tri- AVSTRO-AMERIKANSKA-LINIJA, NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO PARNIKI PLUTE IO IZ NEW YORKA: Argentina.. ..23.'Avgusta 1911 Eugenia 6. Septembra 1911 Parniki odplujejo redno ob sredah ob 1. uri popoldne ii pristanišča Bush’s Stores, Pier No. 1 na koncu SOte ceste v South Brooklynu. ŽelezniSke cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanišč* najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuje se v SLOVENSKEM JEZIKU Phelp’s Bros. & Co., 2 Washington St., New York, N. Y. SLAVNI ZASTOP ZA AMERINO Tisti stari narodi, ki so nam jih še v naši mladosti profesorji slikali za divjake, dočim vlačijo zdiaj vsakovrstni učenjaki neprenehoma opeke, črepinje in čudno šaro, katere ne bi starinar za Ljubljanico hiti pogledal kot njihovo kulturo na dan, tisti stari narodi torej, ki se še niso toliko oddaljili od ustvarjenja zemlje, nebes in pekla kolikor mi in ki bi se pravzaprav morali bolj natančno spominjati na tedanje dogodke, so si bili že popolnoma navskriž zaradi svoje nad- in podzemeljske gospode. Tam sredi Azije so svojemu Arimanu pripisovali enaka leta kakor svetlemu bogu; od1 nekdaj sta se bojevala, kdo bo vladal na svetu. In enake odnošaje so tudi narodi mnogo .poznejših časov nahajali med svojimi bogovi. Tako je na primer germanski Loke imel med Azi o-pravljati funkcije hudiča. To so najboljši dokazi, kako visoko so stari barbari spoštovali hudiča. Šteli so ga kratkomalo med bogove. Pa celo ljubili so ga in če je bilo treba, tudi pomilovali. Prometej, ki je bogovom u-kradel ogenj in ga prinesel ljudem na zemljo, je pač zaslužil tako ljubezen; le pomislimo, kaj naj bi počeli naši gostilničarji, če ne bi bilo ognja za njihove kuhinje in kako bi bilo sploh, če bi morali močnik in žgance jesti sirove! Ko je bil tako dolgo prikovan na Kavkazu in so mu jastrebi vsako noč kljuvali jetra, bi bil zaslužil še več pomilovanja in če ne bi bili ljuldije od nekdaj nehvaležni, bi bili pač marali organizirati ekspedicijo na Kavkaz, da bi ga bili rešili. Toliko je bil pač vreden kolikor tista koketa Helena, zaradi katere so deset let o-blegali Trojo. Ali uvrstiti bi ga morali vse-kako med hudiče. Zakaj bil je puntar. Uprl se je bogovom. Proti njihovi volji je nosil ogenj ljudem. To pa je moral biti vsekakor velik, morda največji greh, kar dokazuje že ime sedanjega glavnega hudiča: Lucifer, to je tisti, ki nosi luč. Tako je bilo iu tako je še sedaj; nositi luč je hudičevo delo. Božanskega pokoljenja so bili tudi drugi hudobci starega sveta. Njih greh je bil ta, da so se dali premagati odi drugih bogov, kakor na primer Titani. Zmagovalci pa so jih potem treščili v neznanske globočine, kjer so potem snovali zarote zoper nove gospodarje sveta. Ko je prišel hudič skozi stari testament do nas, je že preživel toliko metamorfoz, da ni sam sebi več podoben. Če bi mft bili iz-preminjali samo ime, bi še ne bilo tako hudo. To delajo tudi ljudje sami s svojimi imeni. Ogrski fiskus ima precej čedne dohodke od tega, dasi velja kolek za zamenjavo imena samo krono. Ali huldieu so vzeli tudi njegov prvotni značaj, zamenjali so mu takorekoe dušo. Tisti gospod, ki je predstavljal našega satana pri starih Egipčanih, pri prebivalcih severne Afrike, predhodnikih starih Grkov, je bil večinoma plemenit in na vsak način bolj simpatičen kakor pa vsakovrstna božanstva v živalskih podobah. Ah kakšno strašno karikaturo so napravili iz njega Kitajci, ki se vendar, Četudi menda ne po pravici, bahajo z najstarejšo kulturo. Če vidi peklenski knez tako odnrno spako, se mora pač ustrašiti sam sebe. Kar počenjajo kristjani s hudičem, bi ga morali razkačiti, tudi umfom le oddal eč podobnega tehniškega napredka. Čudno je. Na zemlji imamo vsakovrstne stroje, poslužujemo se p^re in plina, vozimo se z železnicami, parobrodi in avtomobili, letamo po zraku, imamo elektriko, brzojav, telefon, z žicami in brez žic; služijo nam repetirne in strojne puške, kanoni, torpedi, bombe in peklenske stroje znamo izdelovati. Na kilometrične daljave znamo ubijati neopaženo. — Hudič pa se mora posluževati na jbolj zastarelih metod, kakor da so se mučilnice iz srednjega veka preselile tja dol. pa tehnično obtičale tam, kjer so bile pred par sto leti. V olju mora cvreti uboge grešnike, na ražnju jih mora. vrteti, ščipati z razbeljenimi kleščami, puliti jim lase in brado, pa neprenehoma kuriti, kuriti kakor ogljar. Pravijo, da je e-lektrika in vse kar je z njo v zvezi, hudičeva iznajdba kakor tisk in železniea in avtomobil. On pa mora delati po takih zastarelih vzorih, kakor da je bil kdaj birič svete inkvizicije in ostal njen hlapec, ko je inkvizicija v praksi že davno minula. Ali za to degradiranje se mašenje. Treba je le, da se spomni, kako je bilo nekoč, pa je takoj ves satanski. To so bili časi, ko je bodil po svetu zidaj kakor odličen gospod, zdaj kakor stara baba pa uganjal svoje šegave burke z ljudmi. Pa ko jih je učil coprati in jih tak0 trumoma spravljal na grmade, da jih ni bilo treba več v peklu :s$žigati. Ali pa ko je zvabljai moške in ženske, posebno ženske, najrajši mlade in lepe, na vrh Kleka in tam uprizarjal zabave, katerih ne dosežejo vse orgije modernih dekadentov, ki ne vedo, kakor bi zapravili denar, pa tudi nimajo niti iznajdljivosti niti sveže moči, s katero so se ponašale mesečne noči pod' hudičevo patronanco. Takrat je bil umetnik, kavalir in vladar. In kadar se spomni na tiste čase pa se ozre po svoji sedanji kla-vemosti, tedaj zapolje srd v njegovi duši. In hudič se maščuje. Kako? Ej, na sto načinov. Kje je zdaj še kak “auto da fe” kakor v blaženih španskih časih, ko so dolge procesije s prvimi veli-kaši dežele, s kardinali in škofi na čelu, vodile uboge krivoverce po ulicah do morišča, kjer je sežiganje živih ljuldi bolj dražilo živce kakor najkrvavejši ,boj z biki? — Hudič je pokazal figo in konec je teh krasnih zabav. Komu prinese le še par vinarjev, če mu ponuja svojo dušo še tako podpisano in zapečateno? Cekine, cele vreče cekinov je včasi prinašal po noči na razkriž-ja v gozdovih, če je človek le znal par spakedranih latinskih besed in če je napravil ris po predpisu. Zaklade je kazal ljudem in marsikdo je postal bogat s hudičevo pomočjo. Dandanes mora špekulant, ki hoče nagrabiti milione, poseči v svojo lastno brezvestnost in brezdušnost, hudič pa se mu roga, češ kaj mi je treba tvojih falsificiranih podpisov, ko bo tvoja Idluša itak moja, ne da bi se trudil zanjo. Ljudstvo ima dandanes mnogo opraviti z lastnimi skrbmi in večinoma ne pogreša hudiča. Če ga Kranjec z vsako tretjo besedo kliče, si ne misli pri tem nič posebnega in ime mu gre le iz navade z jezika. Le ena obrt je nezadovoljna, da je postal zlodej tako pasiven. To je tista, ki je najbolj potrebovala njegovo sodelovanji, ker je najbolj nesel peklenski strah in hudičev rep. X. W.SZY1WANSKI TRGOVEC S RAZNOVRSTNIM POHIŠTVOM 1907 Blue Island Ave., Chicaga TELEFON CANAL 9S5. Meja trgovina pohištva je ena naj večjih na južno-zapadni strani mesta, kdorkoli pri meni kupi, jamčim da bo zadovoljen kot je bil vsak kdor je že pri meni kupil v zadnjih 22 letih od kar sem v tej trgovini in na istem prostoru. m —— Hi M . A. WEISSKOPF, M. D. Ss ZDRAVNIK IN RANOCELNIK 1914 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. canal 476 Uraduje na svojini domu: V lekarni P. Platt, od 8.