Na razpotju vojne in miru 1\ vajsetega decembra je mi-11 nilo šest let od ustanovit-1J nilo 6 let od ustanovitve ta i . nar°dnoosvobodilne fron-e Južnega Vietnama. Na ta dan s® leta 1960 zbrali nekje na svobojenem ozemlju zastopni-n^fodnodemokratske in so-anstične stranke, zastopni-1 različnih študentovskih, mla-in ženskih organizacij, mecke lige in budističnih sekt 1 postavili temelje širokemu eemokratičnemu, protikolonial-ernu gibanju. Ustanovljena za oj proti Ngo Din Diemove-u diktatorskemu režimu, se je narodnoosvobodilna fronta i zadnjih šestih letih uveljavi-a kot uspešna in neomahljiva organizatorica in voditeljica oja za nacionalno in socialno svoboditev ljudstva Južnega Vletnama. * V drugi polovici 1961. le-a Je ustanovila narodnoosvo-una fronta na osvobojenem ozemlju prve organe ljudske na st' *n začela izvajati agrar-o reformo, s čimer si je pri-v.; ila močno oporo med krnečih?11 .nanožicami. Konec leta w je bil sprejet program onte, v katerem so natančno oioceni njeni smotri: boj za osvoboditev države, za agrar-0 reformo, graditev neodvis-ega nacionalnega gospodar-tva, vzpostavitev političnih in erskih svoboščin, miroljubna nevtralna zunanja politika, nepovezovanje z vojnimi blo-sprejetje tuje gospodarske Pomoči brez političnih pogojev itd. Narodnoosvobodilna fronta oživa najširšo podporo ljud-®tva Južnega Vietnama, kar ji omogoča, da kljub obsežnim "Šegom ameriških in saigon-®klh sil politično in vojaško elo uspešno nadzira velik del zemlja južno od 17. vzpored- , seriji sistematičnih napadov i jetalskih sil Združenih držav s ozemlje neodvisne in su-erene Demokartične republi-re Vietnam se je pridružil 'odi najnovejši pokol prebival-Hanoia. Ne glede na po-nejši poskus Bele hiše, da ' izpodbila ali vsaj utišala Poročila o tragičnih posledicah ta ostane dejstvo, da je • «* . ak°ija najbolj brezobzirno •I . Zlvanje po februarju 1965, ko » hni zače'° ameriško letalstvo ,i ri°ine Polete tudi severno od demarkacijske črte. Napad na ij< "^stolnico Severnega Vietna-r» na pomeni dejansko razširi-r t„v vojnega spopada, ki že le-£ Piameni v tem delu jugo-f ba t ne Azije. Odločna obsod->cii te najnovejše ameriške ak- cije vse napredne svetovne ic JženihSti ter tudi v se samih Zdru- r^nn narodih, odseva ne le načelno ne soglašajo z V urejanjem sporov j s wC, državami, temveč tudi za-i ^[fijenost, ker to metodo če-[0 .J6 Širše in neposredneje u- fjkaat>ljaj° na območju Paci- i na Hanoi zbuja skrb on£ ker so ga izvedli kljub | i°budam, da bi na vietnam-1 Urni .bojiščih med zimskimi vzpostavili premirje. 4 sevuSfieldov Predlog, da bi doda?.! daljše in nepretrgano obje' stnil6 Preniirja, s čimer bi na-ko ° u.S°dno ozračje, ki je tani' brerin^n° za kakršenkoli na-in t- u.v vietnamskem sporu P i v njem lahko bolje nnr^!e^a,i’ če so možnosti za i nnritev s pogajanji realne, 'i11 v tJsekakor naj daljnosežnejši s o noi ■ ,ski°Pu- Napad na Ha-•»< nnciP1 ie zmanjšal realne mož-jil isVai združenih držav, da bi e« ln žeeJ'ešitev na te1 PodlaSi K iskra VnaPreJ povzročil dvom o h ško enos.ti kakršnekoli ameri-ti hkrot*rn^r°vne akcije«, temveč l] gum - obiektivno jemlje po-za « v manevrski prostor nori?°Sude na isti ali podobni vtf Zato8? tudi na drugi strani. <4 ti k ,, moral Washington da-A n« Prepričljive in konkretni da i kaze- da'bo svet verjel, n» Je Pripravljen lotiti se ureja-r9 vietnamskega nroblema i>* str« namena, da se doseže eno-* bi a-?,ska. rešitev, in na način, ri{ strani bil sPrejeml3iv za obe j/j je, da je uradna iji tivrfrlka doslej vedno nega-j itllK° °dgovorila na vse miro-itt sitim6-- P°bude in ie v takih J Ula Cijah cel° krepila in ši-3 it lpti v°1ne operacije. Ni še dve tiuriK °dkar ie na zaupne po-šie be za Pogajanja, ki so nri-in P,° nosredovaniu Moskve d0 Sekretarja Združenih naro-eskni Z Hanoia. odenvorila z ti*' lan,in volne na Demokra-1 i ko ^ rePublikn Vietnam, vtem 1 nrpJ.6 lani izkoristila božično i ^ nn PPrie za to, da je noslala “ bojišče v Južni Vietnam > °ve okrepitve. Mar to, kar se dogaja danes, ne spominja preveč na prakso iz preteklih let. In mar ne pomeni vse to premišljene in dobro planirane akcije, da bi po vsej sili, ob uporabi najbolj grobe sile in ne glede na negativno stališče naprednega javnega mnenja, ohranila pridobljene položaje Združenih držav na azijski celini. Ne glede na to, da je območje spopada med saigon-skim režimom in intervencio-nističnimi silami na eni strani in vietnamskim ljudstvom in njegovo osvobodilno vojsko na drugi strani omejeno, je vojna v Vietnamu danes eden od osrednjih problemov sodobnih mednarodnih odnosov. In to ne samo zaradi nenehne nevarnosti, da bi se S 3 razširila, temveč tudi zaradi tega, ker sama po sebi negativno vpliva na možnost, da bi napredno urejali tudi druge odprte mednarodne probleme, zaostruje vse nevtralgične točke na svetu in spodbuja krepitev ekstremističnih koncepcij na obeh straneh. Gre torej za stanje z zelo dajnosežnimi posledicami, ko napredne sile sveta ne morejo stati ob strani. Zato tudi menijo, da je njihova najbolj nujna naloga, ne le najostreje obsoditi agresijo in docela podpreti pravični boj in smotre vietnamskega ljudstva, temveč tudi razširiti — po vsem svetu in na vseh ravneh — gibanje za ustavitev vojne v Vietnamu. To je podlaga, na kateri bi se mogle in morale združiti vse socialistične, narodnoosvobodilne, protikolonialne, miroljubne in druge napredne sile za pomoč boju vietnamskega ljudstva in ustvaritev razmer za politično rešitev vojaškega spopada. Razločki v njihovi politični in ideološki u-smeritvi bi ne smeli biti ovira za enoten nastop, ko gre za pomembna in odločilna vprašanja, kakršno je Vietnam. Vse, kar otežuje in odrača od naporov, ki vodijo k temu cilju, ne glede na njihovo poreklo, razloge in gesla, ki se za tem skrivajo, je konec koncev usmerjeno proti interesom samega vietnamskega ljudstva. V tem spletu se kaže tudi delovanje Ljudske republike Kitajske, ki s svojo politiko vodi k razbijanju enotnosti naprednih in protikolonialnih sil, od katerih se je sama ločila, ki bolj skrbi za svoje hegemo-nistične in velikodržavne interese, kot za dejansko neodvisnost in prihodnost vietnamskega in drugih ljudstev. Po svoji družbeni naravi, po rešitvah, ki se zanje zavzema na najširšem mednarodnem prizorišču, po enačenju svojih življenjskih interesov z interesi naprednih in protiimperia-lističnih sil, je bila socialistična Jugoslavija zmerom na strani vietnamskega ljudstva ln njegovega pravičnega boja. Menila je in meni, da je treba iskati rešitev spora v spoštovanju in uporabi ženevskih sporazumov iz leta 1954, ki zagotavljajo pravico Vietnamu do svobode in neodvisnosti. Ustvarjanje perspektive za u-mik tujih čet iz Vietnama v določenem roku in zagotovila vseh strani, da bodo spoštovale vsakršno notranjo ureditev, ki bi si jo ljudstvo Južnega Vietnama svobodno izbralo, je nujen pogoj za to, da bi se taka politična rešitev lahko popolnoma uveljavila. Seveda bi morale prvi korak v to smer napraviti Združene države, ki naj bi hitro in nepreklicno prenehale bombardirati neodvisno in suvereno Demokratično republiko Viet> nam in priznale narodnoosvobodilno fronto Južnega Vietnama kot enakopravnega partnerja pri pogajanjih. Boj, ki ga je naša država tudi sama vodila za lastno politično in socialno osvoboditev, vsekakor prispeva k razvijanju posebne sorodnosti in naklonjenosti delovnih ljudi Jugoslavije do naporov in žrtev vietnamskega ljudstva. To je vzrok več za politično, materialno in moralno pomoč Vietnamu, in za pod poro akciji vseh tistih sil, ki jim je do prihodnosti naroda bivše Indokine, ki se že celih petindvajset let v izredno težavnih razmerah bojuje za svojo neodvisnost. Težišče naj večjih mednarod nih dogodkov se danes čedalje bolj prenaša na široka in še «nekonstitucionalizirana» območja Pacifika in Daljnega vzhoda, kjer se bojujejo za svojo neodvisnost in ne le (Nadaljevanje na 2. strani) M. K. rr »is«" :■ [v Fanfaniiev načrt Te dni se je tudi pri nas oglasila prava zima. Debela snežna odeja je prekrila zlasti vso zgornjo kraško okolico, kakor kaže slika. Med več pomembnimi tezami, ki I so bile predmet razprave na konferenci ministrov držav, članic atlantskega pakta in skupnega evropskega trga, v nedavnem »(velikem diplomatskem tednu« v Parizu, so se italijanski politični krogi zanimali predvsem za usodo in u-panje na uspeh tako imenovanega «Fanfanijevega načrta« o ukrepih za zmanjšanje razlik v tehnološkem razvoju med Združenimi državami Amerike in zahodno Evropo. Italijanska pobuda je prišla v času živahnega razpravljanja o tehnološkem razvoju in s tem v zvezi s položajem, ki ga bo dobila zah. Evropa v tekmi med dvema tehnološkima orjakoma — Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo. To, da je vloga pobudnika tega načrta pripadla Italiji, si moramo razlagati predvsem z nezavidljivim položajem, v katerem se je znašla Italija spričo dosedanjih nezadostnih naporov, da bi pospešili znanstveno raziskovalno delo na področju tehnologije, pa tudi z željo, da bi si v vakuumu, ki je nastal z umikom Francije iz NATO, zagotovila pomembnejšo vlogo med članicami atlantskega pakta. Zato so tu z odkritim zadovoljstvom sprejeli vesti, da so Fanfa-nijev načrt sprejeli in pozdravili tudi na konferenci ministrov skupnega evropskega trga v Bruslju in na zasedanju sveta atlantskega pakta v Parizu. Konferenci sta v osnovi sprejeli ideje, pojasnjene v italijanskem predlogu, in naročili svojim stalnim delovnim telesom, da jih do spomladi letošnjega leta globlje prouče, da bi se pozneje lahko lotili praktičnega ukrepanja. Kakor vemo, so med Evropo ln Združenimi državami Amerike ne samo razlike v ravni tehnološkega razvoja, marveč težnje razvoja o-pozarjajo na nevarnost, da bi se razlike povečale, ker Američani napredujejo hitreje od Evropejcev. Res, v zadnjih petih letih je v državah skupnega evropskega trga in v Veliki Britaniji industrij ska proizvodnja naraščala hitreje kakor v Združenih državah Amerike: med leti 1958 in 1965 je industrijska proizvodnja teh držav narasla za 55 odst., vtem ko so med leti 1955 In 1964 svoj narodni dohodek več ko podvojile. V tem času se je narodni dohodek v ZDA povečal samo za 60 odst. Podobno je bilo razmerje tudi na torišču naraščanja produktivnosti dela: v zadnjih petih letih je indeks produktivnosti na zaposlenega delavca v ZDA narasel od 100 na 121, v Franclji na 126, v SR Nemčiji na 129, v Italiji pa celo na 151. Čeprav pa te številke pričajo o gospodarski stabilnosti in pozitivnem razvoju tako imenovane »konvencionalne« industrije, ki je še konkurenčna in ki zadovoljuje trenutne potrebe trga, v zahodni Evropi čedalje bolj uvidevajo, da Je za prihodnost mnogo večjega pomena nekaj odločilnih industrijskih sektorjev, ki bodo bistveno vplivali na industrijski razvoj po- IZJAVE FRANCOSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA DE MURVILLA Pogajanja za konec vojne v Vietnamu bodo mogoča ko ne bo več nobenega vmešavanja od zunaj Sihanuk poziva ZDA, naj se spametujejo - Britanski zunanji minister Broivn ponavlja ameriško tezo - Ameriške čete začele vojaške operacije na področju delte reke Mekong PARIZ, 7. — V intervjuju francoski televiziji je zunanji minister de Murville v zvezi z Vietnamom izjavil: »(Pogajanja bodo možna šele tedaj, ko se bosta nasprotnika — mislim na eni strani Američane in na drugi strani Vietnamce, najsi bodo Vietnamci s severa ali Vietnamci z juga — strinjala ne glede pogodbe, ki naj se sklene, tem- se več glede smotrov, ki naj se dosežejo, in glede glavnih smotrov. Sedaj ni sporazuma o smotru, ki naj se doseže. Po francoskem mnenju je ta smo ter lahko sam0 sporazum, ki naj prepove vsem zunanjim silam vmešavanje v Vietnamu, naj gre za Južni ali za Severni Vietnam. Ko ne bo več vmešavanja od zunaj, bodo pogajanja mogoča. Sedaj to ni mogoče, ker z ameriške strani in pogostoma s strani vsega sveta na splošno, izhajajo iz semplicistične ideje, češ da vojna prihaja zaradi napada Severnega Vietnama na Južni Vietnam. Izvor vojne pa je upor južno-vietnamskega prebivalstva proti lastni vladi, ki od leta 1954 in od ženevskih sporazumov dalje je, ali mora biti, neodvisna, medtem ko jo dejansko podpira neka tuja država. To je bistvo položaja.« Po mnenju de Murvilla ne bo moč nikoli doseči, da bi Vietnam-oi ustavili vojne operacije, če ne bo perspektiv o izidu pogajanj. Kamboški predsednik Sihanuk, ki M T drugi polovici februarja prišel na uraden obisk v Pariz, Je izjavil, da Je Kambodža <»ne glede na nekatere majhne obmejne incidente, vedno otok miru«. Pripomnil je, da je njegovo upanje, naj bi se ZDA spametovale in omogočile, da Vietnamci sami rešijo svoje zadeve, med komunisti in nekomunisti. Toda gre za Izključno platonsko upanje, glede katerega nikakor nisem optimist. Zdi se namreč, da so ZDA odločene iti do kraja, t.j do tedaj, ko bi Hošiminh prosil milost « Pripomnil Je, da se popolnoma strinja z de Gaullovim stališčem glede rešitve vietnamskega vprašanja. Iz Miamija poročajo, da je center za proučevanje demokratičnih ustanov v Kaliforniji povabil Severni Vietnam ln Kambodžo na mednarodno konferenco o miru, ki bo maja v Ženevi. Center je pred dvema letoma organiziral prvo podobno konferenco, katere se Je udeležilo dva tisoč delegatov. Odposlanci centra so že odpotovali v Hanoj in Pnom Penh Britanski zunanji minister Brown, ki je govoril v svojem volilnem okrožju, je danes ponovil, da «žefi britanska vlada olaj- šati pot do pogajanj za rešitev spora v Vietnamu«. Znova je pozval hanojsko vlado, naj (»pojasni nekatere nedavne izjave, ki lahko dajejo misliti, da sevemovletnam-ska vlada želi konec vojne«. Dodal je, da je absurdno reči, da se vojna v Vietnamu ne tiče Velike Britanije, kajti mir je nedeljiv v modernem svetu. (»Vojne, je dodal Brown, se ne končujejo vedno z zmago ali s porazom ene od obeh strani. V tej vojni mislim, d(> bi poraz ene od obeh strani mogel imeti pogubne posledice za mir na tem področju.« Brovvn Je ponovil trditve, da ZDA pozitivno reagirajo na razne mirovne pobude in da Hanoj reagira negativno. Nato je dodal, da je britanska vlada pripravljena pomagati vsakomur, ki bi želel začeti pogajanja. Zaključil je: «U-parno, da bodo voditelji hanojske vlade pojasnili, kaj nameravajo storiti, ker svet želi vedeti, kaj mislijo.