—10. ure predpoludne 814 Ashland Ave.: od I. — 3. ure popoludne in od 4.-8. popoludne. od 6.—3:30 ure večer. Ob nedeljah samo od 8.—10, ure dopoludne doma in to le izjemoma y piav nujnih slučajih. DR. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. * »-i—m Našo trgovino priporočamo Slovencem žs trinajast let ‘in povsod so zadovaljni z našim blagom. Povabimo vas, da si ogledate našo spomladansko zalogo oblek kot: Moške površnike $7.50 do $25.00 Moške obleke $10.00 do $30.00 Moške obleke za mlade$7.50 do $20.00 Deške sporni-obleke $2.50 do $10.00 Odprto vsak večer, izvzemši sredo in petek do 9 ure. Odprto v neds jo dopoludae. . Vogal Blue Island Avenue in 18* cesta. Jelinek & Mayer, lastnik». ATLAS BREWING CO. •luje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena. | LAQER | MAGNET | GRANAT j Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje. Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili. Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško Compagnie Generale Transatlantique Potniki tretjega razreda dobivajo brez plačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila. New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi. La Provence.........30.000 HP La Savoie...........22.000 HP La Lorraine.........22.000 HJP La Touraine .....20.000 HT Chicago, nov parnik.......9500 HP Pristanišče 57 1 îrtb RDer vznožji 15th St., New York City ARNIKI ODPLUJEJO VSAK ČETRTEK. triavni zatop na 19 State St. New York. MAURICE W. KOZMINSKl glavni zastopnik za z«pad. na 139 N. Dearborn St. Chicago, lij. > DOPISI. CALUMET, MICH. Glas Svo-bode!—- Zadnjič se,m varu bil obljubil, da «e icopet oglasim, in evo me. — Že jmrkrat. sem o,pazil, da se v Gl. Sv. pritožujete nad vročino, ki Vas greje tam d'oli in drugod zopet druge, a nas bOgme tukaj gor skoraj zebe, in to je tudi krivo, d asi moramo .svoje, od dolge zime p remar le ude ter od težavnega dela pot rene glide s pivo in whiski-jem' ogrevati in jačiti. To je bilo pa tudi krivo, da sem bil pozabil aia vse, dokler me ni bilo iznemi-rilo ošabno ter vedno se ponavljajoča grozodejstva našega prečastitega gospoda Luka Klopčiča. Pa nemielite g. urednik, ne Vi . predragi, mi eitatelji in eitatelji-c.e, da je naš Luka morda neumen, kaj še! Klopčiča, kakor je čitateljem “Glas Svobode” znano, se ne prime nobena pametna ■ beseda. Kolikokrat in kako se ga je že tu in tam pralo in želitalo, • pa je le se vedno črn kot niger, reagira) tudi še nobenkrat ni, kar ¡dokazuje, da se ne upa meneč: boljše je molčati, trpeti in pa dolarčke šteti dokler je še kaj o-sličkor in oslic, ki mi jih nosijo, kot pa iz Cal limeta leteti. Moža se je že tu in tam potipalo, pa kakor je njegova koža črna, tako je jtucii njegovo meso trdo, pa nam naprednjakom to nič mar, in najboljše 'bi res bilo, kot nam je g. Konda svetoval: nič mu ne veruj-, te, nič mu nedajte in tudi blizo njega ne hodite, in videli boste ' vspeh in takojšen odmev mojih besed. To je res dober nasvet pa bi bil za Lukata tudi, ko bi hotel \ vzeti korobač ter ž njim opletati i svoje kozle in koze, kar bi pomagalo do takojšnega vspeha, toda tega Luka nebo storil, da bi za naše vspehe skrbel, on se ravna po svojem načelu za svoj žep, to mu moramo, radi ali neradi priznati. Zapomne si naj le, da pri “Bratski Slogi” niso kiinovei, in ' jih tudi on skubil nebo. Čudno Pa .i<; vendar le, da se ljudem nočejo odpreti oči, ko vidijo toliko nakopičene nesnage pred njegovim pragom, kar naj dokazujejo moji trditvi sledeči dogodljaji. Nekako pred enim letom, ko so pokopavali John Mesnarja, nameravali so imu na priporočilo ca-lumelskega Zottia zapeti na grobnico. Pri pogrebu je nagovoril Klopčič pevovodjo rekoč: “Če Jonko poje, jaz ne pokopani mrtveca!” Nato se je Junko odstranil in žjim vsi drugi pevci in Klopčič je ostal sam ter tudi mrliča pokopal sam. Pri izobraževalnemu društvu “Plioenix” so se svoječasno člani sploh s pevovodjem, ki je bil zajedno cerkveni orgljar. Nato so prosili naše napredne pevce, da bi .jim pri predstavi pomagali; nakar so jim ti tudi obljubili, in ko je Klopčič o tem zvedel je rekel, da taki, ki za cerkev nič nedajo namreč, ne polnijo njegove bisage, da tudi pri njegovem društvu peli nebo-do. In da mu dr. Bratska Sloga, S. N. P. J. d'ela velike skrbi je u-rnevno, dasi tej jednoti danes nikjer več ne nasprotujejo. Že zadnjič sem omenil, kake sitnosti je Klopčič povzročal nad umrlim članom te Jednote, dobro vedoč da si mrlič ne more pomagati. — Pokojnik je namreč spadal k dvem podpornim društvom, k Bratski Slogi št. 62 S. N. P. J. in k mladeniškemu društvo S. H. Z. na Cahimetu. Od vsaeega društva so 'bili zbrani po trije'člani da bodejo pokojnika nosili iz hiše na voz in tako naprej. Ko pride Klopčič reče onim trem članom Brateke Sloge, da naj vzamejo re-galije dol, ker drugače nebodejo nosili pokojnika, nakar so omenjeni trije rajši šli ven iz hiše kakor bi svoje regalije dol vzeli. Prišedši do cerkve in v cerkev je suro vež med opravilom ukazal o-ziroma zaupil kot kak gor jan: “Društvo Bratska Sloga naj vzame svoje regalije dol!” — in nato čakal. Članov se ni nobeden odzival temp pozivu, in ko je Klopčič videl, 'da ga ne bodo vbogali, je ponovil svojo grožnjo. Nato mu je predsednik omenjenega društva rekel da ga nerazume, ter vprašal, kaj vendar hoče saj smo vendar ljudje in ne živina, ter ravno tako dobri kot drugi ljud-' je. Nato se je k besedi oglasil še g. Junko, seveda med opravilom v cerkvi, da d!r. Bratska Sloga spremlja svojega člana in bi*ata k ndaemu počitku, in da z njim, Klopčičem nimajo popolnoma nič zaopravit. Na to je Klopčič spremenil barvo zbrbral še par nerazumljivih besed nad krsto in o-praviio je bilo končano. Člani Bratske Sloge so se pokazali možake, vstrajne nasproti kakemu terorizmu od strani prenasičenega nimokatoliškega priganjača kot je Luka Klopčič, ki je žel blamažo, kateri se je že tako privadil kot klošč 'bivolove kože. Društvo Bratska Sloga mu ne kupuje z zlatom okovane palice in srebrom okovane marele, niti kakih pri-vezkov na verižico, ne knofov, ne cofov, te si naj Luka kupi sam, saj ima večje dohodke kot vsi člani Bratske Sloge .skupaj. Za doto mu po katoliških nazorih tudi ni potreba skrbeti. Radoveden sem, kaj heki bo šele počel proti društvu S. S. P. Zveze, katero se vstanavlja. Na noge Luka, da česa ne zamudiš! Pred par meseci, ko je bila neka poroka, prišla je v cerkev tudi eks Ljubica Mariče; ko jo zagleda sedanja ktihariea v cerkvi, skoči v njo. — Ježeš, kaka komedija vam je bila to! Psovalo in upilo se je vse navskriž. Johana je upila na vse grlo na ubogo Mariče kot krvnik nad svojo žrtvijo. Ubožica! Odzvonilo ti je Mariče, ker Johana »eda nikomur v svoje zelje zahajati. odzvonilo bo pa tudi Luka-ti, ker kuharica kakoršna je Johana, ki neki govori in še več pa menda razume jezikov kot Klopčič sam, se ni šaliti ž njo. Končujem za danes, ker, ko bi hotel vse gospodove lepe reči popisati, bi vzelo eno stran lista, skoz celih šest mesecev! Tofaj do vidova, Vaš, . Andrejca v Prič. ' Virden, 111. Uredništvo Gl. Sv.: — Želel bi, da ponatisnete moj žalostni dopis. Znano je že gotovo Slovencem, posebno pa sobratom in sestram S. S. P. Zveze, da je dohitela nesreča našega rojaka in brata Blaža Kolcal, člana društva “Dobroljub” št. 44. Dne 20. julija se je zdrav in vesel podal na vsakdanje delo, zvečer smo pa zvedeli da leži na parah. Delal je pokojni pri stroju za premog iz-podkopovati. Svoj posel je opravljal kot po navadi, kar naenkrat se ga je elektrika dotaknila in v par minutah je bil mrtev. Pokojnik je bil priljubljen med vsemi Slovenci, posebno pa med sobrati Zveze, oz. društva “Do-broljub”. Star je bi] 35 let, rojen v vasi • Leskovce, občina Oslica, politični okraj Kranj na Kranjskem. V stari domovini zapušča brata, to nam je edino znano, v Ameriki pa nima nobenega sorodnika, če pa je kateri, je napro-šen, da še pri društvu “Drago-ljub” zglasi. Pokojnika smo pokopali 22. julija popoludne. Društvo mu je priredilo jako lep sprevod s godbo in krsto okrašeno s venci. Do srca nas je vse ganilo, ko smo gledali lep sprevod in mirno se zadržeče sobrate, ki so se zadiržali kot ljudje za pogrebom in ne kot kaki mestni blazi-ranci. Prav lepa hvala sobratom “Dobroljuba” št. 44 in našemu sosednemu društvu št. 73 iz Gi-rard, UL, ki se je sprevoda udeležilo in poklonilo lep venec na krsto pokojnika. Lepa zahirala tudi članom lok. št. 2404 spadajoče k TJ. M. W. of A., ker tudi ti bratje so ranjkemu položili lep venec v spomin. Ravno tako prisrčna zahvala vsem sobratom S. N. P. Jednote, ki so se v tako velikem številu udeležili pogreba. Tukaj je nov dokaz, da nihče ne ve ne ure ne minute, kje ga čaka smrt. Kdor še ni v naši naselbini v nobenem 'društvu, naj nemudoma h kakemu pristopi. — Posebno pa priporočam društvo št. 44, spadajoče k S. S. P. Zvezi. Odlašek je slaba reč in je bilo že veliko kesanja. Vsak ve, da če je v društvu, da ima podporo v bolezni in nesreči in tudi po smrti njegovi ljudje. Pristopajte k “Dragoljubu”! Vsak pošten Slovenec in, Slovenka ima priliko postati naš brat. Naj še omenim, da se je dogodila 19. julija tudi strašna smrt neke Ttaljanke. Ženska je šla kurit, da bi pripravila za večerjo. Da bi se prej “unelo”, je polila kurjavo s petrolejem, kakor je to slaba ženska navada. Ogenj se je pa naenkrat vnel, posoda se je razletele, in uboga žena je bila v trenotku vsa v ognju. Grozovito opeklo so pogasili. Črez dva dni je pa umrla po groznih mukah in bolečinah. Zapustila je moža in dva otročiča. Lep zgled vsem ženskam, da bolj previdno ravnajo s ognjem. Bog živi vse Slovence! Josip Jurak, ta j. Browder, Ky. Cen j. g. urednik: — Prav rad bi se potrudil za večjo množino novih naročnikov za “Glas Svobode”, a žali bog, delavske razmere so sedaj tu preslabe. Zaslužek je jako slab. Toliko, da zaslužimo za lirano in stanovanje. Kadar bo kaj več novic, pa se zopet oglasim. S pozdravom svobodomisleca, za napredno stvar vneti. Lorene Jeras. De Pue, 111. Cenjeno uredništvo: — Oital sem v “Gl. Sv.” opomin na naročnike in sem takoj pogledal, če morda sam ne dolgujem. In res! med lenuhi sem bil tudi jaz sam — in zato nemudoma pošljem dolžno naročnino in upam, da me g. upravnik ne bo več tir-jal! Kakšno nalogo ima vendar Gl. Sv. in kako se ga podpira ? Slabo! Kakor sem se jaz spomnil svoje dolžnosti — poslal za celoletno naročnino — tako naj* store tudi vsi tisti, ki so na enakem stališču. Naš delavski list moramo vendar podpirati, če hočemo, da ,se bo boril za delavce. Brez plačanih naročnikov nemore tudi Glas Svobode izhajati, posebno še, ko ima tako lepo številce farskih “prijateljev”! Tudi tukaj imamo nekaj ‘tacili, ki vedno za duhovnike agitirajo in mečejo, ne da hi se zavedali, svoje težko prislužene kvodre v farsko nenasito bisago. Eni so tako “izobraženi”, da se pred “Gl. Sv.” kar prekrižajo, če vidijo, da kateri napredni delavec žita pozorno ta list. Tako je sedaj bratom Poljakom primanjkalo denarja za cerkev. Pa so božji očaki šli kar v tovarno med delavce fehtati! Tem rimskim tičkom tovarna smrdi in se je boje bolj ko hudič križa — krvavi tovarniški denar pa poljubujejo in za to še delavca uče, naj v strahu božjem dela in naj se mirno pokorava kapitalističnim stenicam. Delaj za pečenko falotom, ki se iz tvojih žuljev rede, in ki te plašijo s hudičem, in ki ti obetajo nebesa. Zadnjič je tudi pridigoval v cerkvi, da naj prihodnjo nedeljo prinese vsak po $10.00, ker brez denarja ni nič. O1, vemo to, da brez denarja ni nič! Kam pa gre denar? Ga morebiti bog potrebuje? Ali ni to nazadnjaštvo? Videl sem te reveže, kako so zapuščali žalostno in s povešenimi glavami božji hram. Celo dekleta so bila žalostna po tej lepi pridigi. Tako smo dobili novega posveeenea in z njim novo vrano. Sedaj je ostala nova že-gnana glava med nami, in si išče pota do lepše bodočnost in do bogatstva, na račun lačnih rojakov delavcev. Tako so naši delavci novemu posvečencu preskrbeli stalno delo in stalno plačo in lepo življenje. Za sebe menda ni vredno skrbeti? Kadar bo pa kriza, boste šli pa Vi v farovž in prosili boste za košček kruha. Če ga boste pa dobili je drugo vprašanje! Naše društvo, ki pripada Zvezi, še precej dobro napreduje, želim, 'da se člani bolj redno udeležujejo sej. Delavske razmere so pa tako kot povsod. Delamo zmiraj, vendar se pa delo težko dobi, ker delavnih rok je tudi tukaj več ko potreba na razpolago. Ker se pa tudi tukaj dela po iz-reku: “Dajte cesarju kar je ce: sarjevega, in bogu kar je božjega,” nima nazadnje tisti, ki vse pridela — delavec — popolnoma nič, kot trde roke in prazen žep! Pozdrav vsem! J. O. Grobovi ubožcev v Rimu. Rimski župan Natan je dal napraviti na onem delu pokopališča, ki je odločen za reveže, sredi med grobovi lep, mramornat spomenik, ki bo na stroške mesta okrašen vsak teden s svežim cvetjem. Napis na 'stebru se glasi: Nad svojimi otroki, ki tukaj počivajo brez imena po svojem trdem življenju, bdi mesto, ki proovita vsled pridnosti njihovih rok, s sočutno ljubeznijo in krasi puste gomile z vedno zelenimi venci. Tako časti župan — čifut — siromake. Za zunanje oglase ni odgovor-Uro m MLADIM MM iv 'In- = "Ï ...:• IV V.