« Sevemovietnamska tiskovna a-gencija je objavila poziv podpredsednika hanojske vlade sevemo-vietnamskemu prebivalstvu. Poziva ga, naj se še bolj trudi, da porazi ameriške napadalce. Neki hanojski Ust pa obtožuje v svojem uvodniku sklep tajske vlade, da pošlje svoje vojake v Južni Vietnam. Moskovski radio Je danes ko- mentiral nedavne Izjave predsednika hanojske vlade in ugotovil, da je ta ponovno pojasnil politiko svoje vlade, ki temelji na znanem programu štirih točk. Sevemovietnamska tiskovna a-gencija poroča, da je neka japonska delegacija, ki je bila enajst dni v Severnem Vietnamu, prišla do zaključka, da so ZDA upo rahljale orožje, ki ga mednarod ne konvencije prepovedujejo, tei strupene snovi za sistematičen pokol civilistov. Delegacija je izjavila, da so Američani presegU vojne zločine, ki so jih izvršili nacisti. Sajgonski predsednik vlale ge neral Ki je danes na tiskovni konferenci kakor papiga ponovil znano ameriško tezo, t, j„ da je pripravljen sestati se s Hošimin-hom v neki drugi državi, «če bi to pomenilo mir«. Tudi on je dejal, da iz Hanoja ni prišla nobena »»konkretna ponudba«, zato «bi bila napaka ustaviti bombardiranje proti Severnemu Vietnamu, preden se kaj več ve o namenih severnih Vietnamcev«. Prvikrat, odkar so Američani prišli v Južni Vietnam, so te dni začele njihove čete vojaške ope racije tudi ob delti reke Mekong, kjer so do sedaj nastopih samo sajgonski vojaki ob taktični pod pori Američanov. V petek so se Američani izkrcali na tem pod- ročju iz dvanajstih ladij sedmega brodovja General Westmore-land je izjavil, da se s tem začenja ameriška kampanja na tem področju, ki je zelo gosto naseljeno. Osvobodilne sile pa so davi izvedle močan napad na ameriško letališče Holloway in na važno južnovietnamsko postojanko blizu tega oporišča. Osvobodilnim silam je uspelo vdreti na letališče, kjer so uničile ah poškodovale številna poslopja in tudi nekaj helikopterjev in lahkih letal. Pred napadom so letališče obstreljevali z možnarji. Ameriške izgube so precejšnje. Bonn-Praga BONN, 7. — Prihodnji teden bo odšla v Prago delegacija strokovnja. kov za vzhodnoevropska vprašanja bonskega zunanjega ministrstva, da prouči možnost normalizacije odnosov s CSSR. Voditelj liberalne opozicije Men-de pa je sporočil, da pripravlja za prihodnost vrsto potovanj v vzhodnoevropske države in tudi v SZ. Pozval Je zvezno vlado, naj se enkrat za vselej osvobodi strašila pravnega priznanja vzhodnonemške vlade. Pripomnil je, da tudi stiki med obema Nemčdjama na vladni ravni ne pomenijo pravnega prizna, nja, in zato jih se ne bi smeli odklanjati. sameznlh področij sveta: jedrska energija, torišče vesoljskih poletov in umetnih satelitov za razne vrste zvez, aeronavtika za proizvodnjo nadzvočnih potniških aparatov, e-lektronika, optika. Na vseh teh toriščih pa zahodna Evropa že zdaj zelo zaostaja za Ameriko in Sovjetsko zvezo. Kot argument o zaostajanju Evrope dostikrat navajajo podatke o uporabi elektronskih strojev v ZDA, kjer jih deluje približno 27.000, vtem ko Jih Je v zahodni Evropi štirikrat manj. Razmerje v proizvodnji teh strojev Je za Evropo še neugodnejše. Se večje zaostajanje na teh področjih raziskav in proizvodnje je neogibno, če ne bo preokreta v ogromnih investicijah v znanstveno raziskovalno delo in koordinaciji naporov evropskih držav. Konkurenca na tem področju ni lahka. ZDA, ki so jih spodbudili sovjetski uspehi v vesoljskih poletih, trošijo ogromna sredstva za znanstvene in tehnološke raziskave (v 1965. letu 20 milijard dolarjev, ZSSR dve tretjini te vsote, vsa zahodna Evropa pa približno samo tretjino teh sredstev, ki so razen tega razdeljena na mnogo držav). Spričo izrednih možnosti za znanstveno delo mnogo znanstve-no-raziskovalnih delavcev zapušča Evropo In se izseljuje v ZDA, kar še bolj slabi pozicije zahodne Evrope v tekmovanju na tem torišču. Računajo, da je samo med leti 1958 in 1963 zapustilo Evropo nad 15.000 raziskovalcev in znanstvenih delavcev in se zaposlilo v ZDA. Zahodna Evropa je doslej vzdrževala korak v industrijski proizvodnji tako, da je pretežno kupovala patente In licence ter prek investicij ameriškega kapitala. Da izdatki za patente doslej niso ogrožali konkurenčnosti cen evropskih proizvodov, se je treba zahvaliti predvsem razlikam v plačah med Evropo in Ameriko. V prihodnje pa bo vpliv plače na proizv»xlne stroške zaradi uvedbe avtomatizacije čedalje manjši. Na drugi strani ameriške investicije ne pome-niju nujno tudi tehnološkega napredka Evrope, njihova orientacija na ključne sektorje industrije pa veča ne ost, da bi evropska proizvodnja padla pod raven konkurence. Italijanski načrt predvideva dva bistvena pogoja za realizacijo predloženega sporazuma: prvič, pripravljenost zahodnoevropskih držav, da vlagajo javne in privatne Investicije, vsaj približno enake naložbam v ZDA, kar naj bi v relativnem razmerju znašalo približno 3 odst. narodnega dohodka, kolikor investira tudi Amerika od svojega dohodka. Drugič, ozki o kviri posameznih podjetij ln posameznih držav naj se umaknejo usklajenim naporom v okviru vsega zahodnoevropskega področja. Sodelovanje z ZDA bi potekalo prek atlantskega pakta. Kaj lahko rečemo o italijanski pobudi? Očitno gre za zelo pereč mednarodni gospodarski problem. Na prvi pogled vzbudi pozornost težnja, da bi vso operacijo omejili na Zahod in njegove obstoječe tvorbe. Dokument res govori o možnosti, da bi se evropske države, ki niso članice političnih In gospodarskih formacij zahodnega bloka, vključile v program sodelovanja, toda to omenja le bolj ali manj mimogrede. Vse prizadevanje gre očitno v smeri nadaljevanja atlantske in »zahodne« logike in raglabljanja. To vsekakor ne more pomagati planu, da bi pridobil realnost prav zaradi razvoja evropskega položaja, ki zahteva napore za premagovanje starih struktur in ustvarjanje možnosti za širše evropsko sodelovanje. Treba je pričakovati, da se bodo pobudniki plana začeli zavedati tega tudi glede na njihove nedavne izkušnje v razširjenju gospodarskega sodelovanja s socialističnimi in drugimi državami Evrope, ki niso (" mice atlantskega pakta in skupnega trga. V. B. Objavljene leze za petdesetletnico oktobrske revolucije MOSKVA, 7. - V zvezi s 5Wet-n' ' oktobrske revoluliie, ki se proslavlja letos, je centralni komite KP SZ sprejel nekatere sklepe, *i bodo objavljeni v obliki tez v jutrišnjih časopisih. Razdeljeni so na 21 tez, od katerih je prvih 24 po litičnih. zadnja, ki vsebuje približno polovico dokumenta, pa poudarja, kaj je treba se storiti, da se proslavi petdeseta obletnica revolucije. Prevladuje mnenje, da gre za programski dokument, katerega temeljne točke bodo podrobneje obdelali v številnih resolucijah. DAMASK, 7. — Posebno vojaško sodišče je obsodilo danes na »mrt sedem častnikov sirske vojske, kar so se upirali gibanju od 23. februarja 1966, ki Je zrušilo prejšnje basisti čne voditelje, šest obtožencev Js bilo obsojenih v odsotnosti. PO BREZPLODNEM SESTANKU Z NAMESTNIKOM RAVNATELJA ŽELEZNIC Jutri od 21. ure stavka železničarjev zaradi nepopustljivosti drž. železnic Vsedržavna konferenca KPI o izseljenstvu - Plačilna bilanca je bila v novembru pasivna - Minister Colombo napoveduje ugodne gospodarske perspektive za letos - Voščila diplomatskega zbora papežu RIM, 7. — Sindikalne organizacije železničarjev CGIL, CI-SL, UIL ter avtonomni sindika ti so potrdili, da se bo v pone deljek 9. januarja ob 21. uri pričela celodnevna stavka ki se konča ob isti uri v torek, železničarji so že stavkali 24 ur 18 decembra, ker ni prišlo do sporazuma z vodstvom železnic glede delovnih urnikov in izmen. Tretjega januarja je bil na mi nistrstvu za prevozništvo sestanek predstavnikov sindikatov z na mest' nikom ravnatelja državnih železnic inž. Romitijem, da bi proučili obojestranska stališča. Ta sestanek je bil vrezploden, ker se stališča niso prav nič spremenila. Zato so bili sindikati primorani napovedati stavko. Sindikati pa so poskrbeli za udobnost potnikov. Tako bodo vlaki, ki bodo ob 21. uri v ponedeljek na postajah, kjer ni okrepčevalnic in re- poudaritl, da ne more izseljevanje rešiti hudih vprašanj kmetijstva, ko ostane njegov zaostali ustroj nespremenjen. Zatem je inž. Coloian-m proučil perspektive izseljevanja v razne evropske države. Na koncu je dejal, da se bo vprašanje lahko rešilo le s spremembo ustroja italijanske države. Sicilski deželni odbor KPI Je izdal danes dokument, ki ga je včeraj odobril. V njem pravi med drugim, da je za Sicilijo nujno potrebna vlada, ki jo bo rešila iz hude zmešnjave. Zato poziva KPI socialistične, republikanske in levičarske katoliške sile, naj vzpostavijo med seboj nove politične odnose, saj so vse zainteresirane na uresničenju pravega demokratičnega življenja na otoku. Te sile bi se morale srečati in določiti skupne programske točke za reševanje raznih vprašanj. Bilten Banca dTtalia je objavil iiiimMiimimumiiiiiiiiiiimiiiii||||UII|||||||||in, iiimiiuMumnimu nnnmm iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiid stavracij ter primernega tira za u-.............akov, nadaljevali vož stavljanje vlakov njo do bližnje večje postaje, kjer bodo lahko poskrbeli za potnike. Sindikati so izdali še navodila glede drugih podrobnosti. V zvezi s stavko je ministrstvo za prevozništvo sporočilo, da je sprejelo nekaj ukrepov, da zagotovi promet nekaj vlakov na mednarodnih in tudi na glavnih notranjih progah. Poleg tega bodo nadomestili vlake tudi z avtobusi. Pri tem bodo sodelovali vojaki. V zvezi s stavko je izdal SFI-CGIL poročilo, v katerem obtožuje vlado in železniško upravo, da sta krivi, če bodo potniki utrpeli nevšečnosti, saj sta vztrajali na svojih trmoglavih stališčih. V Rimu se je pričela danes zjutraj v palači kongresov EUR vsedržavna konferenca KPI o izseljenstvu. Konference se udeležujejo de-degati iz vse države ter iz evropskih držav, kjer živijo italijanski izseljenci. Uvodno poročilo je po- član dal inž. Napoleone Colaianni, osrednjega vodstva KPI. Rekel je, da je pojav izseljevanja dosegel takšno širino, da je treba sprejeti ukrepe, ki naj ga zaustavijo. Nadalje Je treba zagotoviti takšne razmere, ki bodo omogočile izseljencem povratek v domovino. Konferenca KPI naj bo le izhodišče, s katerega naj se naslovi poziv na borbo po vsej državi, da se položaj končno spremeni. Sedanji položaj tudi zanika trditve, po katerih naj bi gospodarska ekspanzija pod vodstvom monopolov lahko zagotovila delo vsem. To pomeni, da ni tako imenovani «gospodarski čudež« prav nič pomagal. Predvsem, pa je treba Veliki snežni zameti v več krajih Jugoslavije Zlasti so prizadeti kraji ob jadranski magistrali in Bosna Veliko cest neuporabnih ■ Sneg in mraz po vsej Evropi BEOGRAD, 7. — Snežne padavine, ni gori in Bosni so neprehodne mno-kakršnih že več let ni bilo, in poledica so napravile pravo zmedo v cestnem prometu v več krajih Jugoslavije, posebno v severozahodnem delu vzdolž jadranske magistrale in v Bosni. Reka je imela da- nes zjutraj redno zvezo samo s Puljem. Vse ostale cestne zveze so bile zaradi snežnih zametov in poledice neprehodne. Zveza s Trstom in z Ljubljano je bila ponovno vzpostavljena šele popoldne, ko so očistili ceste in odstranili zasnežene avtomobile. Na mnogih cestah stoje zasneženi avtobusi in tovornjaki. Na cesti Zagreb-Reka pri Gornjem Jelenju so zameti visoki štiri metre. Močan veter onemogoča čiščenje snega. Na jadranski magistrali med Novim Vinodolom in Karlopagom se je položaj poslabšal, ker je na zaledenelo cesto padel nov sneg. Na Hrvaškem je novi sneg prekinil promet skoraj na vseh glavnih cestah. Poleg ceste Karlovac Reka, Karlo-vac Plitvice-Gospič so neprehodne ceste Zaprešič-Krapina, Ptuj-Ormož Varaždin-Zagreb. Čaknvac-madžar-ska meja. Otežkočen je tudi promet na cesti Zagreb-Beograd. V čr- podatke o plačilni bilanci za november, iz katerih je razvidno, da je bila v tem mesecu pasivna za 34,9 milijarde lir, medtem ko je bila novembra 1966 aktivna za 44,6 milijarde lir. V vsem letu 1966 pa Je bila valutna plačilna bilanca aktivna za 442 milijard lir, medtem ko je v istem razdobju leta 1965 znašala aktiva kar 951 milijard lir. Do te velike razlike Je v novembru prišlo zaradi mnogo večjega uvoza kot izvoza blaga. Zakladni minister Colombo pa Je dal zahodnonemški televiziji izjavo, v kateri pravi, da je bilo lansko leto bistveno pozitivno za italijansko gospodarstvo kljub hudi škodi, ki so jo povzročile povodnji. Narodni dohodek se je v primerjavi s prejšnjim letom povečal za 5,3 odst., industrijska proizvodnja se je zvišala za !fl odst. in cene so ostale v glavnem stabilne. Povečala sta se uvoz in izvoz, kar dokazuje napredovanje italijanskega gospodarskega sistema. Tudi perspektive za leto 1967 so ugodne. Seveda bi moralo vladati po mnenju ministra «večje razumevanje« med sindikati in delodajalci. Kar se tiče sodelovanja med demokristjani in socialisti, je v splošnem po mnenju ministra dalo po-. „. ... zitivne sadove. Začetne težkoče so ge cestne mreže. V Sloveniji so vse prebrodili, sedaj je treba sodelova-glavne ceste prehodne. Otezkocen je nje poglobiti, seveda ob spoštova-tudi železniški promet. Brzi vlaki nju zadevnih ideoloških in politič-iz Zagreba in Beograda prihajajo v nih stališč. Obe stranki se pa lah-Sarajevo z večurnimi zamudami, ki ko sporazumevata glede tistih vpra-znašajo včasih od 6 do 8 ur. . šanj, ki se najbolj tičejo življenja V Evropi temperatura še vedno in razvoja države, pada. V severnih državah, v Špani- ge vedno se nadaljuje polemika skega zbora, ki so akreditirani pri sveti stolici. Diplomati so mu skupno izrekli voščila za novo leto. Pri tem je imel papež krajši nagovor, kjer je nakazal stališče Cerkve do sveta, ki se stalno spreminja, ter poudaril tradicionalna načela cerkve. Na razpotju (Nadaljevanje s 1. strani) Minister za proračun Pieraccini je dal izjavo v zvezi z razsodbo kasači,ie, po kateri ne bi imeli u-pokojen! koloni in spolovinarji pravice do zdravstvene oskrbe. Kot je znano, je INAM prekinil zdravstvene storitve tej kategoriji. Minister ja izjavil, da bo vprašanje kmalu rešeno, ker pripravlja vlada ukrep, s katerim se bo potrdila upokojenim kolonom in spolovinarjem pravica do zdravstvene oskrbe. V Florenci je anglo-ameriški odbor za pomoč poplavljencem od dneva njegove ustanovitve dalje razdelil revnim florentinskim družinam nad 61 milijonov lir pomoči. Pomoč je prejelo 1.560 družin. Odbor so sestavili angleški in ameriški državljani, ki stalno živijo v Florenci, pri čemer so zbrali mno- za to, kako bi ohranili sedanje položaje, temveč tudi za pridobitev novih vplivnih območij in oporišč. To situacijo prav ilustrira Vietnam, kjer vztrajajo pri vojni rešitvi, ki s svojo logiko grozi, da bo potegnila v neposreden oborožen spopad širše sile, ki so angažirane na Daljnem vzhodu. Medtem pa se je majhen narod prisiljen ob ogromnih človeških in materialnih žrt-tvah bojevati za najbolj temeljno pravico do življenja in odločanja o poteh in načinu lastnega razvoja. Ko živi na območju, kjer se križajo in spopadajo tuji interesi, se bojuje tudi za nacionalno osvoboditev in proti politiki imperializma in agresije na neodvisnost majhnih narodov. Ce bi se tuje sile na območju jugovzhodne Azije prenehale vojaško vmešavati in če bi to območje izključili iz kakršnihkoli vojaških zvez, bi to ustvarilo razmere, v katerih bi se vietnamsko ljudstvo slednjič lahko posvetilo mirni graditvi svoje prihodnosti ter odstranilo hude posledice kolonialne vladavine in imperialističnih vojn. Konec vojne v Vietnamu — pa naj se mnogim v sedanjem trenutku to ne dozdeva bližnja perspektiva — vendarle je in ostane edina realna, trezna in mogoča rešitev. Druga alternativa pa je samo razširitev spopada v splošni vojni t _ __ I ZI Z1 Ta 1 VI g6 prislov’tSS, adobhi pomoči kaos najširših razsežnosti in tudi iz svojih držav. I splošna katastrofa. Pred pričetkom pogajanj za trgovinski sporazum ji in na Portugalskem sneži in temperatura je zelo nizka. Na Švedskem je na severnih področjih padla temperatura na 30 stopinj pori ničlo. Najhladneje pa je bilo na Norveškem v gorah blizu Osla, in sicer 38 stopinj pod ničlo. Zelo mrzlo je tudi na Holandskem, v Belgiji, v Veliki Britaniji, kjer so tudi veliki snežni zameti. Mraz je zajel tudi vso Francijo od severa do juga. Številne ceste so neuporabne zaradi poledice. Močno sneži tudi skoraj po vsej Avstriji. Temperatura je povsod padla za več stopinj pod ničlo. Tudi v številnih krajih Italije sneži in ponekod je živo srebro padlo pod ničlo. O večjih snežnih zametih poročajo zlasti iz hribovskih predelov. V številnih krajih je prekinjen cestni promet zaradi zametov ali zaradi poledice. nq ibin.fix Istitufo di Credito Fondiario delte Venezie Z GLAVNIM SEDEŽEM V VERONI je konzorcij med hranilnicami: Cassa di Risparmio di Bolzano, — Gorizia, — delPIstria, — Padova in Rovigo, Trento in Rovereto, — Treviso, — Trieste, — Udine, — Venezia, — Verona, Vicenza in Belluno ter Istituto Federale delle Casse di Risparmio delle Venezie, s 180 milijardami posojil v amortizaciji in čez 11 milijardami premoženjskih skladov ZAVOD DAJE POSOJILA: ir ZA GRADBENIŠTVO posameznikom, zadrugam, podjetnikom ter ustanovam ir ZA KMETIJSTVO za izboljšanje zemljiške posesti, za ustanovitev obdelovalnih posestev, za hribovska področja in za živinorejo ir ZA JAVNA DELA IN NAPRAVE JAVNE KORISTI ki jih izvršujejo krajevne ustanove, njihovi konzorciji, avtonomna podjetja kakor tudi zasebne družbe, ki imajo v zakupu javne storitve CASSA Dl RISPARMIO Dl TRIESTE sprejema prošnje za posojila in je na razpolago za zadevna pojasnila • vsaki finančni operaciji. ZEMLJIŠKE VREDNOTNICE IN OBVEZNICE 5% izdane v zvezi s podeljenimi posojili omogočijo dejanski dohodek 5,70% in se lahko kupijo pri hranilnicah in vsakem drugem kreditnem zavodu glede konference voditeljev socialistične internacionale, ki je bila v Rimu. Podtajnik združene stranke PSI-PSDI Cariglia je na prvem zasedanju vodstvenega odbora v Pi-stoii dejal, da je del italijanskega tiska povlekel iz konference nekatere zgrešene zaključke, češ da se je spremenilo stališče socialistične internacionale do komunizma. Glede tega velja, kar je dejal Pitter-mann, da so vzhodnoevropske komunistične stranke sicer spremenile nekoliko svoje stališče do zahodnih socialističnih strank, da pa to ne upravičuje spremembe politike socialistične internacionale, za katero še vedno velja znani frank-furski dokument. Cariglia je dejal, da je italijanska PSI-PSDI popolnoma soglašala s poročilom predsednika Pittermanna. Položaj v Franciji v zvezi z volitvami, kjer socialisti in komunisti nekako sodelujejo, ne spremeni skupnega sta. lišča, ker ne gredo na volitve s skupnim programom. ' Davi je papež Pavel VI sprejel v konzistorialni dvorani ob navzočnosti državnega tajnika kardinala Cicognanija zastopnike diplomat- llllllllliftlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlHIHI Danes odpotuje v Beograd gospodarska delegacija Italije Nujnost novega trgovinskega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo je vezana na izvajanje načel C ATT, katere članica je postala Jugoslavija RIM, 7. — Jutri odpotuje iz Rima v Beograd italijanska delegacija, ki bo razpravljala o obnovitvi trgovinskega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo. Delegacijo vodi opol-nomočeni minister Carlo De Fran-chis. Velike povodnji v Maleziji in Indoneziji KUALA LUMPUR, 7. — Iz severnih in severovzhodnih pokrajin Malezije so morali odseliti 70.000 ljudi zaradi povodnji, ki so jih povzročili veliki nalivi, ki trajajo že en teden. Na stotine vasi je pod vodo in več ljudi je utonilo. Podpredsednik vlade je izjavil, da so povodnji najhujše, kar jih je bilo v Maleziji v njeni zgodovini. Pri reševanju sodelujejo tudi angleški vojaški helikopterji. DŽAKARTA, 7. — Ipdonezijska agencija Antara poroča, da je moralo nad deset tisoč ljudi zapustiti področje Kediri na vzhodnem delu Jave zaradi poplav, ki jih je povzročilo neprestano deževje. Ni bilo žrtev, toda škoda je ogromna. Trgovinska pogodba bi morala zapasti 31. marca 1967, vendar je nobena stran ni odpovedala. Kljub temu pa so se začela pogajanja, ker Je Jugoslavija postala lanskega avgusta članica GATT, kar zahteva uskladitev trgovskih odnosov z načeli, ki urejajo odnose med drža-zami članicami GATT, in to pomeni za Italijo raztegnitev liberalizacije, ki je predvidena za države članice. Z italijanske strani v tej zvezi pravijo, da so že do sedaj v praksi vodili politiko široke liberalizacije trgovinske izmenjave, da pa bo ta novi status pomenil tudi pravno obveznost, kar Italija rada prevzame. Italijanska delegacija meni, da bodo razgovori trajali deset dni, da se na nov način uredi izmenjava v zvezi z mednarodnimi obveznostmi. Pri tem pa se v krogih delegacije tudi govori o zaščiti, v primerih, ko gre za vprašanja zaščite domačih proizvajalcev, kar naj bi reševali od primera do primera. To načelo utemeljujejo z dobro voljo, ki je prišla do izraza že pri - - - - spora- zumu o tehničnem sodelovanju in ® čemer so zadnjič govorili na zasedanju odgovorne komisije v Rimu. So pa seveda nekatera kočljiva vprašanja in predvsem uvoz jugoslovanskega mesa, pri čemer so zna- ne težave. V tej zvezi se v krogih It .................................... talijanske delegacije ugotavlja, da gre za izvajanje sporazuma evropske gospodarske skupnosti, ki se stalno razvija in da bo mogoče v bodočnosti uvesti spremembe. V tej zvezi tudi govore o možnosti, da se o nekaterih vprašanjih razgo-varjajo, ne morejo biti pa predmet pogajanj, ker ni mogoče napraviti nič novega. To še zlasti velja za jugoslovanske dobave na področju Trsta in Gorice, ki se ne morejo razširiti, da ne bi nastale težave na notranjem tržišču. To stališče menda predvsem zagovarjata ministrstvo za kmetijstvo in ministrstvo za finance. PodoBhnih mest _ tudi dvig-- te ct-'k ugleda. Žalostno pa nih C-6 °Pravimo pisanje novolet-“ ‘ cestltk povsem formalno, če-, je res, da se tedaj nekoli-ia navzamemo splošnega vzduš-JVM nakupov, čestitanj, obiskov in Pričakovanja. Tedaj se knii!!Zlmo Prijateljem, znancem in n ,?°m. katere smo po nemar-nimamai-kot se izgovarjamo, da isknn °,.casa, zanemarjali. Nekaj tnm n°s,^ zavlada pred novim le-čenr Ce • v Pisarnah in uradih, eni aT lma Poslovna morala pre-rdi kupnega s politiko in tvo-nj. ?onosi med šefi, tajnicami, rc'Jenirni in podrejenimi, po-oe vrste družabno kroniko, ki 7„,.na srečo za javnost ni tako j: ,.rruya kot recimo škandali v nJeT filmskih zvezd in se raip °*?ray.nava le v ožjem, naj-tijj . oružinskem, odnosno prija-mJ, ym ožjem krogu. Iz vsake tj',®, osti pač lahko napravimo lotu ■ ‘n *ako sem se tudi jaz pisanja letošnjih novoletnih pač iz navade, ker je tarnanje najbolj splošna človeška lastnost in jo je prav tako težko prenašati kot pretirano hvalisanje. Na srečo so mi s tem prizanesli, kar je pravzaprav nenavadno, kajti običajno se misli, da gre tistim, ki jim v šoli izpodleti, v življenju kot namazano. Tako pa so si vsi ti veseljaki nakopali družine in bili popolnoma zavzeti z gospodinjskimi problemi okoli nakupov raznih strojev za kuhinje in pa seveda z otroškimi problemi, tu sam nakup ni bil več aktualen, pač pa so se množili pedagoški in vzgojni problemi. Videl sem vse njihove nasmejane obraze in svojega med njimi, ko so zdrknile čestitke v nabiralnik in se vprašal, ali je mladost le izsek iz življenja, ki nepreklicno mine ali pa je še vedno v nas, le mi smo pozabili razmišljati o njej in jo opazovati kako se poraja na vsakem koraku. Končno je tudi med čestitkami sorodnikom del naše mladosti. Počitnic na deželi. Vse lepe tete, ki niso več mlade in že zdavnaj nisem več njihov miljen-ček. Z vsemi nismo bili vedno v najboljših odnosih. Ti so pač odpadli. Domača rubrika bi bila popolnoma nezanimiva, tako kot so nezanimivi sosedje in ljudje, ki jih srečuješ vsak dan, ako ne bi Rob*rt Hlavaty daf*? uekako poglobljeno, še seda'^ DMi''',"1, kaJ me je pičilo, to-zamisr 1 koncu leta sem postajal sem u6n 'n raztresen, študiral ko L- u na.i vse pišem in ka-Br„ sPloh pristopim k pisanju. brskat-Pravef?a načrta sem pričel sem * 1X1 s*;arib mapah, vlekel in _ n?. dan zaprašene ovojnice In rw, taval razcefrane noteze. Prevzpm ito del° me ie vedno boli °brač?in °’ sPreminjalo se je v tom ,, s samim seboj in s sve-iz L, sP°min so se vračali obrazi in beseS^ki SreČa"j,aJ .potT7 I K Ue’ k sem J1b kdaj izrekel. rihZ n?,a* sem na dan kup sta- sistemaSti-V°V in ko sem iih nat0 za hl-atlcno uredil, sem se zazdel ali n p samemu sebi kot krvnik kolegi vesten uradnik. Tu so bili Znanci b0,, s'uzbeni, poslovni liniji. Potovanjuatare sem spoznal na sem Gospe srednjih let, ki ci. T V,- sP°znal na morju. Sošol-terihJU , e in Pa dekleta, pri ka-mislii Sem. v dogledni bodočnosti vil na ženitev. Tako sem spra-listov e„ sy°j° življenje na nekaj Poslm, nasl°vov in v njih združil njih j*10 morak)> željo P° potova-spoia n, pa občudovanje nežnega dence tCr vse donhuanske ten- mi aiprej sem opravil s poslovni-sem katerih enostavno ni- si tp r, prezreti. Privoščil sem ! Ločil 101 da sem j*b klasificiral, krate Sein .oamreč pretirane biro-lahkn j. tistih, za katere bi se : Prvim dejal°' da so dobri ljudje. Prti n Sen? .Poslal čestitke v od-nižji tV°Jnick frankirani po m»j-Pišal -rifi' drugim pa sem pri-sed jnSe nt“kaj prijateljskih be-fraze nisem omejil zgolj na tisti V l,°blematični pa so bili 1 sem' n .• mi utegnili škoditi. Te celo t3i “hem preklinjal, bil sem za t a , človeški, da sem jim priPeti ni/Utck Poželel, da se jim ‘ v “?i. budega, sem se pa še te miJe .iem trenutku prestrašil i slabi J. ln s' dejal: — Saj tako tudi 4pa ,vendar niso. Ali nisem S J,az, kdai malo čudaški, j sti *mS°c* in Prijatelji iz mlado-PQ k"10. sy le malokdaj srečali. Univer1-030^ maturi in izpitih na stran, ' Sm° se razkropili na vse činom sveta; čeprav smo bili ve-ci, n3 zanikl'ni in neresni učen-družil^f i® tedai Prav to močno ostain ’ a od naae razigranosti ni i zone, V nas n*d in kadar smo se niihm sref;a'i' sem komaj prenašal nj,hova jadikovanja. Tarnali so Novoletna voščilnica bilo še nekaj lepih sestričen. Ob njih pa je človeku skoro žal, da jih mora prištevati med sorodnike. Tako je pač. Vselej bomo preživeli del našega življenja v oblakih in vedno bomo morali uporabljati cesto, po kateri hodimo, vrt, hišo, posteljo in pa jedilni pribor. Končno sem prišel do najbolj zanimive rubrike, kjer teče pero gladko in včasih tudi veselo. Dekleta. Znanke, ki so mi ugajale. Bivše sošolke in kolegice. Srečne in nesrečne ljubezni z moje in z njihove strani. Odkril sem, da je ta rubrika čudovito bogata, prava zakladnica, zakladnica spominov, želja, upov in razočaranj. Seveda sem jih preletel le površno, statistično in se ob novem letu ne morem spuščati v karakterne lastnosti posameznic ali pa celo v detajle. Sam obračun pa me je navdal skoro s ponosom, ob katerem sem pozabil na vse svoje vzdihe. Doživljal sem z njimi vse in obljubljal sem jim marsikaj. Čeprav marsikatere izmed njih že dolgo, dolgo nisem videl, se mi je zdelo, da mi po ne vem kakšni pravici še vedno pripadajo vse in se ne bi hotel nobeni docela odpovedati. Ali pa me je še nekaj vleklo k njim. Kot da mi imajo še nekaj povedati. Ali pa bi jim želel še nekaj povedati, kar sem jim tedaj zamolčal. Mar nisem bil pošten z njimi. Občudoval sem jih, ljubil, bil srečen in nesrečen, žalosten, užaljen, obupan. A vseeno si še nismo vsega povedali. Usodna, življenjska resnica je ležala med nami. To je tista, katere ni še nihče odkril, jo pa vsi neutrudno iščejo. Morda si lahko očitam, da sem bil z njimi površen, da jim nisem mogel ali pa kar je še bolj verjetno, nisem znal dati tistega, kar sem želel. Hotel sem jih imeti in istočasno sem bežal pred njimi. Morda le ni vse samo moja krivda in kaj je sploh nepoštenost. Neko pričakovanje nemih neizpolnjenih obljub je še ležalo med nami. Mar bodo te neizrečene obljube sploh kdaj izpolnjene. Ali pa naj svojo odgovornost enostavno zvrnem na koga drugega. Saj bi moral imeti nešteto življenj, da bi izpolnil vse obljube in pričakovanja, ki so jih ljudje polagali vame. To je vendar nemogoče. A vse so se mi zdele tako nesrečne. S čim bomo izpolnili naše življenje. Kaj lahko damo drug dru- gemu in kaj smemo pričakovati drug od drugega. Njihovi obrazi pa gredo mimo tako, kot sem jih poznaval. V parkih, na kopališčih, na cesti, v šoli, kinu, gledališču, pisarnah, vlakih. Povsod. In za hip se mi zazdi, da jih imam vse enako rad. Vse po vrsti si želim. Katero od njih bi hotel resnično imeti. Morda tisto, kateri bom povedal besede, ki naj bi veljale vsem. Katera mi je ljubša od druge? Saj se je pri vseh enako pričelo. Pri nekaterih mi je ugajalo nekaj, pri drugih drugo in mi še vedno ugaja, pa čeprav se mi zde včasih tudi goske, so neumne in skrajno nemogoče. Res pa je, da tudi one izbirajo in morda končno tudi izberejo. Kot se mi je ta rubrika sprva zazdela vir zabave in veselja, se je vedno bolj spreminjala v obširen, včasih malce zahrbten ocean, od katerega lahko pričakuješ dneve neskončne radosti, toplote in objemov ter poljubov v naročje valov, se pa v njega lahko tudi pogrezneš, posebno če si slab plavač in ne znaš vselej plavati na hrbtu valov. Da, morje in dekleta imajo mnogo skupnega, a v eni točki se bistveno razlikujeta. Morju se lahko u-makneš na kak otok ali celino, dekleta pa nas bodo verjetno zasledovala tudi po vesolju. Medtem ko sem pisal čestitke, sem z žalostjo v srcu ugotovil, morda je to v zvezi s tistim, kar sem razmišljal o mladosti ali pa v zvezi s tistimi spoznanji, ki jih še ni nihče odkril, namreč, moj odnos do deklet se je v zadnjih letih bistveno spremenil. Nekoč sem bil neugnan Don Juan, sedaj pa sem postajal vedno bolj pohleven. Prej sem jih osvajal in zapuščal, sedaj pa sem v mislih poročen z njimi, jih prosim za razumevanje in sem ljubezen celo pripravljen vračati z ljubeznijo. Kam bi z vsem tem ramišljanjem, ko končno pišem samo čestitke za novo leto. Da sem lahko pisal svoji simpatiji iz otroških let, sem se celo napotil na dolg popoldanski sprehod v okolico mesta, kjer še vedno živi pri svojih starših. Korakal sem po znani poti ob reki, šel čez most in se ustavil pri znani hiši z