Æ \\!o3=vJ\Vl yo- ...O' uyw \0==S 50,000 KNJIŽIC ZASTONJ MOŽEM STARI MOŽJE MOŽJE SREDNJE STAROSTI. Možje, ki se nameravajo ženiti — možje, ki bolehajo — možje, ki so bili nezmerni, prestrastni in ki so prevgnani; možje, ki so slabi, nervozni, uničeni in kateri so dosegli starost, ko ne. morejo več polni meri uživati sladkosti življenja. Vsi ti možje xr\ora)o pisati po našo brezplačno kniižico. Ta knjižica pove, kako možje uničujejo svoja življenja, kako zbolijo in zakaj se ne smejo ženiti dokler so v takem stanju. Ta knjižica v lahko razumljivem jeziku pove, kako se na domu, privatno, tajno in z malimi stroški temeljito ozdravi zastrupi jen je krvi ali sifilis, triper, slabost, splošna oslabelost, zguba spolne moči, nočni gubitek, revmatizem, organske bolezni, želodec, jetra, mehur in ledvične bolezni. t Tisoče mož je že zadobilo perfektno zdravlje, telesno moč in poživljenje potom te dragoceue knjižice. Zaloga znanosti je, in vsebuje stvari, katere bi moral znati vsak mož. Ne trošite denarja za ubožna in malovredna zdravila, dokler ne citate te knjižice, katera vam pove, od česa ste zboleli in kako zadobite popolno in trajno ozdravljenje. Zapomnite si, ta knjižica se dobi POPOLNOMA ZASTONJ. Mi plačamo tudi poštnino. Na spodnjem odrezku ali kuponu zapišite razločno svoje ime in naslov, odrežite kupon in pošljite nam ga še danes. Ostalo izvršimo mi. Odrezek za brezplačno knjižico. Pošljite danes. DR. JOS. LISTER & CO. Au.. 301. 22 FIFTH A VE.. CHICAGO. GOSPODJE:—Zanima me ponudba, s katero nudite Vašo knjižico brezplačno. Prosim, pošljite mi jo takoj. IMK • NASLOV . Prvi znak jetike. Jetika, ta grozna morilka umori tisoče ljudi vsako leto, in ni ozdravljiva, če se jo ne začne zdraviti takoj ob pojavu. Vsi zdravniki si izrekajo, da se jo ozdravi, če se zdravljenje začne ob času? Eno od prvih znamenj pojava jetike je: BLEDA BARVA. Taka bledota se na ljudeh hitro zapazi, seveda nobeden noče niti misliti, da je to znamenje jetike. Bledi ljudje vejo, ali bi morali vedeti, da je njihova kri iz ustroja, da ne vsebuje dovolj množine malih rdeeh telesc, kateri so krvi potrebna, da da človeku potrebno moč in gorkoto in zdravje. Koža začne počasi zgubavati svojo prejšnjo barvo in postane bleda, rumena ali siva. Živci in glidi v svoji moči padejo, želodec noče več delovati, sploh celo telo gre počasi navzdol. Postane potreba, da se pridobi telesu nove, zdra-vejše krvi — čisto, rdečo kri, — ampak to se ne more pričakovati od želodca, ki ne dobi dovolj zdrave hrane in dokler niso vse slabe tvarine od stranjene in še le potem je za pričakovati, da se začne slaba kri spreminjati v dobro kri. Mi vemo samo eno pomoč, ki je v stanu to spreobrnite v krvi povzročiti. To je: Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino- Ta pripomoček je narejen iz bogatega , rdečega vina in naturnih želišč, najpazljivejše preiskan in da najboljši dobiček telesu, želodcu in bo zopet vse organe privedlo v naravno redno delovanje. Ti boš zopet lahko jedel in tudi lahko prebaval svojo hrano. Tvoja kri bo postala zopet čista in močna. Tvoja barva obraza bo postala zopet Zdrava in sprejela naravno obliko. In naj bo vzrok tvoji ble dati kakršen če, rabi le vedno za odpravo Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. 708EPB TBnra&*a Zguba teka, Neredna prebava, Slab počutek po jedi, Nenavadni krči. Vroč glavobol. Trganje po glidih, Zaprtje in krči, Zguba moči, Zguba energije, Nekatere ženske bolezni in bljuvanje. je le nekaj bolezni, ki se odpravijo z pitjem Trinerjeve ga zdravilnega am. grenkega vina. To zdravilo je dobilo zlato kolajno na razstavi L 1909 v Seattle, zlato kolajno in grand prixe (najvišje odlikovanje) na razstavi v Londo nu in Bruseljnu leta 1911. V PRODAJALNAH, GOSTILNAH IN LEKARNAH. JOS. TRINER Kemični laboratorij 1333-1339 So. Ashland A ve. Chicago, 111. HECISTCRE!» The Konrad Schreier Co. Shaboygan Wls. Varitelji najboljšega piva v sodih in steklenicah. Edelbrau in Pilsen pivo iz naše pivovarue je najboljše. NAJEMNIK & TANA, Izdelovalca sodovioe mineralne vode in drugih neopojnih pijač 82—84 Fiak St, Tel. Oanal 1405 Najstarejša slovanska tvrtka EMIL BACHMA1N 1/19 So. Centre Ive., Chicago, I Se priporoča vsim Slovanskih društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, uri tem pa zelo zmerne cene. Neštevilno zahval in pripoznanj jamči s* pristnost in ekusni izdelek naročenih potrobščle-Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik. BAZNO IN DRUGO 1 Španska vlada je baje izjavila, da je pripravljena bivšemu kralju Manuelu' plačati 20 milionov odškodnine, če se slovesno odreče prestolu. Španski monarhisti so skušali udreti v št. jurijsko trdnjavo pri Lizboni. V trdnjavi, ki je bila nekdaj mavrijski grad, je 15. pešpolk. Straža je ponoči opazila sumljive sence na zidu. Vojaki so takoj streljali in potem planili iz trdnjave, ali zarotniki so izginili v temi. Špionaža. Iz Przemysla pišejo: Tukaj so prijeli neko 251etno damo, ki se imenuje Loiza Trom-becka in se je veliko gibala v o-fieirski družbi. Pri njej so našli fotografske aparate, načrte itd. Priznala je, da je opravljala špio-nažo in prodajala načrte Rusiji. Prej je študirala v Curihu. Napaden škof. V četrtek 20. p. m. so trije našemljeni ljudje napadli škofa iz Vallelunge na Siciliji, ko se je peljal s kolodvora v Caltamissetto, s puškami iz zasede ter ga dvakrat na prsih in enkrat na rami težko ranili. Odpeljali so ga v mestno ibolnišnico. V mrtvašnici v Friderikst adtu so našli v jutru šiloma odprto krsto in mrliča v popolnoma drugačni legi, kot so ga zvečer položili. Ker ni bilo kaj ukrasti, in se tudi ne more sumiti, da bi kdo to napravil iz zlobnosti, je bil mrlič skoro gotovo le na videz mrtev in se je bržkone v noči zbudil. Zastrupila nad 300 ljudi. Iz Samare prihaja vest o groznem