vrtom in psom. Zapisal sem si hišno,, $fiyilko svoje simpatije iz otroških let in se vračal po ozkih ulicah predmestja, šel sem mimo hiše: svoje zadnje ljubice. Njeno naklonjenost sem si pridobil, ne da bi mignil s prstem. Enostavno se je zagledala vame. Bila je zelo lepa, toda mislim, da stvar ni v tem. Nisem je posebno želel, a imel sem jo rad, ker se je predala ljubezni popolnoma brez predsodkov in pomislekov. Ne da bi zahtevala kako jamstvo, mi je sledila kot otrok in bila zelo srečna, čeprav je potem mnogo trpela. Dejal bi, da je bila brez one lastnosti, ki je pri ženskah tako prozorna, ni bila preračunljiva. Spoštujem jo, pa čeprav bi ji kdo lahko očital njeno obnašanje. Vsak poskuša pač priti do svoje sreče na svoj način. In rad bi jo zopet srečal. Tako kot svojo prijateljico iz o-troških let. Ali pa lepo črnolasko, katero sem spoznal na potovanju daleč od doma in sem še vedno zaljubljen vanjo. Za čudo sem strmel, kako nebogljeno se je znašlo to ljubljeno bitje v gori naslovov. Kot da strmi vame iz največje daljave, ki je sploh mogoča in da mi nima povedati nič toplega, nič tistega, kar bi rad slišal. Zdvomil sem v svoj mit, saj sem bil prepričan, da brez nje ne morem živeti. Razočaran sem bil nad samim seboj in nisem ji mogel reči nič drugega kot do sem ji voščil Srečno novo leto in da sem za njo izbral nekoliko bolj pisano vizitko. Mlada ljubezen. Strast. Srce. Nebogljena simpatija. Ljubica divjih strasti. Žena. Ali ne zahtevamo preveč od ene same osebe in smo istočasno sami tako nemočni, da bi se zjokali, če bi enkrat zbrali toliko moči, da bi sebe dobro pogledali. Morda pa se ona imenuje upanje. Jaz namreč pred novim letom vedno spoznam deklico, kateri najraje nesem darilo osebno. Čeprav potem ne mo- rem kupiti čevljev. Zgodilo pa se je že mnogokrat, da sem pričakal novo leto sam v zakotni gostilni. In tu so še vsa tista dekleta, ki sem jih srečal po ulicah vseh evropskih mest. Vrgla so mi kratek pogled. Nasmeh. Besedo. Mi pomignila. Pokazala pot do muzeja ali do železniške postaje. Ali pa me povabila k sebi domov. In končno so tu dekleta, ki jih srečujem vsak dan na cesti in po uradih. Povsod, kjer se najde skupaj več kot dvoje oseb. Mislim, da jim lahko zakličem vsem skupaj: Srečno novo leto, res od srca. Srca. Hm. Še ena slika z uspele uprizoritve božične igre «Ta sveti dan veseli dan». Ponovitev predstave bo danes popoldne iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiimfniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiv SARAJEVO 1914- knjiga o dogodku ki je sprožil prvo svetovno vojno Knjiga, ki jo je napisal Vladimir Dedijer, je zbudila veliko zanimanje v svetu in bo v kratkem izšla v raznih jezikih V sodobni zgodovini menda ni vprašanja, o katerem bi se toliko pisalo kakor o sarajevskem atentatu in o vprašanju odgovornosti za prvo svetovno vojno. O tem je bilo v času med obema vojnama napisanih veliko razprav in knjig, pa tudi še sedaj je to eno najbolj zapletenih vprašanj sodobne zgodovine. Tega problema se je zato lotil tudi Vladimir Dedijer. Posrečilo se mu je priti do arhivskih virov, ki doslej niso bili dostopni, na novo je interpretiral že doslej znane vire. Dvanajst let je nastajalo njegovo delo. In tako je nastala obširna zgodovinska študija o sarajevskem atentatu, ki je bila najprej namenjena za tuji svet in ki je bila zato tudi napisana v angleščini. Vzbudila je veliko pozornost v anglosaškem svetu, avtor sam pa je bil deležen laskavih priznanj priznanih zgodovinarjev. Res da je Dedijerjeva knjiga doživela tudi odklonilna stališča a-meriških klerikalnih kritikov, zato pa ji je na primer Tylor, eden vodilnih angleških zgodovinarjev, posvetil izredno pozitivno recenzijo Zaradi zanimivosti tematike, ki jo obravnava, in zaradi u-glednošti avtorja bo Dedijerjeva knjiga v kratkem izšla v Angliji, Franciji, Italiji, po njej se pripravlja tudi film. Pred nekaj meseci je v avtentičnem avtorjevem prevodu izšla srbohrvatska izdaja, ki je bila deležna izrednega zanimanja. Saj so od 25.000 izvodov kar 21.600 izvodov prodali v šestih tednih, od tega 13.000 izvodov že v subskripciji. Zdaj je pod naslovom SARAJEVO 1914 izšla slovenska izdaja tega dela. Lepo opremljeno knjigo je v prevodu Frančka šafarja izdala Državna založba Slovenije in v zajetni knjigi, ki ima tisoč strani, posredovala slovenskim bralcem obširne gradivo in izvirna tolmačenja o dogodku, s katerim se je pred dobrimi petdesetimi leti začela prva svetovna vojna. Vladimirja Dedijerja dobro poznamo tudi pri nas zlasti po njegovi biografiji o Titu, ki je bila menda prevedena v vse svetovne jezike in ki je v Jugoslaviji sami dosegla svojevrsten rekord: 317.000 izvodov naklade. Sicer pa je napisal tudi partizanski dnevnik, ki ga prav tako imamo v slovenščini. Pa, še več drugih knjig in razprav s področja zgodovine narodnoosvobodilnega boja in naše novejše zgodovine. Po rodu si- Tončka Kolerič Novoletna voščilnica cer Bosanec se je Dedijec rodil v Beogradu, kjer je tudi dokončal pravno fakulteto. Bil je časnikar in prevajalec, dopisnik jugoslovanskih časopisov v Skandinaviji in Angliji, nato pa se je udeležil narodnoosvobodilnega boja. Po vojni in zlasti v zadnjem desetletju se ukvarja z zgodovino in filozofijo in je o tej tematiki predaval po raznih univerzah v Evropi in Ameriki, kjer je preživel vrsto let. Sedaj je znanstveni svetovalec zgodovinskega inštituta Srbske akademije znanosti, urednik srbske diplomatske zbirke, za neko inozemsko založbo pa pripravlja skupaj s tremi sodelavci zgodovino narodov Jugoslavije od leta 1903 do 1948, sicer pa živi stalno v Ljubljani. V svoji obširni knjigi je imel Dedijer pred očmi predvsem dvoje vprašanj, ki jih Je hotel rešiti. Tako predvsem razbiti razne legende o nastanku in odgovornosti za prvo svetovno vojno in pojasniti svoje stališče. Drugo vprašanje pa je bilo vprašanja zloma avstroogrske monarhije, ki se je zrušila zaradi 'hez&dovoljstva njenih narodov ne pa zaradi pritiska tujih zavezniških sil. Avtor ugotavlja, da bi bilo pretirano trditi, da je bil sarajevski atentat osnovni ali neposredni vzrok za vojno. V normalnih mednarodnih okoliščinah ne bi mogel izzvati tako pomembnih posledic. Na drugi strani pa je prišel prav bojeviti dunajski stranki, ki je iskala razlog za napad na Srbijo in za ukrotitev južnih Slovanov. Tudi resnica o pobudnikih sarajevskega atentata je preprostejša, kakor so mislili. Hipoteze, po katerih so sarajevski atentat inspi-rirale tajne službe Rusije, Francije in Anglije ali podobne organizacije v Madžarski, Nemčiji ali Avstriji, zgodovinske raziskave niso potrdile. Vodilni državniki in zgodovinarji so podcenjevali prebujanje nacionalnih teženj, posebno še zgodovino južnoslovanskih hotenj po neodvisnosti. Mla-dobosanci, ki so zasnovali in izvedli atentat na Franca Ferdinanda, so bili del revolucionarnega gibanja južnih Slovanov na področju habsburške monarhije. Nadvojvodo so umorili v sodelovanju z drugimi revolucionarnimi društvi pri južnih Slovanih v znamenje protesta zoper kolonialni položaj Bosne in Hercegovine. Zanje je umor nadvojvode Franca Ferdinanaa pomenil umor tirana, izvršen zaradi «splošne blaginje« na podlagi nauka naravnega prava, da se vsi ljudje rodijo enaki in da se kot takšni morejo upreti zoper zastarele ustanove, ki jih ovirajo pri uresničevanju osnovnih človeških svoboščin. Pri tem pa so mladobosanci in njihovi somišljeniki v Srbiji, na Hrvaškem in na Slovenskem trdneje pojmovali zgodovinsko perspektivo kakor mnogi njihovi so- dobniki med južnimi Slovani. Razumeli so neizbežnost revolucionarnega uničenja habsburške monarhije in potrebo ustvariti južnoslovansko federalno skupnost, sestavljeno iz jugoslovanskih narodov istega etničnega izvora, ki pa jih je zgodovina ločila. *"§eveda se Dedijer v svoji knjigi, ki je bila namenjena tujemu bralcu, dotika tudi vprašanj iz naše zgodovine, ki so našim ljudem znana. Vendar pa obravnava tudi probleme, ki utegnejo biti tudi za naše ljudi izredno zanimivi. Tako je naslov posebnega poglavja Polkovnik Apis in Nemčija, v katerem obravnava pisatelj vlogo srbskega polkovnika Dragutina Dimitrijeviča-Apisa, ki je bil voditelj tajnega srbskega združenja Ujedinjen.je ili smrt in v Solunu leta 1917 obsojen na smrt. Za nas Slovence bodo posebej zanimive avtorjeve ugotovitve o zvezah med mladobosanci in člani dijaškega združenja Preporod. Slovenski problemi v tej knjigi sicer niso podrobneje' obd&ahf, vendaf^avtor obeta posebno študijo o Preoorodu, od katere pa je neke izsledke že u-porabil v svoji knjigi. Seveda jm podaja Dediler v svoji knjigi številne podrobnosti tako v zvezi s pripravami za a-tentat kot v zvezi s samim atentatom, sodno obravnavo in usodo atentatorjev ter drugih revolucionarjev. Knjigi je dodal tudi obširno slikovno gradivo ter tako ustvaril zanimivo delo, ld odkriva docela nove poglede na sa rajevski atentat. Dedijerjeva knjiga Sarajevo 1914 je znanstveno delo, vendar je pisana vseskozi lahkotno, v literarno dognanem jeziku. Zato jo bodo z užitkom prebirali lahko prav vsi. Seveda bo strokovno sodbo lahko izrekla o knjigi predvsem strokovna kritika. Mimo nje pa lahko zapišemo, da bo knjiga Sarajevo 1914 tudi pri nas, tako kot je v svetu, doprla nove poglede na dogajanja pred prvo svetovno vojno, opozorila na podrobnosti, za katere sploh nismo vedeli ali pa smo jih prezrli in v širšem, kompleksnejšim obsegu prispevala k ugotavljanju objektivne resnice. Sl.Ru. ne knjige Mitje Mejaka s preprostim naslovom «KNJIŽEVNA KRONIKA 1962-1965» vesel vsak prijatelj domačega slovstva. In da bi jo vsak, ki mu je pri srcu izvirna slovenska poezija in proza, prebirati in se v njo poglabljati. V njem je namreč napisano toliko in tako kritično o vsem, kar je izvirnega izšlo pri nas t navedenih štirih letih, da pomeni knjiga ne samo kritično oceno slovenske literarne tvornosti, temveč tudi prikaz te tvornosti, tako kot ga je videl in zaznal eden od naših najvidnejših predstavnikov sicer precej nebogljene slovenske literarne kritike. Mitja Mejak je sicer nekatere nepo-membnne stvaritve izpustil, sicer pa je obdelal vse knjige izvirne slovenske proze in poezije, ki so v letih 1962-1965 izšle. Tako je njegova knjiga, ki je le dopolnjen ponatis tozadevnih kritičnih sestavkov iz Naših razgledov, dragocen vir za spoznavanje slo-venske izvirne literarne tvornosti. Za kaj gre v tej knjigi, pojasnjuje avtor sam v uvodni besedi, ki je citat iz Naših razgledov, citat uvodnega sestavka, napisanega ob začetku izhajanja Književne kronike. «V stalni rubriki.., (tako je takrat v Naših razgledih napovedoval Mejak) bom skušal sistematično in naglo spremljati izvirno slovensko leposlovje: poezijo, prozo, mladinsko beletristiko in esej, kolikor bi sodil v okvir literarnega ustvarjanja. To nikakor ne bodo daljše analitične ocene, za katere bo uredništvo poskrbelo na drugem mestu, temveč glosatorski, osebni zapis-ki neposrednih vtisov po branju. Ti zapiski bi bili lahko zaupani tudi osebnemu dnevniku, upam pa, da bodo v pomanjkanju informacij in orientacije v slovenski beletristični novini vsaj nekoliko zanimivi tudi za širši krog. Poleg tega sem prepričan, da je v večini primerov prvi vtis odločilen in da tudi kasnejša podrobna analiza ne more mimo njega. Seveda pa so takšni nagli vtisi močno osebni in včasih tudi krivični — njihov poglavitni namen naj bi torej bil, da bi zbudili zanimanje za domače beletristič-ne novitete in da bi se o teh novitetah slišalo čim več glasov. S takšnim namenom se že vnaprej zavarujem pred očitki, da bodo zapiski samo bežne pripombe; kaj drugega tudi ne nameravajo biti, upam pa, da bodo pripombe ohranile pristnost in svežino .. ,v> Tem svojim uvodnim mislim danes Mejak v uvodu h knjigi dodaja še tole: Ti zapiski so kronistični pregled štiriletnega slovstvenega dogajanja s specifično težnjo po živi in nagli osebni kritični impresiji. Ti zapiski so predvsem osebna izpoved vere in dvoma o sodobnih ustvarjalnih razpotjih. Takšne izpovedi pa seveda ne prina'ajo posamezni, iztrgani zapiski, ampak šele celota. V knjigi ponatisnjeni teksti torej šele prav učinkujejo. In res dajejo danes, objavljeni v knjigi, pregled literarne ustvarjalnosti določenega obdobja Ta pregled pa je avtor dopolnil še z nekaterimi dodatnimi besedami. Dodati sem vendarle želel še tiste misli, ki so se porajale bodisi med pisanjem, bodisi kasneje, ko j 3 bilo kronistovo delo že opravljeno. Upam, da bodo ti odstavki kroniko donolnili.« Ce vemo, da je v letih, ki jih zajema Mejakova kronika, izšla vrsta pomembnih literarnih del (naj omenimo na primer Kocbekovo Grozo, Hofmanov roman Strah in ljubezen, Kozakovo Pavlihovo kroniko, Rozmanovo Druščino in Brusače, Menartovo Belo pravljico, Ignaca Koprivca roman Pot ne pelje v dolino, Kovičev roman Ne bog ne žival) in da je v tem času prišlo spričo nastopov pristašev Perspektiv do razburljivih trenj med slovenskimi književniki, kar vse se odraža tudi v Mejakovi kroniki, potem lahko čas v letih 1962-1965 ocenimo kot zanimiv čas, ki je v Mejakovih ocenah in njih knjižni zbirki našel kritičnega kronista. iiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiniiiiiiiii»iiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiH«iiiiiiiiiiniiiniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiii»iiiiiiiiimHiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiniiiiiiiiiHii,i,i,||M .................................................... V kratkem času pet ponatisov Ane Karenine v slovenščini Državni založbi Slovenije moramo priznati, da se pri izdajanju izbranega dela Leva N. Tolstoja drži napovedanega programa. Res da gre predvsem za ponatise, toda založniška dejavnost v današnjih časih le ni brez težav. Ko smo doslej že dobili pet knjig z romanoma Vojna in mir ter Vstajenje, katerim so se zdaj pridružile še tri knjige, dve z romanom Ana Karenina in ena z Detinstvom, Deštvom in Mladostjo, se smemo nadejati, da bodo tudi ostale štiri knjige te zbirke v doglednem času prišle na knjižni trg. Tako bomo imeli komplet dvanajstih, solidno o-premljenih knjig z najpomembnejšimi deli velikega ruskega pisatelja, ki velja za eno največjih osebnosti svetovne literature, ki je v svojih delih dal nepre-kosljive podobe ruskega življenja. Knjiga DETINSTVO, DEŠTVO, MLADOST je sestavljena iz treh avtobiografskih spisov, ki jim značaj povedo že naslovi. Ne gre za enoten tekst, temveč za troje del, ki so nastajala samostojno (v letih 1853-1856) in kar je še bolj zanimivo, v mladih letih pisatelja. Prav s temi deli je mladi Tolstoj v svojem trinindvajse-tem letu stopil v rusko književnost in začel pot, ki ga je pripeljala na sam svetovni vrh. Knjiga Detinstvo, Deštvo, Mladost je torej knjiga o Tolstojevi mladosti, čeprav pisatelj sam pravi, da v teh povestih ni opisal zgodb svoje domače družine, temveč spomine na prijatelje. Vendar