zločinu, ki ga je storila neka vdova Mariju Popovna. Dognalo se je, da je žena tekom 30 let zastrupila čez 300 moških in sicer na željo njihovih žen. Popovna je dobila zato .jako lepe nagrade in se je obogatila. Popovno so zaprli. V zadevo so zapletene mnoge odlične osebe, ženske in moški. Pričakuje se več aretacij. Stvar je izdala neka ženska, ki je na smrtni postelji izjavila, d;a je tndi ona dala zastrupiti svojega moža. Francoska zastava na gnojišču. V Remsu na Francoskem je nataknil neki Grimpert francosko narodno trobojnico na gnojišče pred svojim dvoriščem, ko je ravno korakala mimo kompanija vojakov. Poveljujoči poročnik Pa-son jo je dal odstraniti, nakar je Grimpert častnika ozmerjal. Proti Grimpertu se je uvedlo kazensko postopanje; pri razpravi je bil oproščen z motivacijo, da častnik nima policijske oblasti, da torej Grimpert ni žalil javnega organa v izvrševanju službe. Predzgodovinsko mesto. Trideset verst od Karsa v Kavkazu so odkrili sledove predzgodovinskega mesta z mogočnim obzidjem, f.z katere dobe je to mesto, doslej še ni brez dvoma dognano, dasi-ravno so odkrili tudi več svetišč in našli mnogo malikov v živalskih podobah. Brezverska občina. —- Pri zadnjem ljudskem štetju v Italiji je v kmečki Občini Argenta v pokrajini Ferrara vpisalo 9207 o-seb, dla pripadajo katoliški cerkvi, 12.932 pa jih je izrecno navedlo, da se ne prištevajo nobeni cerkvi. Tisti, ki neprenehoma trdijo, da kmečko ljudstvo ne more živeti brez dogem in brez duhovniškega vodstva, si zdaj lahko belijo glave. Strahovi. V Strakonicin in v o-kolici so bili ljudje ves tedien skrajno razburjeni zaradi vesti, da v hiši rajnega dr. Mayer ja na glavnem trgu straši. Vsako noč se je čulo v steni trkanje, ki se je v soboto in nedeljo izpremenilo v močne sunke. Na stotine ljudi je postajalo okrog hiše in policija je s težavo vzdržavala red. — Pred kratkim so napravili v hiši “spiritistično sejo”. “Duh”, ki so ga priklicali, je dejal: “Ime mi je dr. Mayer in želim, da se hiša ne proda dne 23. julija na javni družbi.” Oblast se je začela zanimati za stvar in preiskala Skrivnostno steno. Dognalo se je, da ni bilo nič drugega kakor spretno uprizorjena komedija, da ne bi prišla hiša, ki se je res imela prodati dne 23. m. m., na boben. Dediči so igrali “duha”, zdaj p* so v preiskavi. Živalska in človeška tuberkuloza. Angleška konferenca za tuberkulozo je izdala zaključno poročilo, v katerem so zbrani uspehi desetletnega znanstvenega raziskovanja. Tu ee pravi, da se ba- cili jetike pri človeku in pri živalih praktično ne dajo ločiti. Živalski bacili se neprnehoma prenašajo na ljudi, zlasti z mlekom, kateremu je v pryi vrsti pripisovati jetika otrok. Tudi tuberkulozno goveje in svinjsko meso za-krivlja mnogo jetike. Komisija priporoča strožje nadzorovanje živil. Ukradena kolodvorska streha. Uprava osrednjega kolodvora v Budimpešti je uaroeila kleparski tvrdki Griinhut prenovitev kolodvorske strehe. Poslovodja Feld-raaun je dal odkriti vso streho in prodal starinarju vso pločevino za 1000 kron. Tli dni je bil kolodvor brez strehe, nato pa je kolodvorska uprava povprašala pri tvrdki, zakaj popravljalna dela počivajo. Na dan je prišla velika' tatvina in so sleparja, ki se je gladko obril, detektivi prijeli. Svojo ženo je umoril na zverinski način rudar Galla v Essenu na Nemškem: polil jo je s petrolejem in zažgal. Morilca so odvedli v zapor, kjer se je poskušal o-besiti. Papež — agent kapitalističnih izkoriščevalcev. Kakor smo že poročali, je papež izdal motu pro-prio, t. j. iz lastnega nagiba (?) odlok, ki odpravlja 11 katoliških praznikov, med drugimi praznik sv. Jožefa in praznik Rešnjega Telesa. Po našem mnenju so napotili papeža čudni nagibi k temu koraku. Da bi se mu bili sv. Jožef in kar je drugih svetnikov, zamerili in da bi jih papež iz o-svete degradiral, si ne moremo misliti, ker nam o taki zameri ni nič znanega in so pri mnogoštevilnih polomih, ki jih je papeška politika pod Jožefom Ha rtom doživela, omenjeni svetniki nedolžni kakor betlehemski novorojenčki. Ampak rimski škof Jožef. Sar-to je hotel izkazati uslugo kapitalističnim pijavkam, ki žele izmoz-gavati delavstvo enajst dni več na leto. Da bodo kapitalisti papežu za to prijaznost, ki jim na en mah zagotavlja milijonske profite, papežu zelo hvaležni in da bodo svojega pobožnega agenta na Petrovem prestolu nagradili z mastno provizijo, se nam zdi že verjetno, zakaj roka roko umiva. Kaj .poreko delavci, ki so z veseljem pričakovali med letom raztresene praznike — ne zaradi svetnikov in svetnic božjih, ampak zaradi prijetnega oddiha — na tem poglavarju rimske cerkve itak ni mnogo ležeče. Protirevolucija na Portugalskem. O protirevoluciji na Portu galskem se zadnje čase silno mnogo govori. Ameriški klerikalni časopisi so vsako popolnoma nedolžno vest o protirevolucijskem gibanju na Portugalskem znali tako izrabiti, da so bili že skoro sami prepričani, da se na Portugalsko v kratkem zopet vrnejo jezuitski časi. Na vsej stvari pa je resnica le to, da ge na Portugalskem nahaja še nekaj klerikalnih magnatov, ki niso zadovoljni s sedanjim protiklerikalnim sistemom in hujskajo narod na odpor. Nočemo tajiti, da se na Portugalskem pojavlja tupatam pro-tirevolucijsko gibanje, kakor se naravno pojavila za vsakim državnim preobratom. Toda to seme ne bo šlo nikdar v klasje. Protirevolucija na Portugalskem je samo pobožna želja klerikalcev. Portugalski narod je že sit jezuitske nadvlade. Švicarska svoboda. Stari knez Kropotkin, znani anarhistični filozof in pisatelj, se je hotel za nekaj časa naseliti v tesiuskem kantonu v Švici. Kantonska vlada pa je hitro, predlagala zveznemu svetu izgon Kropotkina. To ni samo brutalno, ampak tudi skrajno neumno. Kropotkinovo ime u-živa po vsem civiliziranem svčtn tak ugled, da se vlada, ki predlaga tak policiotski korak, le blamira. Vrlratega nima Kropotki-nov anarhizem nič skupnega s fanatiki, ki mislijo, da se da svet osvoboditi z dvema bombama, temveč je tako poln idealizma, da ga tesinski gospodje nemara ravno zato ne razumejo. Ali dandanes se ni več čuditi reakcionarnim krčem švicarskih vlad. Tudi švicarska “svoboda” je le buržoazna svoboda in je svojo lažnji vost že stokrat pokazala v odrekanju pravic za delavstvo. Na boje, s katerimi si je Švica morala priboriti svojo državno neodvisnost. je gospoda že davno pozabila. Švicarski proletariat pa tudi ve, da ni politične svobode brez socialne. Svobodomisleca Bartošek in Boraer na zatožni klopi. Svobodomisleca Bartoška in Bornerja je obtožil praški državni pravd-nik, da sta na shodu v proslavo