pa sam priznava zvezo nekaterih skupnih prigod njihovega življenja in svojih esebnih doživetij. To velja zlasti za junaka povesti Irtenjeva, ki ima prenekatero potezo samega Tolstoja. V vsej trilogiji je Tolstoj opisal tri dobe življenja: otroštvo, ki je še povsem zaključeno v krogu družine, deška leta, ko se že razvija razum in začne spoznavati zapletenost družbenih odnosov in mladeniško dobo, ko človeku vznikne vprašanje o smislu življenja in se mu začne ob- likovati svetovni nazor. (Severin šali). Zgodovina svetovne književnosti ne povzdiguje zaman teh Tolstojevih spisov. Ne samo zato, ker nam pisatelj s temi deli odkriva tedanji čas in tedanje družbene razmere, temveč zaradi pisateljevega nenadkriljivega poznavanja otroške duševnosti, njenih doživetij in spoznavanje sveta. Pa tudi zato, ker je v vsej svetovni književnosti malo del, ki bi povedala toliko zanimivega in toliko lepega o mladosti. Čeprav gre v pretežni meri za opisovanje lastnih doživetij, pa vendar pod Tolstojevim peresom spomini preraščajo njegovo lastno osebnost in so tako občečloveški, da nas še danes, več kot po sto letih prevzamejo in pretresejo. Marsikak odmev Tolstojevih mla "h let pa najdemo tudi v njegovih kasnejših povestih in romanih. Zato sodijo Tolstojevi spomini na mlada leta med najmikavnejše spise velikega pisatelja. Roman ANA KARENINA v dveh knjigah pa je seveda še vse kaj drugega. Priljubljenost in veličino tega teksta kaže že dejstvo, da so minila komaj štiri leta, kar je ta roman izšel v novem slovenskem prevodu Gitice Jakopinove pri Mladinski knjigi. Toda prav letos je ista založba to delo izdala v ponatisu, obenem pa v ceneni ljudski izdaji in dala na slovenski knjižni trg tako že 30.000 izvodov tega romana. Isti tekst napoveduje Cankarjeva založba v svoji zbirki Sto romanov. In če smo dobili Ano Karenino še v izbranih Tolstojevih delih, potem res ne bo mogoče reči, da tega romana ni dobiti na slovenskem knjižnem trgu. Seveda pa je Ana Karenina tako veliko in tako odlično delo, da zanimanje bralcev tudi zasluži. Ana Karenina je po sodbah nekaterih najlepši roman vseh časov in vseh književnosti. Vsekakor pa pomeni vrh Tolstojeve umetniške ustvarjalnosti, preden z3 je pisatelj odvrnil od literature in se usmeril v versko in nravstveno smer. Ko roman jem- ljemo v roke, nas še danes, dobrih sto let po nastanku prevzame in vznemiri. Kot je s silo svoje misli in močjo umetniške besede vznemirjal svoje sodobnike in bralce knjig skozi sto let. Sama zgodba, vrsta odlično risanih značajev, problemi sodobne družbe in njene morale, in pripoved sama, vse to je v tem romanu tako dovršeno, da o tem tekstu res ne moremo drugače govoriti kot o največji umetnini. Sicer pa to priznavajo literarne zgodovine in vse študije o Tolstoju in njegovi umetnosti. V romanu o Ani Karenini pripoveduje pisatelj o Ani, ki se po prizadevanju skrbne sorodnice poroči s petrograjskim plemičem Kareninom, se preseli z njim v Petrograd ter se udeležuje tamkajšnjega površnega in konvencionalnega življenja. Nič vznemirljivega ni v tem življenju, za katerega Je Ana prepričana, da mora biti takšno. Potem pa sreča oficirja Wronskega. Ob srečanju z njim se prebudi v njej vsa čustvenost in velika ljubezen. Seveda se Ana ne more odreči prejšnjemu življenju, začne pa jo težiti tudi vprašanje moralne krivde proti svojemu možu. V tem zboli in v težki bolezni obžaluje svoje početje. Toda ko se ji spet povrne zdravje, se vse spet vrne v stari tir. Toda zdaj pride do konflikta z IVronsklm, do užaljenosti in ljubosumnosti in do tragičnega konca z Aninim samomorom pod kolesi vlaka. Ta o-srednja zgodba, s katero se prepletajo vzporedne zgodbe Aninega brata in Wronske ter Levina in Kltty, predstavlja edinstven tekst, ki je že takoj po nastanku vzbudil splošno pozornost, navdušenje in priznanje. O tekstu je zaradi osrednjega problema, ki ga pisatelj rešuje, problema Anine krivde in nedotakljivosti zakona ter zaradi umetniških odlik, Dostojevski zapisal, da še nihče ni posegel s takim realizmom in umetniško ustvarjalno silo v globine človekove duše. Ta tekst je zaradi vseh teh kvalitet ostal do danes nedosežen vrh svetovne književnosti. Ll£o'iib Viinouec Vreme včeraj: najvišja temperatura 1.6, najntija —0.1, ob 19. uri 0; vlaga 54 odst., zračni tlak 1006.8 stalen, veter 25 lom severovzhodnik, sunki vetra 40 km na uro, nebo 5 desetin pootolačeno, morje rahlo razgibano. Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 8. Januarja Maks Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.38. Dolžina dneva 8.53. Luna vzide ob 5.52 in zatone ob 14,13 Jutri, PONEDELJEK, 9. januarja Julijan PISMO POKRAJINSKIH SVETOVALCEV KPI OSTALIM SVETOVALCEM Reševanje nekaterih nujnih vprašanj narekuje sklicanje pokrajinskega sveta Tudi vprašanje sestave novega odbora naj se rešuje z javno diskusijo v pokrajinskem svetu - Pred obnovitvijo razgovorov med strankami levega centra Komunistični pokrajinski svetovalci so poslali pokrajinskim svetovalcem ostalih strank sledeče odprto pismo: »Dragi kolegi. Volitve za obnovitev pokrajinskega sveta so že dlje časa za nami. Kljub temu pa še ni bila sklicana prva seja, da bi oživili izvoljeno upravo. Obsodbe vredna in na žalost »tradicionalna« praksa onemogoča, odnosno zavira vzpostavitev demokratične uprave v pokrajini in v občini. Mi se dobro zavedamo vloge, ki jo imajo stranke v naši družbi kot jo je izoblikovala republiška ustava, in zato tudi upoštevamo vrednosti, ki jo imajo razprave in dogovori med političnimi strankami o določenih vprašanjih in programih. Kar pa se sedaj dogaja prerašča delovni okvir strank zadeva pristojnosti, ki pripadajo izvoljenim organom, ter se s tem prejudicira avtonomna izvršilna oblast. Utemeljenost te naše pripombe Je razvidna iz dogodkov okrog pokrajinskega sveta, ki nas vse neposredno zanimajo, saj so nam volivci dali svoje zaupanje ter nas pooblastili, da jih zastopamo v pokrajinski upravi. Položaj v tem upravnem telesu je takšen, da bi bilo treba čimprej sklicati sejo pokrajinskih svetovalcev. Pokrajino upravlja že skoraj leto dni izredna komisija, ki jo je imenovala državna oblast. Toda pomanjkanje demokratičnega upravljanja pokrajine se nadaljuje že nekaj let, in sicer še pred razpustitvijo pokrajinskega sveta, izvoljenega leta 1964. To nam dokazuje dejstvo, da so bili osnovni upravni sklepi pokrajinskega sveta (letni proračuni) od leta 1965 dalje odobreni po raznih komisarjih. Sedaj pa smo prišli tako daleč, da je izredna komisija, ki upravlja pokrajino in ki bi morala že svoj čas zapustiti svoje mesto izvoljenim svetovalcem, izdelala in odobrila pokrajinski proračun za leto 1967, se pravi za obdobje, ko bo izvoljeni pokrajinski svet in ne izredna komisija upravljal pokrajino, čeprav bi bila dolžnost komisije, da pokaže svojo demokratično občutljivost do izvoljenih svetovalcev in volivcev. Na ta način, dragi kolegi, so nam, kot pokrajinskim svetovalcem odvzeli oblast, še preden je bila sklicana seja o umestitvi pokrajinskega sveta, in sicer z nepojmljivim ter škandaloznim postopkom in žalitvijo vseh demokratičnih pravil, s kršitvijo avtonomije izvoljenega pokrajinskega sveta. Kot predstavniki, ki nas je izvolilo nad 45.000 volivcev, izjavljamo, da nismo pripravljeni sprejeti poniževalnih pogojev manjvrednih pokrajinskih svetovalcev, ki so jim bile odvzete vse demokratične pravice, ki pritičejo izvoljenim predstavnikom. Naša stranka je glede tega vprašanja' javno zavzela jasno stališče z zahtevo po sklicanju pokrajinskega sveta. Zato pričakujemo, da bodo tudi dnine poetične sile, ki hočejo z dejstvi dokazati svojo doslednost in spoštovanje To je edini «pridržek» na katerega se sklicujemo, in želeli bi, da bi se nanj sklicevali tudi ostali kolegi, ter zahtevali, da se začne jasna in odkrita razprava med pokrajinskimi svetovalci, da bomo oživili v vsej svoji moči demokrat tično upravo za uresničevanje programov, ki bodo ustrezali potrebam Trsta in v prvi vrsti enotne akcije za gospodarski napredek mesta. S temi željami voščimo vsem kolegom vse najboljše v novem letu.« Vse kaže. da se bodo razgovori med strankami levega centra in SS za dosego sporazuma o sestavi občinskega in pokrajinskega odbora, nadaljevale v prihodnjih dneh. gajne v državi, zlasti pa hudi položaj bolniške blagajne obrtnikov zaradi zvišanja izdatkov za zdravstveno oskrbo zavarovancem in skromnega državnega prispevka. Z uveljavljanjem novega zakona št. 27 od 9. februarja 1966, s katerim so odložili za šest mesecev izterjevanje prispevkov, so se znašle vse blagajne v nevarnosti, da bodo vsi viri dohodkov zaprti osem mesecev leta 1967. Zato je ministrstvo za delo pred kratkim odobrilo izdajo izrednih seznamov za prispevke, in sicer v višini 50 odst., ki jih dolgujejo obrtniki za letošnje leto. Te prispevke bodo izterjali v treh mesečnih obrokih od februarja dalje. Kasneje bodo izdali nove sezname, da se izenačijo dolžni prispevki, Prispevke iz teh seznamov bodo izterjali v šestih obrokih od avgusta 1967 do junija 1968. Tako bo vsakdo plačal, kar je dolžan v devetih obrokih in ne v šestih. Mazaroli je izrekel željo, da bi država takoj posegla vmes, tako da bi kot je v začetku prispevala 60 odst., medtem ko bi zavarovanci prispevali 40 odst. Zatem je ravnatelj dr, Cecchet podrobno orisal tehnične plati proračuna, nakar so še nekateri delegati spregovorili o finančnih vprašanjih blagajne. Na koncu je skupščina odobrila proračun in resolucijo, s katero zahteva večjo državno pomoč. iiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiitiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiimHiHmmiHiuiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiii Skupščina bolniške blagajne obrtnikov Četrtega januarja je bila skupščina delegatov pokrajinske bolniške blagajne tržaških obrtnikov. Skupščino so sklicali za odobritev proračuna za leto 1967. V začetku skupščine je spregovoril predsednik cav. Ottavio Mazaroli, ki je poročal o proračunu. Njegovemu poročilu so živahno ploskali. Govornik je najprej orisal težave, ki so jih doživele vse bolniške bla- SIN0ČI NA PROSEKU Svečana otvoritev obnovljenih prostorov Prosvetnega doma Pri kulturnem sporedu so sodelovali pevski zbor, godba in recitatorji Govorila sta domačin Jože Čuk in tajnik SPZ Edvin Švab Sinoči je bila na Proseku svečana otvoritev obnovljenega Prosvetnega doma prosvetnega društva Prosek-Kontovel. Te, za Prosek in Kontovel tako pomembne svečanosti, so se poleg številnih domačinov udeležili tudi predsednik SKGZ Boris Race, ravnatelj šole GM dr. Gojmir Demšar, tajnik SPZ Edvin Švab in predstavniki nekaterih drugih prosvetnih društev. Zbrane je pozdravil predsednik odbora za obnovitev Prosvetnega doma in predsednik proseške godbe Jože Cuk, ki se je zahvalil vsem, ki so prispevali svoj delež in povabil zlasti mladino, naj v čim večjem številu prihaja v nove društvene prostore, kjer bo imela možnost za razvijanje tako prosvetne kot športne in družabne dejamosti. Pozdrave, cvetje in darila so prinesli tudi predstavniki športnega društva Primorje, pevskega zbora in Gospodarskega društva Prosek, tair‘k SPZ Edvin Švab pa je v svojem nagovoru čestital domačinom k tej lepi pridobitvi in jih vzpodbudil k nadalinemu delu. Sle- va komisija za finance in proračun se sestane jutri, četrta komisija za industrijo, trgovino in obrtništvo pa se sestane v torek 11. t.m. Slovensko gledališče v Trstu KULTURNI DOM Andrej Šhuster Drabosnjak — Bruno Hartman TA SVETI DAN VESELI DAN igra o slovenskem božiču Scena: Ing. Viktor Molka Glasba: Marjan Vodopivec Kostumi: Alenka Bartlova Obredni plesi: dr. Henrik Neubauer Režiser: BRANKO GOMBAČ Danes, 8. januarja ob 16. uri Prodaja vstopnic od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma. Rezervacije tel. 734265. PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK -KONTOVEL ponovi danes ob 16.30 KULTURNI PROGRAM z včerajšnje otvoritve obnovljenega prosvetnega doma Sodelujejo pevski zbori, domača godba ln recitatorji Vabimo vaščane, da se prireditve polnoštevilno udeležijo. Gledališča Srcčni milijonar še vedno neznan Vsa prizadevanja časnikarjev ln fotoreporterjev, ki so tudi včeraj bili ves dan na preži, da bi izsledili srečnega dobitnika 150 milijonov lir Novoletne loterije, niso rodila nobenega uspeha Z?, man je bilo vsako iskanje. Novi milijonar se ni izdal in zelo verjetno se tudi v prihodnjih dneh ne bo. Kulturni dom Danes uprizori SG: Drabosnjak. Hartman «Ta sveti dan veseli dan«. Božična pastoralka v dveh delih. Režija Branko Gombač Verdi Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic za koncert, ki bo 11. t.m. Posebna zanimivost koncerta Je da Je posvečen samo pihalom in zboru. Koncert bo vodil dirigent Daniele Pariš, sodeloval bo pianist Sergio Ca faro. Orkester gledališča Verdi. Zborovodja Aldo Danieli. Stefanato-Barton-Petsacchl Jutri bo v gledališču Verdi z za. četkom ob 21. uri koncert violinista Stefanata, pianistke Barton in kontrabasista Petsacchija. Na programu so skladbe Boccherinija, Schuberta, Ravela. Mortarija in Bottesinija, Koncert prireja Koncertno združenje, Teatro Stabiie Danes, 8. t, m., ob 16 30 bo zadnja ponovitev drame »Mesečnik« (1 Lu-n-atlci) s skupino Fortnnato-Fantoni. Prodaja vstopnič od 9 do 13. ure v galeriji Prom in od 14. ure pri blagajn! Avditorija. Slovcnsk« filme GORENJSKA OHCET in druge predvaja v četrtek ob 20. url na Proseku v Prosvetnem domu; v petek ob 20.30 p. d. Ivan Cankar v svojih prostorih; v soboto ob 20.30 p. d. Valentin Vodnik v Dolini. Prosimo druga prosvetna društva na Tržaškem, da sporočijo dan za predvajanje filma pri njih, da jih bomo lahko čimprej poslali goriškim društvom. Slovenska prosvetna zveza Nazlonale 14,30, 21.45 «11 dottor Živa go« Metrocolor Iz romana Borisa Pasternaka. Geraldlne Chaplin, A-lec Guinness. Omar Sharif. Excelslor 14.00 «L’arcidiavolo» Vitto. rio Gassman, Olaudine Auger. Fenice 14.30 «11 buono, 11 brutto, il cattlvo« Technlcolor. Clmt East. wood. Prepovedano mladini pod |4 letom. Eden 13.45 »Cammma, non correre« Technicolor Gary Grant, Samantha Eggart. Grattaclelo 14.30 «Scusl, lel e favore-vole o contrario?