Ferrerja “poveličevala kaznjiva dejanja”, Bornerja še posebej, da je žalil božanstvo Kristovo. Državni pravdnik se ni upal v obtožnici podtikati [Ferrer.ju zločinov, ki so si jak v svoji slepi zlobi(izmislili klerikalci in je hotel obtoženca pognati v zapor samo zato, ker sta izražala dvome o objektivnosti sodišč — pa ne avstrijskih, temveč španskih. Bor-nerju pa je povrh še očital, da je razžali] Krista, ker ga je imenoval — simbol. Sodišče je Bartoška oprostilo. Bornerja pa je obsodilo zaradi žaljenja božanstva v štirinajstdnevni zapor. Obsodba znanega pisatelja je zbudila v vseli krogih največje začudenje. Po gališkili volitvah. Iz Krakova pišejo: “Kakor poroča tukajšnji Naprzod, je justično ministrstvo ukazalo sodnijsko preiskavo zaradi sleparij, ki so se od “narodnih demokratov” vršile pri volit vi s odru ga dr. Mareka. Med volitvami so namreč i-meli v takozvani cipški palači, kjer je bil njihov volilni lokal, 400 glasovnic z imenom “demokratičnega” kandidata Doboszyn skega, eel kup legitimacij, tudi 500 legitimacij iz volilnega okraja I)a.szynskega| in pa — celo garderobo najraznovrstnejših kostumov, lasulj, brad itd., tako da so se volilni sleparji lahko preoblačili zdaj za tovarniškega delavca. pa za železničarja, potem za Žida itd. Ko je prišla policija, je vodja tega “volilnega podjetja" d;ež. poslanec Fedorowicz pobegnil brez klobuka; štirideset njegovih tovarišev so pa le zasačili. Pi*eiskavo vodi sodnik Neus-ser. Klerikalna vzgoja. Iz Hrastnika pišejo: Dne 2. julija t. 1. je 181etna Frančiška Ramšak, doma na Kalu pri Hrastniku porodila sinčka. Odnesla je otroka, ki je živel, v gozd in ga je tam pokopala pred križem. Stara pesem je to: Zbala se je svojih sorodnikov, ki so zelo klerikalni in bi ji naj-b.rže porod zamerili kakor najstrašnejši greh. Tudi oče otroka, je iz klerikalne hiše in popolnoma klerikalnega mišljenja. Pa namesto, da bi se nekoliko pobrigal za svojo ljubico, jo je odku-ril v tujino in pustil dekle v nesreči samo. Klerikalci imajo ved1.-no dolge jezike o socialistični vzgoji; tu vidimo, kakšne sadove rodi klerikalna vzgoja. — Dekle so prijeli orožniki in odpeljali v zapor. Elementarne nezgode na Ruskem. Iz novgorodske gubernije prihajaja poročila o strašnih elementarnih nezgodah. Po dolgotrajni vročini, ki je povzročila mnogo smrtnih slučajev in ki je pokvarila vso letino, so nastopili velikanski viharji s točo. V četrt ure je bila do zadnje bilke uničena vsa žetev na poljih, in ceste so bile preplavljene. Zveza med posameznimi naselbinami je pretrgana. Najhujše je divjal vihar v Nižjem Novgorodu. Mnogo hiš je ■voda izpod jedla in so se zrušile; vihar je preobračal mostove in odkrival strehe. Nove ladje, zasi-drzne na Oki, so valovi vrgli na hreg, posadko pa so požrli. Sedem oseb je ubila strašna opeka, padajoča s streh, ogromno število pa jih je ranila, V Boganskem je strela udarila v mnogo poslopji in jih užgala; 11 oseh je strela u-bila. Cela pokrajina je popolnoma opustošena in prebivalstvu je ostala beraška palica. Novi iznajdbi. G. Zvonimir Masle, železniški uradnik v Ljubljani, je patentoval zopet dve novi iznajdbi. Prva je posodica za sol in poper, ki se sama zapira in odpira in prepreča, da se na sol in poper ne naseda prah, donešen s ceste itd. Druga iznajdba je lična higijenična posodica za žemlje in kruh, ki izda vselej, ko se malo zavrti v to pripravljeni gumb, po eno žemljo ali en kruh. Žemlje ali kruha ni potem več mogoče spraviti v posodico nazaj. Ta iznajdba varuje kruh pred muhami, prahom in otipavanjem tretjih, morda celo bolnih oseb. Poleg tega ima posodica veliko o-kvirjev za reklame tvrdk. Stala bi na mizah. Vsled velike praktičnosti in higijenične važnosti se bosta obe iznajdbi povsod uvedli po gostilnah, hotelih itd. 1 Konečna razprodaja vseh stvari. 1 Tukaj navedemo le nekaj malenkosti, vse blago mora biti še ta mesec razprodamo in sieer za naj nižjo ceno, kar jo je mogoče postaviti. Ne zamudite te prilike in oglejte si to največjo razprodajo! m m Moške hlače — grmada moških hlač, nafinejše delo, vseh vrst, zadnje mode, hlače ki se navadno prodajajo po $3, pri tej razprodaji par samo 1.95 Moški klobuki — grmada moških klobukov, vseh vrst- in velikosti, ravno tako trde črne klobuke in visoke črne klobuke; prejšnja cena ji klobuku je bila po $2.50, pri tej razprodaji samo.......................................... 1.39 Deške obleke, male perilne deške obleke, prejš'-nja cena tem deškim oblekam je bila $3.50, pri tej razprodaji samo .................... 1.79 Pohištvo. Najboljši stoli, sedalo iz dobrega usnja, polirani, fine konstrukcije, navadno $2.75, izvanredna cena sedaj ............ 1.45 Bamboo mize, vredne 50c. sedaj samo 25c Vozički za otroke, s gumijevimi kolesi, dobro delo, dobro železo, navadna cena $3.50, iz vam redna cena ..................... 1.75 čevlji — Čez 600 parov moških poletnih čevljev, posebni Oxford čevlji; navadno po $3. $3.50, $4 in $4.50, pri tej razprodaji samo 2.39 m m m m m m m m GROCERIJSKI ODDELEK. Moka. — Lnrijeva XXXX najboljša patentirana moka. Ys soda pri tej razprodaji ...... 69c Carolina riž — najblojši te vrste, funt samo 19c Zlomljeni makaroni, najboljše vrte, funt isamo Sardine, tri škatlje za ......... Meso vseh vrst. ...... 4c .... Ilc i m m m g®®®™ MS® ®®®®®®®®® ®®®®®®®®®®®g®®®®®®®. füg® ■] aasnaaasDaaBB BaBaBaasaa aa aa®aaaaaaaaa® s a ra a a i i i a a Rešiti utegne življenje! / Bolečine v drohju, ščipanje, trganje, pogostno tekoče blato, črevesne težave so navadne v tem letnem času. Nevernost je tn, a pomoč blizu, ako imáte pri roki Severovozdravilozoperdrisko. Olajšba, udobnost, in hitro okrevanje sledi uživanju istega. Odlašanje utegne pomeniti smrt. Na prodaj v lekarnah. Dvoji steklenici: 25e in 50c. Ce želodec potrebuje pomoči, S H a vam to naznanjajo sledeči znaki: Slasti do jedi nimate, prebava je pomanjkliva, pojavlja se glavobol, gorečica, napihovanje, bolečine in dušljive občutke imate To stanje zahteva Severov Želodčni Grenčec. To je zdravilo in tonika. PovTača slast’ do jedi. Krepča želodec. Pospešuje prebavo in pretvorbo. Vedno Vam poživi zdravje in moč. Cena $1.