« Technicolor. Alberto Sordi, Anita Ekberg. Silvana Mangano. Ritz (Ulica San Francesco 10) 13.00 .Khartoum« Technirolor. — Ctiarlton Heston. Laurence Ollvier, Richard Johnson. Alabarda 14.30 «Tempo di massacro« Colorscope. VVestern Franco Nero, Nino Castelnuovo. — Prepovedano mladini pod 14. letom. Fllodrammatico 14.30 »La notte del desiderio« Ingrid Thulin, Claudine Auger. Prepovedano mladini pod 18. letom. Cristallo 14.00 «Perdono» Catertna Ca-selll, Fabrizio Moroni. Garibaldi 14.30 «11 piacere e l'amo-re» Technicolor. Jane Fonda, Cha-terine Spaak. Prepovedano mladini pod 18. letom. Aurora 13,30 »La battaglia dei gigan. ti«. Capilol 14.00 «Come imparai ad ama-re le donne« Technicolor Kober' Hoffman. Michele Mercier Preoo vedano mladini pod 14. letom Impero 15.00 « 20,000 leghe sotto i ma-ri». Moderno 14.30 «Le piacevoli notti« Technicolor. Vlttorio Gassman. Gina Lollobrigida. Vittorlo Venelo 14.30 «Ed 11 dtavolo ha riso« Jeanne Moreau. Prepove dano mladini pod 18. letom Ideale 14.00 «11 terzo giorno« Tech. nicolor. George Peppard. Astorla (Ul Zorutti nmnus St l) 14.00 «11 nostro agente Flint« Tecn nicolor. Lee J Cobb Astra 14.00 «7 uomini doro«. Abbazia 14.30 «Mary Poppins« Tectt-nirolor. Julie Aridrevvs Skedenj 14.00 «La tua pelle o la mia« Technicolor. Fran: Sinatra, Tom. my Sands V torek, 10. t.m. ob 20.30 bo v Slovenskem klubu v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa predaval prof. BORIS PAHOR o temi «Srečko Kosovel in Trst» Vabljeni člani in prijatelji! SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA vabi k predstavam LUTKOVNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE, ki bodo v Mali dvorani Kulturnega doma v nedeljo, 15. t. m. popoldne. Predste /a ob 15.30 Jan Grobowski Volk in kozlički Prevod: Janko Kos; rezlja: Jože Pengov; Osnutki lutk: Slavko Hočevar; scena: Vlado Rijavec, glasba: Helen - Wilson -2eligowska - Franzi Ogrizek, plesi lutk: Jaka Hafner. Vstopnina: 300 lir. Predstava ob 17.30 Maria Clara Machado-Michel Simon Mali strah Bavbav Prevod m priredba teksta za lutke: Janko Kos; režija: Jože Pengov; osnutki za lutke in kostume: Slavko Hočevar; izvedba kostumov: Majda Pod-vršič in Magda Zajc; scena: Albin Roffeli; glasba: Borut Lesjak; tehnično vodstvo; Ciril Jagodic. Vstopnina: 300 lir. Za obe predstavi predprodaja vstopnic eno uro pred začetkom. Cenjene šolnike prosimo, da opozorijo otroke na to izredno gostovanje. Prosvetno društvo «1, Cankar« obvešča odbornike, da bo Jutri v ponedeljek 9. t.m. ob 20.30 odborova veja. Prosvetno društvo «Prešeren» obve. šča pevke in pevce, da bo prva redna vaja v letošnjem letu v torek, 10 t.m, ob 20.30. demokratičnih načel zavzela glede j m f kulturni spored z na- 4cfnli iA a rov rta c.o nnrin \ J -. stop pevskega zbora, godbe na pihala in recitatorjev. Več bomo o prireditvi poročali prihodnjič. De!« dednih komisij Vil. NOVINARSKI PLES bo 4. februarju v KULTURNEM DOMU tpga svojfe stali če, ter da se bodo prepričale, da bi bilo v sedanjem položaju zelo škodljivo zavlačevati to stanje. V trenutku, ko se v vedno večji meri pojavljajo sile. ki bi hotele omalovaževati izvoljena telesa (od parlamenta do občin), ima lahko sedanje stanje resne negativne posledice za javno mnenje ter za rešitev nujnih vprašanj mesta in pokrajine. Zato žebmo, da bi se tega nevzdržnega položaja v pokrajinski 'upravi zavedali vsi ostali kolegi, pa naj pripadajo kateri koli stranki, zlasti pa še sedaj, ko trkajo na vrata nujna vprašanja, o katerih ja treba temeljito razpravljati ter zavzeti odgovorna stališča, upoštevajoč najprej splošne koristi italijanskega in slovenskega prebivalstva. ......................................... POJASNILO VLADNEGA KOMISARIATA Mesarji naj bi s konkurenco sami znižali ceno teletine Določene nove cene so maksimalne in jih ni mogoče preseči, pač pa lahko mesarji prodajajo meso izpod teh cen Darila otrokom uslužbencev pokrajine Tudi letos je tržaška pokrajinska uprava razdelila običajna januarska darila (befano) otrokom svojih u j službencev. V dopoldanskih urah so j včeraj porazdelili med otroke 320 paketov in več igrač ter izžrebali tri bančne knjižice po 8300 lir. Pred; svečanostjo, katere so se udeležili j številni funkcionarji pokrajinske u _ , , . , , _ prave z izrednim komisarjem dr Ta teden se bodo zopet ses, c p(,sjnom> so otrokom zavrteli nekaj tudi komisije deželnega sveta. Pr- r;3an> sedežu pokrajinske u prave so v istem času razdelili revnim otrokom 600 darilnih paketov, nadaljnjih 300 paketov pa so razdelili revnim malčkom v manjših ob Vladni komisariat je izdal v zvezi z glasovi o novem ceniku telečjega mesa poročilo, v katerem pravi, da je združenje mesarjev začelo izvajati pritisk na odbor za cene za zvišanje cen, še preden je začela veljati nova občinska trošarina na meso. Z brzojavko od 14. decembra je predsednik združenja mesar jev odločno zahteval, da se zvišajo cene mesa ter je dal razumeti, da bi v nasprotnem primeru ne zagotovili več dobave telečjega mesa prebivalstvu. Ko je začel veljati zakon o zvišanju občinske trošarine na telečje meso in na meso mladih junčkev, je združenje mesarjev odločno zah. tevalo, da je treba spremeniti cenik. Sele tedaj so omenili zahtevo po ukinitvi ali suspendiranju cenika, kar so mesarji zahtevali s pismi od 3. in 4. t. m. Na svoji seji 4. januarja odbor za cene ni menil, da bi bilo potrebno ukiniti ali suspendirati cenik, zlasti zaradi čimbolj učinkovite zaščite potrošnikov. Zato je poskrbel, da so se prilagodile cene teletine na drobno zvišanim cenam mesa na debelo in zvišani trošarini. , „ Cene, ki jih je sprejel odbor, so se sicer precej zvijale, niso pa vse višje od ravni, ki so Jo dosegle n. pr. 25. januarja 1965, ko Je stalo meso za gulaž 1.000 lir kg, med tem ko stane sedaj 920 lir, rebra in pleča 1.180 lir, sedaj 1.080 lir, pleča brez kosti 2.020 Ur, sedaj 2.040 Ur, torej več, kar velja tudi za stegno brez kosti, ki stane sedaj 2.520 lir in je stalo lam 2 440 Ur, zrezki pa sedaj 2.820 Ur proti 2.720 Uram lani. Prodajne cene, ki jih Je določil odbor, so seveda maksimalne cene, ki jih ni mogoče preseči. Mesarji pa lahko prodajajo meso po nižjih cenah. Cene, ki jih določa cenik, niso torej obvezne za mesarja, pomenijo le, da jih ni mogoče preseči, saj bi v tem primeru mesarji kršili zakon. Zato ni nobene ovire za prodajo mesa po nižji ceni; ravno nasprotno, prav bi bilo, da bi z zdravo konkurenco cene znižali. Na ta način bi povečali prodajo ter bi tudi prepričali pokrajinski odbor za cene, da ni nujno potrebno ohraniti cenik. cinah na Tržaškem. Drugod po mestu so predstavniki pokrajine pozneje razdelili nadaljnjih 200 paketov. Poskus samomora Včeraj zjutraj ob 4.35 so na tretji medicinski oddelek bolnišnice sprejeli 27-letno prodajalko Valneo Volk-Turco por. Salvagno iz UUce San Marco 45. V trenutku obupa in potrtosti se je mlada ženska odločila za usodni korak, zaužila nedoločeno število uspavalnih tablet ter se porezala po gležnjih in zapestjih. Nesrečnico Je v spalnici našel 27-letni mož Lucio in jo v zasebnem avtu nemudoma spremljal v bolnišnico, kjer se bo morala zdraviti 10 dni. Salvagno je povedal, da je med njima v teku ločitveni postopek, zato se je Volk-Turcova v obupu hotela zastrupiti in tako končati svoje mlado življenje. V NEDELJO V VIDMU Obmejno srečanje o skupnih vprašanjih Na pobudo videmskega in koroškega (avstrijskega) Evropskega federalističnega gibanja bo v Vidmu prihodnjo soboto in nedeljo posebno srečanje, na katerem bodo predstavniki omenjenih gibanj in sorodne organizacije iz Slovenije razpravljali o vrsti vprašanj, ki so skupna trem deželam. Tako bodo predstavljala glavni predmet razprave vprašanje komunikacij in prometa med trerfti prizadetimi deželami, dalje vprašanje zunanje trgovine in ob mejnega prometa, vprašanje turi zrna v povezavi z obmejnim prome tom ter še posebej vprašanje bla govne izmenjave med obmejnimi področji. Pretep v kinematografu Tri osebe so morale predsinoč-njim zaprositi za zdravniško pomoč v bolnišnici po tepežu z nekaterimi begunci v kinu «Abbazia» v Ul. Mercato Vecchio. Gre za 29-letnega mehanika Tulila Calzija iz Ul. Tigor 6, 31-letnega električarja Giuseppa Scalicija iz Ul. Milano 31 in njegove 29-letne žene Silve Bari. Omenjeni so v kino dvorani sedeli eden poleg drugega in prisostvovali filmski prestavi. Blizu je sedelo nekaj razgrajačev, ki so ves čas z medklici in neslanimi frazami motili ostale gledalce. Calzi se je naveličal tega in opozoril motilce, naj dajo mir. Namesto tega je prišlo do prepira in med tepežem so vsiljivi nepridipravi povzročili lažje rane Calziju in zakoncema Sca-lici, ki sta bila v neposredni bližini. Vsi trije so se zglasili v ambulanti bolnišnice, KINO SKEDENJ predvaja danes, 8. t. m. ob 14. uri Technicolor Panavision film: LA TUA PELLE 0 LA MIA (Tvoja ali moja koža) Igrata: FRANK SINATRA in TOMMY SAND hiio nsi* reso*c:e* predvaja danes, 8. t. m. ob 16. uri barvni film: SpogliarelEo per una vedova (SLAČENJE ZA VDOVO) Film o srčkani vdovi, ki išče moža Igrajo: WARREN BEATTY, LESLIE CARON, BOB CUMM1NGS Mladini pod 14. letom vstop prepovedan! -smmtmmtk- predvaja danes, 8. t. m. ob 15. uri Technicolor film: Linea rossa 7000 (RDEČA ČRTA 7000) Igrajo: JAMES CAAN, NORMAN ALDEN, GAIL HIRE in drugi V ponedeljek, 9. t. m. ob 18. url ponovitev filma: Linea rossa 7000 (RDEČA ČRTA 7000) predvaja danes. 8. t. m. ob 16. url Panavision Metrocolor film: Jitfi/go a iltoceolntn WžWKWAVVSVVVAV«VbVVWWUVyW (ZAPLET V STOCKHOLMU) Igrajo: PAUL NEWMAN, ELKE SOMMER, DIANE BAKER in SERGIO FANTONI KINO PROSEK KONTOV EL predvaja danes, 8. t. m. ob 16. uri barvni film: Igrajo: STEWART GRANGER, ANNAMARIA PIERANGELI, ANOUK AIMEE, ROSSANA PODESTA’ in STANLEY BAKER RAZPIS NATEČAJA ZA GOSTILNIČARJA Društvena gostilna na Proseku razpisuje natečaj za mesto gostilničarja. Rok prijave zapade 24. januarja. Interesenti naj se javijo osebno v Dru tveni gostilni, ali pismeno, vsak dan razen ob četrtkih. ROJSTVA. SMRTI IN POROKI: Dne 7. januarja 1967 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 19 oseb. UMRLI SO: 83-letna Ida Gallan, 31-letna Francesca Kaučič, 68-letni Marcello Gregori, 42-letna Rita Ber-toz, 75-letna Valena Cappellari vd. Tomasu, 67-letna Regina Gamrozin-ska por. Giandon, 94-letna Maria Teržan, 54-letni Giovanni Puntar, 85-letni Antonio Flego, 78-letni Antonio Pipan, 76-letni Alessandro Bal-bi, 84-letni Ernesto Castelli, 82-letna Maria Bursich por. Steffe, 74-letna Anna Maria Budica vd. Bullo, 77-let-na Antonia Curti por. Marabut, 46-letni Silvano Sossi, 77-letna Čarobna Žafran por. Slapnik, 86-letna Em-ma Puzzer vd. Goina, 68-letni Pietro Millo. OKLICI: šofer Giuliano Odoni in gospodinja Virgilia Perossa, elektro-varilec Franco Grego in delavka Anna Bossi, uradnik Giorgio Faven. to in uradnica Liana Sala, bolničar Pietro Specia in gospodinja Dorina Polla, pek Mario Martin in gospodinja Nadia Faraci, mehanik Fer-ruccio Damiani in gospodinja Anita Andreassi, mesar Emidio Di Sta-sio in frizerka Stanislava Novelll, avtoprevoznik Aligi Zatella in gospodinja Patrizia Fossalti, univ. študent Aurelio Slataper in profesorica Marina Buttignoni, univ profesor Giuseppe Longo in Univ. študentka Elena di Colloredo, kemik Elio Cernigoi in gospodinja Lidia Nacle-rio, karabinjer Domenico Rispoli in gospodinja Anna Russo, uradnik Sa-verio Dagri in trg. pomočnica Maria Rita Deluca, pomorščak Giorgio Bradamante in šivilja Fulvia Va-scotto. modellina KBIBIBIBsBiafiiišiimiiBi-iBBHBBBMmim calzalure klasični ln najnovejši moden čevljev najboljših znamk VELIKA IZBIRA ZA MOŠKE ZENSKE OTROKL Ul. F. Filzi 3, TRST, tel. 37-797 (vogal Ul Machiavelli) GO MM A PL A S TIČA Ulica delPlstrla 8. tel 50-054 (pri Sv Jakobu) LASTNICA A. BIRSA vam nudi vse nišne potreb ščlne, torbe, igrače, lutke pla stiko za pode imitacija par ketov Vse po konkurenčnih cenahl EK A INK O PAHOR ZENSKA IN MUSKA KONFEKCIJA TRST UL. 1MBRLANI, 9 DREV. MIRAM ARE, ’"•> ZAJAMČENO ZLATO 18 KARATOV GRAM PO 700 LIR DOBITE V ZLATARNI IN URARN1 F A NO TRST, UL. MAZZINI, 49 PENSIONE vrrroRiA TRST UL. XXX OTTOBRE 12 TEL. 23-986 O U2IVALI BOSTE VSAKRŠEN KONFORT! R. GORETTI s« 01 C. SALVA0EI G U M F, n n El. L I • MIC IIEI. / M ® C E 4 7 1 ii S T UL. I<. SE V ERO 3 TEL. 36995 DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Dr Gmeiner, Ul. Giulla 14: Plz-zul-CIgnola, Korzo Italia 14; Prendi-ni, Ul. T Vecellio 24: Serravallo, Trg Cavana 1. NOCNA SLUŽBA LEKARN (od .19.30 do 8.30) Crevato, Ul. Roina 15; INAM, Al Cammello, Drevored XX. Settembre 4; Alla Maddalena, Ul. deli ‘Istria 43; dr, Codermatz, Ul. Tor S. Pie-ro 2. SUU2BA OBČINSKEGA ZDRAV NIKA Za poklic v prazničnih dneh v primeru, če ni mogoče najti drugega zdravnika. |e treba telefo nirati na št. 90-235. LOTERIJA BARI 79 75 2 32 17 CAGLIARI 42 28 61 35 45 FIRENCE 63 24 17 40 21 GENOVA 45 59 80 54 15 MILAN 39 3 85 10 65 NEAPELJ 36 57 53 40 61 PALERMO 36 59 48 13 25 RIM 6 17 10 89 60 TURIN 22 59 36 76 28 BENETKE 85 2 34 47 5 ENALOTTO 2X2 XXX XII 2X1 Kvote: 12 točk — 14.095.000 lir, II točk — 213.500 lir, 10 točk — 19.400 lir. P K L L U X ruši. UL IJDiNfc, 41 (200 m od glavne postaie) TORBICE »SKAJ« UD L 1000 DALJE dežniki fantazija nylon OD L 1000 DALJE POSEBNI P U PUST II • Nem.ki šivalni stroji PKAFF za družino, obrt in industrijo • Italijanski šivalni stroji VI- ; GORELI 1 • Originalni švicarski pletilni stroji SVVISS MAGIC • Stroji za krpanje nogavic VITO , • Naprave za prevlačevanje kovinskih gumbov • Stroji za likanje in likalniki za obrt in industrijo • Šivanke, potrebščine, specializirana popravljalnira Delponfe Pietro & C. Trst, Ul. Timeus, 12 Tel. 90.27- SEBOFLEX VSE ZA KINO IN FOTOGRAFSKI MATERIAL Trst. Ul. Mazzini 53 Tel. 733-361 Prijatelje in znance naprošamo, | da nas obiščejo !! Sintetične preproge in preproge za nodnike iz pia stike »BALATUMb (n RT». beneške zavese (tende venezlane) Hitra uredi tev s specializiranim osebjem A. R P ITALPLASI Trst, Trg Ospedale St H Tel 95-919 TRGOVINA POHIŠTVA PUPIS SESLJAN — Tel. 20269 VELIKA IZBIRA SODOBNEGA POHIŠTVA Najboljše cene in ugodni plačilni pogoji. Odprto tudi ob nedeljah. Mali oglasi SPDT, ob otvortvl smučarskega tečaja za začetnike organizira 15. t.m. smučarski izlet v Črni vrh. Vpisovanje za izlet in na tečaj v Tržaški knjigarni. Darovi in prispevki i' V počastitev spomina tragično p-re. minulega tovariša Borisa Kraigherja daruje Marija — R. 5000 lir za Dijaško matico in 5000 lir za Glasbeno matico. GREDE, deske, železje za železobet® in emajlirane ploščice naprodaj f ugodni ceni. Tel. 812224 LJUDSKOSOLSKE učitelje z znanj** italijanščine sprejmemo za primer1] zunanje delo. Predstaviti se od 1 do 12. ure v Trstu, Ul. Carduccl Ž1 • UITKUENn — sama.-itani m Ml**1 — Servis v Ulici Kittinayei 4-a K*1 stava m prodaja avto potrebščin Ulici Umila 41 ODDAM trgovino avtomobilskih P* trebščiri z opremo :n inventarji Mnogovrstna dovoljenja (licence). VJ liko dela. Idealen predel v Trstu. L, sati na upravo lista Ul S France« št. 2U. , HABLJENE ŽAGE cirkularke, tlf ne žage. KoniDmirKe j.a obdelavo !| sa na 4 različne načine, svedri, aP' rati za varjenje Najugodnejše ce"! Bevilacgua. Trst, Ul. delIa lesa 1 I el. 93,071 KAMNOSEKA SPREJMEM taK(l Vodnik Starie Kamna gorica 18 * Šentvid pr' Liubljam. 