<00. NA PRODAJ SKORO POVSOD. Zahtevajte sanno Severovih Zdravil in recite “Ne”, če vam' hoče trgovec dati h a j druizega. Zanesljiv zdravniški nasvet pismeno za-stonj vsem. W. F. Severa Co. CEDAR RAPIDS IOWA Nekaj cerkvene zgodovine. III. Ne poznam, druzega boga, nego lastno samopašnost . . . Poznajo me kot uda družbe Jezusove, a od Jezusa nimam ničesar druzega nego golo i-me. Italjanski letaik iz 17. stoletja. "Jurée, nič se me ne boj, (Hej le na trebušček svoj, Kadar svet boš ta ostavil, V miru vžitek boš prebavil.” H. Heine. Konju bič, oslu uzdo, norcu pa šibo po hrbtu. Pregovor Salomona XXVI., 3. Dela in življenje “nezmotljivih svetih očetov.” Kakor smo že omenili, je bila cerkev s svojimi glavarji toliko časa nositeljica in izpolnjevalka vzvišenih naukov ljubezni in človekoljubja, dokler so jo preganjali. Ko pa je cerkev prišla do veljave in moči, zgodilo se je, da je prestol, n» katerem je imel do tedaj svoj sedež samo duh ljubezni, bratstva, resnice in pravice, I»ostal stolica, raz katero je rimsko papežtvo začelo po svoje razlagati prvotne vzvišene nauke •krščanstva. Za časa krutega preganjanja so bili papeži in duhovniki ponižni in vdani, ko so pa dobili prevlado, postali so dotlej revni papeži bogataši in mogočneži. Tisti, ki so bili do tedaj prisiljeni brez varne strehe živeti in na skalah pridigovati, prilastili so si posvetne državne pravice, sezidali si krasne palače in se obdali z dvorjanstvom, ki je bilo si-jajneje nego kraljevo ali cesarjevo. Križ ni bil več zadostno orožje v boju proti “zmoti”, poganstvu in malikovalstvu. Vzeli so v roko jednako orožje kakor zemeljski kralji, z mečem so se bojevali proti onim, katere bi morali premagati z blagodušno pohlevnostjo. Iz mučenikov postajali so trinogi. Krščanski Rim se je spremenil v kratkem v še bolj Ik»ganski Rim, nego je bil za časa Nerona in Kaligule. Bil ni več svetovno mesto krščanstva, marveč kraj, kjer so si le vit j e “Gospoda” svojo sveto Obleko omadeževali. Palača papežev izgubila je vso dostojnost in odličnost. — Dolga stoletja je rimsko duhovništvo, katero je nad posvetnim veseljem pozabilo “nebeško plačilo”, samo sebe častilo in oboževalo. Peter t. j. temeljna skala, na katero je zidana katoliška cerkev, bil je prvi vladar na papeževem stolu. On je baje živel in u-čil v Rimu, a dokazano to ni, kakor tudi to ne, da mu je baje Kristus podelil pravico, postati praočetom papežev. (Nekteri raziskovalci zgodovine dokazujejo, da Kristus in apostoli sploh niso eksistirali; temveč jih je vstvarila le domišljija kakor mnoge druge, na primer grške polbogove, ker ga vsj tedanji zgodovinarji sploh ne omenjajo in so se legende o ujem le pozneje vrinile v zgoido-vino.) Mi tega ne bomo raziska-vali. Daši bi bilo zanimivo pre-motriti, kak0 se je širila moč rimskih cerkvenih vladarjev bolj in bolj, kako je bila istim vedno in povsodi podlaga laž, zvitost, nesramnost. in nasilstvo, moramo se vendar s tem zadovoljiti, da na-črtamo le v kratkih potezah njihovo dejanje in nehanje, pomoč-ke in pomagače, njihove “nezmotljive” čine in vire. Vže v četrtem stoletju so zahtevali rimski škofje, kateri so si dotedaj še samo to ponižno ime prilagali, da se jim določi prvo mesto med pa-trijarbi in drugimi škofi. To pa niso storili radi tega, ker so se smatrali Petrovim naslednikom, nego zategadelj, ker so imeli sedež v tedanjem glavnem mestu sveta. Vendar niti v petem, niti v šestem in sedmem stoletju si še ni nobeden rimskih škofov drznil pridjati izključni naslov in dostojanstvo papeža, to je očeta vsega krščanstva, vrhovnega cerkvenega vladarja. Ko je Gregor I. 1. r,09—604 zasedel Petrov stol, vladal je v tedanji cerkvi še duh prvega krščanstva, ali tedaj so izginili tukli zadnji njegovi sledovi. Gregor se je vzpel do absolutnega božjega namestnika na zemlji. — Njemu se ima cerkev zahvaliti za upeljavo raznovrstnih ceremonij, za iznajdbo “vic”, kjer se duše ranjkih v žarečem ognju začasno pokore, (šeststo let po Kristusu torej “vic” niso poznali, kar pa se je tedanjemu papežu zdelo potrebno, da so za “male grešnike”, pa so jih postavili).| On je izdal tudi i razne predpise za duhovne gospode. Izmed slednjih utegne zanimati predpis o osebi škofov, posebno o njegovem — nosu. Škof ne sme imeti majhnega nosu. Škof mora dobro in huidlo razločevati, kakor1 nos smrad in dišavo, zatorej pravi visoka pesem: “Tvoj nos je jednak libanonskemu stolpu”. Škof pa tudi ne sme imeti prevelik ali zakriljen nos, da ne bo preveč prebrisan ali tlačen od skrbi. — On ne sme biti krmežljav, ker mora jasno videti, še manj pa garjev ali od poželjenja mesa vladovan. “Navadna” uklenitev v času inkvizicije. V osmem stoletju so storili papeži drzen korak. Ko so si Franki podjarmili Longobarde, so postali rimski papeži naj večji posestniki v Italiji, kjer so si pridobili vrhovništv0 (primat). Od leta 715—736 je sedel Gregor II. na Petrovem stolu. Takrat je nastal velik razpor zaradi ma-likovalnega častenja podob, dasi so se izrekli spoštovani cerkveni očetje, kakor Evzebij iz Cezareje, Klemen iz Aleksandrije, Origen, Krizpštom in drugi proti oboževanju podob, katero je sramotilno za cerkveni nauk. Tudi cesar Lev se je uprl tej uvedbi ali papež Gregor mu je pisal srdito pismo : “Jezus Kristus, pošlji hudiča v Tvoje telo, da bode Tvoja duša izveličana!” Ko se je krščansko duhovništvo čisto po vzoru židovskega preosnovalo, je zahtevalo tudi kakor slednje za sebe deseti del pridelkov itd. Ta desetina se je vpeljala 1. 779, in odšteti je bilo ne samo od poljskih pridelkov, ovac, koz. telet, kur in od zaslužka, marveč tudi od dejanj, ki se raje zamolčijo kakor izgovorijo. Moč papeštva je bila že sedaj ogromna, da se pa ista še bolj u-temelji, iznašli so določbe, znane v zgodovini pod psevdo-imenom Izidorske dekretalije (izmišljeni zapisniki, baje od škofa Izidorja Sevilskega sestavljeni). S temi listinami je dobilo rimsko papeštvo pooblastilo do neomejenega cerkvenega kraljestva, neodvisnega od vse posvetne oblasti. Iste so temeljni kamen papeštvu. Papež Štefan V. ni bil že več s tem zadovoljen, da je človek, kajti on je tako izjavil: “Spočetje papežev se zgodi jednako kakor Kristusovo, da sveti duh njih ma-ter obsenči. Torej je papež nekak človek-bog”. Mnogo pozneje 1. 