1SCEM VAJENCA — inštalater Vo tolikih letih, lahko rečemo >rave tišine na prosvetnem pod-očju, spet oglasili in zaživeli, ro je pokazala zadnja dobro u-pela prireditev. Za to novo razgibanost je dala obudo skupina požrtvovalnih va-čanov, ki so se sestali še pred lekaj meseci, ko so pripravili pre-:op posmrtnih ostankom pokoj-lega Frana Venturinija. Takrat o v Boljuncu obnovili prosvetno ruštvo »France Prešeren)) in pravili spet na noge mešani pevki zbor, ki ga je v tistem času začasno prevzel in vodil domačin Drago žerjal ter dobro pripravil zbor za nastop za Venturinijevo komemoracijo, ki je bila 30. oktobra lanskega leta. Nekaj časa po tej komemoraciji je prevzel pevski zbor pevovodja Ivan Sancin, ki je tudi pripravil zbor za kulturno prireditev 26. decembra. V enem mesecu in pol so pevci imeli 12 vaj ter se naučili poleg starih znanih pesmi še štiri nove, ki so jih zapeli na prireditvi za Štefanovo Ne bomo dosti govorili o tem zboru, ki se je, lahko rečemo, komaj postavil na noge, čeprav je pred leti imel veliko uspeha. Reči pa moramo, da bi bilo zares žal, celo smrtni greh, če bi zbor v Bed juncu opustili. Takoj po Venturinijevi komemoraciji so nekateri vaščani in vaščanke, bili mnenja, da bi biio lepo ia potrebno ustanoviti v va- si otroški pevski zbor. saj je v Boljuncu lepo število otrok z dobrimi glasovi, da bi lahko imeli svoj zborček. In res se je tako zgodilo. Domačinka Gabrijela Žerjal se je lotila deia z vso vnemo, dobro voljo in pogumom ter v kratkem času pripravila več kot 20 otrok za nastop. Za sedaj so se boljunški otroci dobro naučili in še bolje zapeli dve otroški pesmi, in sicer »Sonček čez hribček gre» in «Mlinček». Otroci pa niso samo zapeli, temveč so tudi recitirali nekaj pesmic, ki so se jih naučili v vaški osnovni šoli. Nastopili so: Patricija Peta-ros, Tanja Smotlak, Gracijela Metlika, Sonja Gregorič, Sandi Klun in Klavdij Ota, Medtem ko se je pripravljal za nastop tamburaški zbor, sta Drej-ček in Mihec s številnimi domačimi šaljivimi dovtipi zabavala občinstvo. Za zaključek programa je nastopil, kot rečeno, domači tamburaša zbor, a je ob spremljavi godbe zapel vrsto dalmatinsah in slovensah pesmi. Vsaka posamezna pesem je prišla še bolj do izraza, ker jo je domačin Vojko Slavec v začetku recitiral in obrazložil vsebino prisotnemu občinstvu. Na koncu se je zahvalil občinstvu, a je ob tej priložnosti napolnilo vaško kino dvorano do zadnjega kotička, vaščan D. Maver, a je tudi napovedoval vsako točko pestrega in bogatega sporeda. Vse nastopajoče je občinstvo pozdravilo z veseljem, ter na koncu vsake točke nagradilo z burnim ploskanjem izvajalce, a so z velikim trudom in požrtvovalnostjo pripravili to prireditev, z upanjem, da jim bodo mladi Bo-ljunčani v kratkem pripravili še kako prireditev. M. M. Skupina napnlajših boljunških prosvetnih delavcev povsod je bila zelo toplo sprejeta. P. d. «Ivan Trinkos je sodelovalo tudi pri priredbi boksarskega srečanja z Ljubljano v špetru ob Nadiži ter organiziralo izlete v Slovenijo (v Planico in v Ljubljano) ob raznih prireditvah. Prav tako je društvo poskrbelo, da je nekaj beneških otrok odšlo na letovanje v obmorsko kolonijo v Savudrijo, nekaj otrok pa v slovensko šolo v Gorico. Zlasti nepozaben pa je bil za Benečane koncert, ki ga je društvo organiziralo v župni dvorani v špetru ob Nadiži 6. januarja, ko je gostoval ansambel Antona Birtičia «Beneški fantje». Uspeh vseh teh prireditev in vsega dela dokazuje, da je društvo «Ivan Trinko» med beneškimi Slovenci priljubljeno. Voditelji društva se sicer zavedajo, da bi bilo treba narediti še več za beneško ljudstvo, toda zato je treba več sredstev in več sposobnih ljudi. Tj)da društvo se bo tudi naprej z močmi, ki jih premore, borilo za dosego vseh človečanskih pravic, za katere se beneški Slovenci borijo že desetletja, zla-sli pa po drugi svetovni vojni, in ki jih na žalost še ne uživajo. Mario Kont Z Gregorčičeve proslave Mladinskega krožka v Prosvetni dvorani na Opčinah Oktet iz Postojne poje na družabni prireditvi v Slovenskem klubu v »Gregorčičevi dvorani* Slovenske godbe na pihala na Tržaškem Na zadnjem občnem zboru Slovenske prosvetne zveze smo v razpravi govorili tudi o godbah na pihala in njih delovanju. Čeprav niso godbe članice zveze, smo menili, da je njihovo delovanje na kulturnem področju enako važno kot udejstvovanje drugih skupin in da jim je potrebno posvetiti večjo pozornost. V ta namen je bil imenovan poseben odsek za godbe. SPZ je sicer že prej omogočila, da so združene godbe iz Trebč, s Proseka in iz Nabrežine nastopile na reviji godb v Ajdovščini, kjer so z nekaj predhodnim: skupnimi vajami odlično zaigrale in tile deležne spodbudne pohvale in priznanja vidnih slovenskih glasbenikov. V prejšnjem mesecu je SPZ povabila predstavnike godb in njih ožje sodelavce na posvetovanje, na katerem so razpravljali «d stanju in težavah kakor tudi o načinu za izboljšanje pogojev dela. Med drugim so bili sprejeti naslednji predlogi: za pomlad pripraviti skupni koncert treh godb; vključevati godbe v kulturne prireditve prosvetnih društev in zveze, pripraviti promenadni koncert na prostem s skupnimi točkami, pregledati možnost, da bi omenje- ne godbe prejemale podporo iz javnih sredstev in kot izredno pereče vprašanje še pritegnitev in izučitev mlajših godbenikov. Prisotni so bili mnenja, da jim pri tem lahko veliko pomagajo učitelji in profesorji ter starši, ki naj bi vplivali na mladino in otroke, da se vključijo v domačo godbo. Izražena je bila tudi želja, da bi Glasbena matica v tem pogledu prilagodila svoj učni načrt za šolanje mladih fantov, da bi čim prej lahko zasedli mesta starejših in celo pokojnih godcev, žalostno, toda resnično je dejstvo, da naši starejši godci odmirajo in njihova mesta ostajajo prazna. Predlagano je še bilo, da bi naš tisk kaj več poročal o delovanju in problemih godb, zato smo pred izidom Prosvete obiskali obstoječe godbe ter zbrali za silo nekaj misli in podatkov o njih delu in njihovih težavah. Pri vseh smo naleteli v glavnem na enake probleme: povsod si morajo za vse pomagati sami, toda vsi so kljub težavam pripravljeni delati in storiti vse za svojo godbo. Vztrajnost naših godbenikov, njihovo požrtvovalnost in veselje do dela zaslužijo priznanje in pohvalo, ki jim jo lahko izkažemo samo tako, da jim kakorkoli pomagamo. V Nabrežini V Nabrežini sem sedel za mizo z godbeniki Milanom Pernarčičem, Slavkom Pertotom, Ignacijem Pertotom in Hermanom Pertotom, ki so mi v dveumem razgovoru toliko zanimivega povedali, da sem v zadregi ker vsega ne morem napisati. Godbeno društvo v Nabrežini je bilo ustanovljeno 14.3.1897 na pobudo domačih fantov, ki so se vrnili iz vojske, kjer so igrali v raznih vojaških godbah. Njihov prvi kapelnik je bil učitelj Ferdo Majcen. Sami so zbrali potrebno vsoto in naročili na Češkem inštrumente, na enak način so prišli tudi do dveh vrst uniform, v prvi so bili oblečeni kot »veterani«, kar pomeni, da so že odslužili vojaški rok, v drugi pa kot civilni godbeniki. Starejši člani se še spomnijo, da so pred prvo svetovno vojno imeli koncerte na na-brežinskem trgu, v Trstu, v Bar-kovljah, pri neštetih veselicah. Med vojno so bili ob ves arhiv, od inštrumentov pa sta jim ostala le dva. 21. leta so ponovno nabavili nove inštrumente s sredstvi, ki so jih nabrali s plesi, tombolo in veselicami. Po končani vojni vihri so znova kot mravlje začeli z delom in postavili 35-član-ski orkester, ki je med fašizmom prenehal igrati in iz katerega se spet porodila godba, ki je sicer v manjšem obsegu delovala. Do prve vojne je godbo vodil Zoccov Oreste, nato pa do decembra lani Josip Devetak, ki žal ni bil pri našem pogovoru prisoten. Med fašizmom so ponovno izgubili precejšen del arhiva in inštrumente, ki so jih po drugi vojni že v tretje nabavili. Takoj po vojni je s 7 člani obudil godbo Ignac Pertot. V prvih povojnih letih je godba zelo veliko nastopala v Trstu in okolici. Dobro jim je v spominu nastop s pro-seško in kriško godbo v Ljubljani, kjer so igrali tudi budnico po mestnih ulicah. Vsa povojna leta je godba delovala in nastopala povsod, kamor jo je kdo vabil. Pred dnevi je sprejel odgovorno mesto kapelnika domačin Stanko Mislej. V polni zasedbi šteje danes godba 25 članov, od katerih sta najstarejša 80-letni Josip Devetak (dosedanji kapelnik) in 78-letni Ernest Pertot. Med starejšimi, ki so k godbi pristopili po prvi vojni, pa so Ignac, Pavel in Herman Pertot. Sedemdesetletnico obstoja, ki poteče prav letos, bodo slavnostno proslavili v poletnem času. Prav bi bilo, da bi ob tej priložnosti izdali brošuro, v kateri bi lahko obširneje zapisali spomine na delo v tem razdobju. V Nabrežini sami imajo vsako leto tri obvezne nastope, ki so postali tradicionalni: ob božičnih in novoletnih praznikih, za Veliko noč in 16. avgusta ob prazniku vaškega patrona in šagre, zaigrajo na vaškem trgu. V Trebčah O delovanju trebenske godbe sem povzel podatke kar iz njihove kronike, ki so jo pedali ob proslavi petdesetletnice pred tremi leti. Zamisel za to godbeno skupino se je porodila v letu 1913 in sicer ob pustnem času. Kot je navada ob pustu, so se zbrali v Spacju pri Pahorju Ludve Zupan, Benedikt Zupan in še nekateri. Za dostojen pogreb pusta so improvizirali pravo «godbo». Ker inštrumentov še niso imeli, si lahko predstavljamo, kako so si pomagali. Običajna kuhinjska oprema je naenkrat oživela in tako navdušila vedro razpoloženje improvizirane godbenike, da so sklenili ustanoviti pravo godbo. Po nekaj sestankih je bilo že domenjeno. Zbralo se je 28 članov, ki so nabavili potrebne inštrumente, začeli z vajami in dali svoji godbi ime »Godbeno društvo Parma*. Viktor Parma je bil namreč tržaški glasbenik. Tudi v Trebčah ponovno zasledimo kot prvega kapelnika Ferda Majcna. Ko je bilo društvo v največjem delovnem poletu je prišla vojna, ki je fante in može odtegnila v vojsko. Po vojni so godbo spet obnovili in od leta 1919 do 1926 jo je vadil kapelnik Paušner iz Nabrežine, toda bil je železničar in fašistična oblast aa je premestila v notranjost Italije. Posledice njegove- ga odhoda so bile v tem, da se je zmanjšalo število članov. Tisti pa, ki so vztrajali, so povabili učitelja Benčino, ki je godbo vadil do leta 1940. V društvu je spet nastala vrzel zaradi internacije mnogih članov :n posledice si lahko predstavljamo. Po zadnji vojni so odšli v Ameriko štiri godbeniki in spet so morali začeti znova. Zavedne fante trebenske godbe sta življenje in vojna razgnali na razne strani sveta. A kljub temu so ostali zvesti svo- : i i J v j? Nabrežinska godba na pihala v 1. 1898 Proseška godba na pihala kmalu po ustanovitvi 1. 1904 Tre bernska godba na pihala takoj po prvi svetovni vojni PrfmorsTcT "dnevni V m 8. januarja 1967 v nekdanjih časih in v današnjih dneh jim inštrumentom, ki so jih čakali doma. Kakšna je bila njihova vnema za stvar dokazuje dejstvo, ko so se nekateri vrnili neko soboto po osvoboditvi 45. leta in čeprav so bili od večletnih naporov izčrpani, so že naslednji dan imeli glasbeno prireditev. Takoj po vojni je učiteljeval domačin Danilo Kralj. Težave, ki so jih morali sproti reševati, je bilo mnogo, starejši godbeniki so jim odmirali, ostajali so brez kapelnika. Ti-da vedno so Iglll R „ ' Nabrežinska godba na pihala v letu 19fi( Trebenska godba na pihala ob 50-letnici svojega obstoja 1. 1963 Proseška godba ob svoji 60-letnici 1. 1964 našli izhod, ki jih je spet ohrabril, da so delali še z večjim veseljem. Poznal jih je ves Kras, Vipava, Brkini in to v času, ko ni bilo prevoznih sredstev, ko so morali s svojim inštrumentom na rami ali pod pazduho peš kilometre daleč. Ej, to so zlati spomini. Ce so jih prišle iskat «lojtrence», je bil velik luksus. Do nedavnega je godbo vadil prof. Sveto Grgič, letos pa je mesto kapelnika ponovno sprejel Franc Benčina. Sedanji pred- sednik je Pepi Cibic, ki se je pred leti preselil v Trebče s Proseka in ki že vrsto let neutrudljivo deluje. Pepi je znal vzbuditi v Trebčah in pri mladini veselje do glasbenega udejstvovanja in vaje so se od njegovega prihoda pomnožile. Sam Cibic našteva glede pomoči, not, itd., v glavnem iste probleme, ki jih imajo tudi druge godbe. Danes šteje godba 18 članov-domačinov, po potrebi pa jo še pomnožijo z godbeniki od drugod. Na Proseku Na Proseku sva se s predsednikom godbenega društva Josipom Čukom sestala v prostorih, prosvetnega društva Prosek-Kon-tovel, kjer vse kaže, da gredo obnovitvena dela h kraju. Proseška godba je bila ustanovljena 24. maja 1904 na pobudo Dragotina Starca, ki je tudi, kakor lahko razberemo iz ustanovnega zapisnika, rekel «naj bi mladina sploh pristopila temu društvu, ker je to koristno za napredek omike, ter da bi ga vsak posestnik po svojih močeh podpiral«. Za prvega predsednika je bil izvoljen sam Dragotin Starec, za podpredsednika, Alojz Šonc — učitelj šole na Devinščini, tajnik Ivan Nabergoj, blagajnik Jakob Škabar, odborniki pa Štefan Cibic, Jožef Bizjak, Friderik Guštin in Ivan Rebula. Prošnjo za uradno ustanovitev godbenega društva so v slovenščini naslovili na Cesarsko kraljevo namestništvo za Primorje v Trstu. 15. julija istega leta so že prejeli ugoden pismen odgovor tudi v slovenščini. Tudi na Proseku je bil prvi kapelnik Ferdo Majcen. •Si.- .4/1 u*tf 4 ».o-*** M idft-r**” ■>1*. Cttest&U- it Zanimivo je pripovedovanje Josipa Cuka, kako je prišlo do ustanovitve godbe: «želite vedeti, kako je prišlo do ustanovitve? Torej, ta naš ustanovitelj je bil v mestu na pogrebu nekega oficirja, kateremu je na Trgu Goldoni igrala vojaška godba. Ko so se vračali od pogreba so zaigrali «Mladi vojaki«. Lepo igranje mu je šlo tako do srca, da je pritekel domov in začel pošiljat vabila po Proseku. Sklical je ljudstvo, mlado, staro, vse, in jim dopovedal, da morajo tudi oni ustanoviti godbo, ki bo dobra in da je to lepo in tako naprej. Bilo je okoli trideset mladih članov in okoli petindvajset starih. Vsi so se strinjali in tako se je začelo. Inštrumentov ni poznal nobeden, tudi sam Starec ne, podnevi se je hodil učit v Trst in zvečer je vadil ostale doma, dokler ni prišel učitelj Majcen. Starec je bil predsednik do 24. leta, potem se je umaknil, ker ni več zmogel, in kapelnik sem postal jaz.« In od takrat do danes pri 74 letih predsednik Cuk še vedno deluje in skrbi za proseško godbo. In še pripoveduje ((Nastopov smo imeli veliko in jako lepih, v Trstu, doma, v Vipavi in sosednjih krajih. Sodelovali smo z domačim pevskim društvom Haj-drih 1924. leta smo praznovali 20-let-nico, na kateri so nastopili zbor Hajdih s Proseka, Danica s Kon-tovela, Zarja iz Barkovelj, godba iz Barkovelj, Nabrežine, Repna, Sežane in Križa. V času fašizma smo delovali in do 43. leta smo vedno igrali, le ko so prišli Nemci smo utihnili. Za časa fašizma se spominjam dogodka, ko smo igrali v Sežani, igrali smo venček narodnih pesmi, na koncu smo še zaigrali Sokolsko, takrat pa so med nas pridrli policaji in nam ranili dva Fotokopija prošnje, ki jo je Godbeno društvo na Proseku poslalo oblastem za potrditev svoje ustanovitve 1. 