1637 je moral saksonski knez Avgust, kateri je prestopil iz protestantovske cerkve v rimsko-katoliško, storiti točasnemu papežu prisego, v kateri se nahajate med drugimi tildi naslednji točki: /' “Priznavam in verujem, da je vse, kar je papež ustanovil in zapovedal. resnično božje in zveličavno, ter da mora to nižje ljudstvo (der gemeine Mann) višje ceniti kakor zapovedi živega boga. Priznavam, da se mora presvetemu papežu nižje klanjati kakor gospodu Jezusu Kristusu . . Papež Sergij in. (904—911) je bil živa satira na nezmotljivost papeštva, kajti ne sveti duh, marveč žena mogočnega grofa Adal- berta Toskanskega, z imenom Ma-rocija, mu je pomagala na papežev preštol in ž njo je imel sina, kateri je pozneje tudi papež postal. Po njegovi smrti je izročila svojemu ljubčku Anastaziju III. papeževo dostojanstvo. Temu je sledil v kratkem Janez X., ki se je pa. z njo sprl; zato ga je dala zapreti in v ječi zadaviti. Sedaj je dvignila ta zloglasna ženska sina bivšega Sergija III- Janeza XI. na Petrov stol. Tega so njegovi nasprotniki vrgli v ječo, kjer so mu zavdali. Leta 356. je postal papež vnuk te ženske z imenom Janez XII. — Bilo mu je komaj devetnajst let, a on in njegov dvor je živel tako razuzdano, da je v tem prekosil vse stare in izkušene prednike. Končno je zapeljal lepo gospo, a nje mož ga je zasačil in u-bil. Papeža Benedikta VI. in papeža. Janeza X. je sin Marocije v zaporu zadušil. Janez XIV. 983 — 984. je pustil svojega protipa-peža zapreti in zastrupiti; ali njegov pomagač Bonifacij VII. 974. je umrl kmalu potem in njegovo truplo so razkačeni Rimljani po mestu vlačili, vendar so ga potem nekateri duhovniki skrivoma pokopali. Janeza XVI. je pustil njegov nasprotnik Gregor V. (996—999) zapreti, grozno po-hromiti, ter končno od gladu u-mreti. Tukaj naj še omenimo “zloglasno” pripovedko o papežinji Ivani. ' Pravimo pripovedke, dasi nekateri pisatelji trdijo, da lahko resničnost iz več kakor sto papeževih zgodovinarjev dokažejo. Med Leonom IV. in Benediktom III. je bila baje Ivana na Petrovem stolu. Prišla je s svojim ljubimcem, nekim menihom v moški obleki v Pariz, kjer si je tako učenost pridobila, da so jo pozneje. ko je dospela v Rim, papežem izvolili. Porodivši ob priliki javne procesije med kolosejem in cerkvijo sv. Klementa, je bilo to povod, da se je pri volit vi papežev vpeljala navada, da se je izvoljeni papež moral vsesti na stol imenovan “sella stercoraria” in najmlajši Idijakon je* moral preiskati, ako je resničen mož. Kon-štatoval je to okolnost. z glasnim klicem: habet, habet, habet! (i-ma, ima, ima!) in ljudstvo je vriskalo : “Deo gratias!” (Hvala Bogu!) Šele papež Lev X. je odpravil to navado. Papež Silvester II. 999—1003 naslednik Gregorja V., kateri je upeljal prokletstvo in izobčenje iz cerkve tudi celih narodov in dežel, je bil edini, o katerem nam cerkveni zgodovinar poroča, da ga je resnično vrag vzel, in sicer baje zategadelj, ker je bil precej učen mož, ter se mnogo bavil z matematiko in ker je znanosti podpiral. Gregor VIL (1973—85) je bil sin rokodelea-kovača. Bil je torej dovolj spreten, da popolni verigo, ki je oklepala sivet. Ta veriga je ideja svetovlade papeštva, ali kakor je sam izrekel, celi svet je samo fevd t. j. v rabo dana zemlja paipeževemu stolu. Da izvede častihlepne nakane, bilo je treba prerezati vse vezi, katere vežejo duhovne na državne in družbin-ske razmere. To je izvršil leta 1074, k0 je upeljal celibat t. j. neoženjenost duhovništva. Apo-stel Pavel pravi sicer, (I. Tim. 3. 4.) “da je hudičev nauk, če kdo zakon prepoveduje,” in dasi je zakonski stan že najstarejši od boga v paradižu vstvarjen, vendar se isti baje s “častjo” duhovništva ne strinja, torej proč ž njim. Nižji sloji duhovništva so protestirali proti tej evnuški protinaravni odredbi in tako so dn-hovniki tudi škofije Majne izdali tale protest: “Vi škofje in o-patje posedujete veliko premoženje, dajete kraljeve gostije in se vozite v krasnih kočijah, mi revni duhovniki pa nimamo v tolažilo drugega nego ljubo ženo. — Vkrotitev poželjenja je morebiti lepa čednost, ali v resnici težka in trda naloga.” Prišli smo tako na vrhunec papeževe moči. Kako mogočni so bili vladarji na Petrovem stolu, vidimo iz tega, ld'a je papež Aleksander III. (1159—81) prisilil nemškega esarja Frilerika leta 1177, da mu je čevelj poljubil. Friderik je pri tem rekel: “Ne velja to Tebi, marveč Petru! ali papež mu je odgovoril: “Meni in Petru!” V najpopolnejši meri je pa Inocenci j III. 1198—1216 izkoriščal velemoč papeštva. Ta pa- pež je vpeljal spoved s pomočjo katere je rimska cerkev brez stroškov in težav dolgo časa svet vladala in ga deloma vlada še dandanes. Torej 1200 let po. Kristusu se je po naukih cerkve lahko izveličalo brez spovedi; zana-prej se več ne more! Zakaj tako? (Dalje prih.) Predsodek. Oseba imajoča za kako stvar vedtao svoj predsodek, in katera bo vedno zanikala to in pri vsej argumentaciji in celo v faktih nasprotovala, je navaden fanatik. Predsodek ni še nikoli nič definitivnega dokazal, nikdar nobenemu nič pomagal; on drži človeka v sleposti. Najbolj vkoreninjen predsodek med narodom je pa proti izdelovateljem zdravil v veliki množini. On je, v mnogih slučajih opravičljiv, ampak v največ slučajih nepravičen. Vzemi kot primero, Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Vrzi na stran svoj predsodek in pripozna-ti si moraš sam sebi, da ta naprava obstoji iz čistega rdečega vina, skozi zrelega, in pripravljenega od naboljših zelišč s namenom, da sklene s tvojim trebuhom prijateljstvo in da ti ozdravi trebušne bolečine velikega interesa vredne. Našel boš, da je jako dobro za zabasanost. oslabelost in glavobol, kromatiene in napade trganja, za križne bolezni in bolečine v kolnih, bolečine v drobu in razuih hudih krčih. Tvoj predsodek bo izginil. Za dobiti v lekarniških prostorih. Jos. Triner, 1333—1339 So. Ashland' ave., Chicago, 111. POZOR ROJAKI! Opozarjamo rojake, da nam bode knjiga “ Strahoval« dveh kron” kmalu pošla. Ta lepa zgodovinska povest obsega 570 strani in stanejo oba snopiča skupaj le $1.00 Poštnina je s tem že plačana. Priporoča se rojakom v SHEBOYGAN WIS. .grocerijsko prodajalno H Ger-lacha, kateri jo vodi že čez 12 let nad vse zadovoljst^oodjemalcev. Naročila na dom vozi Frank Pangarctr. H.GERLACH & CO. Trgovci blaga, grocerijsklh potrebščin» moke in živeža 2111 K. ISth St. SSEJKiM W15, Telefon 630 White. d. F, HALLER GOSTIL-ilsTA. prve vrste. Magnet pivo, mrzel in gorak prigrizek. Domači in importirani likerji. Tei. Canal 8096. 2103 Blue Island Av. cor. 21.St ITALIJO IN ADRIJO po stari in zanesljivi Cunard črti vstanovljena 1840. 0?riVo-au trišKa pistrežba. Iz New Yorka v Reko in Trst skoz Gibraltar. Genovo in Nepolj Novo moderni parniki na dva vijaka. Posebno izbrani za to plovbo. 8AXONIA - - 14.270 tonov CARPATHIA - 13.600 tonov PANNONfiA - • 10.000 tonov *i ULTONIA - - iO.400 tonov *)Kabina 2 razreda $50 v Reko-Trst. CUNARD STEAMSHIP COMPANY, Ltd- S. E. Cor. Dearborn and Randolph Sts., Chicago, or Local Agenta Everywhere. Phone: Canal 80. HOERBER’S CRÊÀM OF MALT Martin Nemanich, GOSTILNA Vogal 22. In Lincoln Street Prost gorak in mrzel prigrizek vsak dan. M. KARA 1919 So. HALSTED ST. cor. 19. Plače. Vam je na razpolago pokazati svojo najbolšo zalogo ml e io spifllalie otroče. Feeling Better Already