1964 člana. Jaz sem nekaj protestiral in zagovarjal pa so me še za 6 ur zaprli. Takoj po vojni smo začeli spet z delom ter hodili skoro vsak dan igrati v Trst. Do 50-letnice je delovala naša godba zadovoljivo in tudi še kakih šest let nato, toda od 60-letnice naprej smo v krizi. Vzrok je v tem, da so nam godci, pomrli in da ni mladih, ki bi jih nadomestili. Danes šteje godba deset članov, ki redno vadijo. Za večje nastope si pa, kot vse godbe, izposodimo še koga od drugod, da nas je blizu dvajset. Vadi nas Zdravko Kante. V tem času so proseški godbeniki nabavili tri garniture uniform, ki so last društva. Ko sem ga vprašal, kakšna je njegova želja, mi pravi: «Ja, jaz jočem, ko gledam to sliko iz leta 1954, kjer vidim 30 članov, domačinov.« Pa zakaj jih ni več ga vprašam. «So pomrli! Novega pa nobenega.« £ (P. I -f Fotokopija dokumenta, s katero je c. kr. namestnik v Trstu potrdil ustanovitev godbenega društva na Proseku Požrtvovalni Gallusovi pevci si sami obnavljajo svojo dvorano. Zaključek del bodo proslavili s prireditvijo Kaj pripravlja p. d. ^Grudam Predavanje Cr. Karla Ferluge v Slovenskem akademskem klubu »Jadran« v baru Kulturnega doma Občni zbor SKUD Števerjan V začetku prejšnjega meseca je P.D. Igo Gruden iz Nabrežine začelo že tretjo zaporedno sezono kulturno prosvetnega delovanja. Spored letošnjega delovanja pa je zelo pester. Predvsem moramo poudariti, da ima društvo namen prirediti predstave za vse občinstvo, od otrok pa do izobražencev. Kot običajno je tudi letos glavna točka sporeda Prešernova proslava. Vendar bo način te prireditve popolnoma različen in ne bo imela nobene podobnosti z običajnimi proslavami. Še prej je na sporedu Gregorčičev vt er, ki bo za Nabrežince novost, ker podobne predstave v tej vasi še ni bilo. Sledilo bo nekaj predavanj z diapozitivi oziroma filmov. Za konec sezone pa pripravlja dramska skupina krajšo igro. Posebni večeri so namenjeni izobražencem, to je predvsem učiteljem in profesorjem, katere smo žal le malokdaj opazili v društvenih prostorih. Upamo, da se bodo teh večerov udeležil: in s tem dokazali, da je tudi v njih še nekaj aktivnega slovenskega duha. Ti večeri bodo lahko potekali tudi v obliki diskusije. Za najmlajše pripravlja društvo predstave, ki bodo v celoti namenjene njim. Predvsem bi bile te nekake družabne prireditve, več o tem bomo pa izvedeli, ko bo odbor društva sprejel dokončne sklepe. Spored nabrežinskega društva je torej namenjen vsem. Edini problem, ki pri tem nastaja, je problem občinstva. Vsekakor je razveseljivo dejstvo, da je pri vsaki predstavi med občinstvom veliko mladine, na žalost pa se starejši vaščani v glavnem ne zanimajo za delovanje društva. Prav oni pa so tisti, ki bi morali mladini nuditi oporo in jo vsestransko podpirati. Zato upamo, da bomo v bodoče med mladimi obrazi ugledali tudi starejše, katerih je sedaj vse premalo. V nedeljo, 11. decembra je bila v dvorani Marijinega doma v Rojanu prva revija cerkvenih pevskih zborov na Tržaškem. Nastopilo je 12 zborov in to: iz Mač-kovelj, Sv. Ivana, mladinski zbor iz zavoda šolskih sester v Trstu, zbor z Opčin, iz Bazovice, s Ka-tinare, zbor skavtinj, ženski zbor iz Rojana, zbor iz Skednja, mešani zbor skavtov in skavtinj, zbor «Fantov izpod Grmade* in mešani zbor iz Rojana. Zbore so vodili Zorko Harej, Dušan Jakomin, Marica Župančič. Nada Žerjal, Anton Malič, Just Lavrenčič, Program Prešernove proslave Slovenska prosvetna zveza bo tudi letos priredila dve osrednji Prešernovi proslavi, eno 29. januarja v Kulturnem domu v Trstu, drugo na v Prosvetni dvorani v Gorici v februarju mesecu. Tržaška proslava bo prirejena v obliki revije pevskih zborov. Ko so zbrani pevovodje na svojem posvetovanju ugotavljali število zborov, ki bi lahko peli na proslavi, so ugotovili, da jih je toliko, da bi z lahkoto organizirali dve reviji. Vendar so se zedinili, naj bo proslava manifesta-tivnega značaja in naj nastopijo vsi zbori naenkrat. Zato da bodo tudi pevci lahko sledili nastopajočim zborom, bo za njih rezervirana polovica balkona. Predvideni so naslednji pevski zbori s približno 400 pevci: »Jacobus Gallus* — Trst »Valentin Vodnik* — Dolina «Prešeren» — Boljunec »Slovenec* — Boršt »Slavec* — Ricmanje »Veliki Repen* »Prosek-Kontovel* — Prosek »Salež - Zgonik* »Vesna* — Križ »Igo Gruden* — Nabrežina »Kras* — Dol - Poljane »Jezero* — Doberdob »Oton Župančič* — Standrež »Briški grič* — števerjan »Srečko Kosovel* — Ronke H gornjim zborom se bo verjetno pridružil še »Primorec* iz Trebč. Na Goriški proslavi oodo nastopili goriški zbori. Humbert Mamolo in Ivo Kralj. Skupno je nastopilo okrog 250 pevcev s 24 pesmimi. Vsak zbor je zapel po dve pesmi naslednjih avtorjev: Gallus, Vodopivec, Aljaž, Foerster, Kuhar, Gobec, Kramolc, Tomc, Zorman, Kernjak, Švab, Lipar, Adamič, Simoniti, Bučar, Medved in Vrabec. Poleg cerkvenih pesmi, ki jih pojejo običajno, so zbori izvajali vrsto narodnih in umetnih pesmi. Dvorana je bila polna hvaležnih poslušalcev. Med gosti je bil tudi župan dr. Franzil. ki je v kratkem nagovoru pozdravil pev- Dne 19. decembra je imelo občni zbor Slovensko katoliško prosvetno društvo Števerjan. Predsednik društva Marjan Ter-pin je podal poročilo iz katerega je razvidno, da je društvo priredilo 14 kulturnih večerov, 16 sodelovanj na raznih prireditvah, tri prvomajska slavja, razne izlete in gostovanja na Koroškem. Lepa uspeha je dosegla dramska skupina z Molierovim »Namišljenim bolnikom* in s Finžgarjevim »Divjim lovcem*. Pri obeh igrah so sodelovali skoraj vsi člani društva. Za pevski zbor, ki je večkrat nastopil z lepim uspehom, je predsednik ugotovil, da se mu je ce in jim čestital za lepo petje. Poleg tega spodbudnega nasto pa so pripravili cerkveni pevci na Goriškem in Tržaškem tudi tradicionalna božična koncerta Prvi je bil v petek. 6. t.m. v priredbi Zveze slovenske katoliške prosvete na Goriškem v goriški stolni cerkvi ob 3. uri po poldne, ko so nastopili združeni mešani in združeni moški zbori, drugi pa je na programu danes v priredbi Zveze cerkvenih pevskih zborov v cerkvi sv. Antona novega v Trstu z začetkom ob 16. uri. začenjalo poznavati pomanjkanje -“ rednih vaj in je pozval pevce, naj prihajajo bolj redno k vajam. V zadnjem času je bil pri društvu ustanovljen športni odsek. V novi odbor so bili izvoljeni Roman Vogrič, Mirko Humar, Helena Knez, Anica Vogrič, Alojz Ciglič, Simon Komjanc, Marjan Terpin in Alojz Maraž. Težave pevskega zbora v Nabrežini Že dve leti je v Nabrežini u-spešno deloval pevski zbor. Vsi vaščani so bili ponosni nanj in so ob nastopih vedno napolnili dvorano do zadnjega kotička. Nastopil je že v Kulturnem domu in priredil samostojen koncert na trgu v Nabrežini. Letos pa je proti vsakemu pričakovanju zbor prenehal z vajami. Razlogi za to so precej nejasni. Pevovodja zvrača krivdo na pevce, ker so hodili k vajam v tako majhnem številu, da vaj sploh n: mogel začeti. Pevci pa očitajo pevovodji neresnost. Z malo dobre volj. pa bi se zbor lahko takoj obnovil Ker je mladina preveč zaposlena s športom, bi morala sodelovat: v zboru predvsem tista srednja generacija, ki je do sedaj popolnoma pasivno gledala nanj in tudi na drugo društveno delovanje. r-n r-n Koncert tržaških cerkvenih zborov Kulturno-prosvetni pregled za december 1. SG ponovi v Kulturnem domu otroško igro «Obuti maček*. 2. SG ponovi v Kulturnem domu otroško igro «Obuti maček*. 2. V Slovenskem klubu predavanje prof. A. Černigoja o »Sodobnem slikarskem ustvarjanju*. 3. 2. in 3. priredi Mladinski krožek v Prosvetnem domu na Opčinah razstavo slovenske knjige in umetniških de! mladih avtorjev. 3. V Gorici filatelistična razstava s sodelovanjem članov filatelističnega kluba »Košir* iz Trsta. 4. Glasbena matica priredi v Kulturnem domu vokalno - instrumentalni koncert orkestra GM in zbora Prosek-Kontovel s sodelovanjem pianistke Fe-dore Ferlugove, tenorista Viktorja Štoke. Krstna izvedba Otove kantate «Moji zemlji*. 4. PD Igo Gruden v Nabrežini priredi miklavževanje. 4. PD Prosek - Kontovel priredi razstavo slovenske knjige in miklavževanje za odrasle in otroke. 4. Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici priredi v Katoliškem domu miklavževanje za otroke z nastopom otrok. 4. V Štandrežu v župni dvorani miklavževanje z otroško igro. 6. V Slovenskem klubu miklavževanje z gostovanjem vokalnega okteta iz Postojne. 6. PD Ivan Cankar priredi miklavževanje za otroke s prikazovanjem otroškega filma. 6. Mladina Slomškovega doma v Bazovici priredi miklavževanje z igrice «Miklavževanje na podstrešju*. 6. Miklavževanje z župni dvorani v Doberdobu z igrico »Parkljev koš*. 7. PD Ivan Cankar priredi v Kulturnem dom družabno prireditev s -lesom in nastopom orkestra «5 fans*. 7. V klubu »Simon Gregorčič* v Gorici predavanje Draga Košmrlja o temi «Svet, ki v njem živimo*. 8. Slovenska prosv. zveza priredi v Kulturnem domu koncert akademski folklorne skupine »France Marolt* iz Ljubljane. 8. SG gostuje v Celovcu s pasijonoma «Kmečki rekviem* in »Vinska žalostna z alelujo*. 8. Orkester GM, zbor Prosek-Kontovel in pianistka Fedora Ferluga nastopijo v Ljubljani kot gostje Akademije za glasbo. 8. V Kulturnem domu občni zbor sindikata slovenske šole. 8. V Doberdobu cerkveni praznik z uprizoritvijo igrice »Miss sveta*. 9. SPD priredi v Kulturnem domu predavanje prof. Franca Hab:ta o temi »Od Triglava do Durmitorja* 9. V PD «Jože Abram* v Pev-mi kulturni večer s predava- njem prof. Bednarika o Gregorčiču. 10. SG ponovi v Kulturnem domu otroško igro «Obuti maček*. 10. Zbor v Velikem Rapnu priredi predavanje Maria Magajne o Maroku in istočasno nastop domačega zbora. 11. Mladinski krožek na Opčinah priredi v p.osvetnem domu Gregorčičevo proslavo z recitacijami in zborom J C ..Hus. 11. SG ponovi v Kulturnem domu otroško igro »Obuti maček*. 11. V prosvetni dvorani v Gorici nastopi gledališče iz Nove Gorice s komedij«. »Mrtvi ne plačujejo davkov*. 11. ' 'rijinei domu v Rojanu nastop zborov v organizaciji Zveze cerkvenih pevskih zborov iz Trsta. 12. SG ponovi v Kulturnem domu otroško igro »Obuti maček*. 1’ SG uprizori v prosvetni dvorani »S. Sirk* v Križu enodejanki »Strip tease* in »čarobna noč*. 13. V Slovenskem klubu korne-moracijski večer ob 15. obletnici smrti Romana Pahorja. 13 SG ponovi v Kulturnem domu otroško igro »Obuti maček*. 13. SG uprizori v prosvetni dvorani »Igo Gruden* v Nabrežini enodeianti »Strip - tease* in »Čarobna moč*. 14. V klubu »Simon Gregorčič* v Gorici pre lavanje prof. Zorka Fona iz Tolmina o prirodnih lepotah Soške doline. 14. SG ponovi v Kulturnem domu otroško igro »Obuti maček*. 15. V PD Ivan Cankar začetek društvene otroške telovadbe. 15. V Ljudskem domu v Ul. Madonoma proslava Pinka Tomažiča in tovarišev s sodelovanjem članov SG in pevskega zbora »Vesna* iz Križa. 15. V dvorani Katoliškega doma v Gorici predavanje prof. Pavla Merkuja o problemih glasbe. 16. GM priredi v Kulturnem domu koncert orkestra m solistov glasbene šole iz Dubrovnika. 17. 17. in 18. zasedanje Glavnega sveta SKGZ s poročili in razpravo o kulturi in prosve ti ter o tisku. 17. Občni zbor Slovenskega Katoliškega prosvetnega društva v števerjanu. 18 SG ponovi v Kulturnem domu otroško igro »Obuti maček*. 18. Dramska skupina »Dom* iz Rojana uprizori v Marijinem domu Fnžgarjevo dramo »Veriga*. 20 V Slovenskem klubu otvoritev razstave skimm«1 2 3 4 5 6 slovenskih likovnih umetnikov. 21. Dr. Karel Ferluga predava za SAK Jadran v Kulturnem domu o «Zgodovini predvojnih akademskih društev in o tedanjih akademskih navadah* 23 PD Slavko Škamperle priredi s sodelovanjem tabornikov «Mladinski zabavni popoldan za svetoivansko mladino.*. 23. V goriški «Pro Loco* otvoritev razstave Roberta Faganela. 23. V občinski umetnostni galeriji otvoritev božične razstave z udeležbo slovenskega slikarja Milka Bambiča. 26. SG uprizori v Kulturnem domu premiero božične pasto-ralke »Ta sveti dan veseli dan*. 25 Tradicionalno lučanje v Bo-Ijuncu z nastopom pevskega zbora p.d. »Prešeren* iz Bo-Ijunca. recitatorjev, otroškega pevskega zbora in tambu-raškega zbora. 26 P.d. »Briški grič* v Števerjanu priredi tradicionalno tekmovanje v briškoli. 27. SG ponovi v Kulturnem domu pastoralko »Ta sveti dan veseli .dan*. 28 SG ponovi v Kulturnem domu nac'o>-alko »Ta sveti dan veseli dan*. 29 SG ponovi v Kulturnem domu pastoralko »Ta sveti dan veseli dan*. 31 SPZ v Gorici priredi Silvestrovanje v Prosvetni dvorani. Tržaški dnevnik ugoden razvoj obmejnega prometa Samo na Tržaškem je bilo v lanskem letu skupno nad 17 milijonov mejnih prehodov 63 odst. vei prehodov kakor v letu 1965 ■ Na prvem mestu blok pri Škofijah, na drugem Fernetiči - Od začetka do danes skupno nad 76 milijonov prehodov Grafikon prikazuje razvoj malo obmejnega osebnega prometa na Tržaškem v zadnjih dveh letih. Po-OatKl, ki Jih je zbral statistični urad tukajšnjega odseka obmejne poli-s° izraženi v tisočih prehodov. število ljudi, ki je v letu 955 prekoračilo italijansko-jugoslovansko mejo z obmejno propustni je doseglo samo na Tržažškein 10.462.748; od tega je bilo 6.600.035 italijanskih in 3.862.713 jugoslovanskih državljanov. V lanskem letu Se je število prehodov v obe smeri Povečalo za nekaj čez 63 odst. ter “a doseglo rekordno višino 17 ml-, , 1J°nov 86.973 prehodov (od tega 1.000-^ali italijanski državljani 11 mi-ijonov 645.319, jugoslovanski pa 5 hulijonov 441.654 prehodov). Iz navedenih podatkov je med drugim razvidno, da je število Tržačanov, ai se v okviru maloobmejnega pro-meta podajajo na sosedna jugoslovanska področja, približno dva-wat večje od števila prebivalcev iz Jugoslovanskega obmejnega pasu, Prihajajo na obisk k nam. Najbolj obiskan je mejni prehod P‘'i Škofijah: lansko leto je šlo če-z=nj 9.385.396 imetnikov obmejnih Prepustnic. Na drugem mestu je Prehod pri Fernetičih, na katerem so lani zabeležili 4.228.174 prebodov, ,ema dvema sledijo po vrsti pre-hod pri Pesku, dalje prehod pri fJpici, prehod pod Repentabrom, ?n drugi. Z grafikona lahko razpremo tudi, da se vsako leto ob-*rre.jni promet začne hitreje razvi-jsti, kakor hitro se vreme nekoli- fek Popravi po zimskem mrazu. Vi- prometa beležijo seveda' na Prehodih v poletni sezoni, in zlasti v agvustu, zanimivo pa je, da so v letu 1965 zabeležili ponoven vzpon Prometa po sezoni v novembru, Podtem ko je ta vzpon lansko leto manjkal. Morda so temu botro-vale nove turistične olajšave z Jugoslovanske strani, tako da je več Prebivalcev z jugoslovanskih obmejnih področij prišlo na naše Področje s potnim listom, ali pa 80 italijanski državljani ponovno Načeli pogosteje hoditi čez mejo s Potnim listom, glede na to, da je oarinsko nadzorstvo lani nekoliko Popustilo v primerjavi s predlan-skim letom. Kljub temu pa smo ansko leto v vseh mesecih razen Januarja in februarja dosegli znat-Po višji promet kakor v «sezon-skih» mesecih prejšnjega leta. Kakor znano, je bil videmski spo-azum o maloobmejnem osebnem Prometu med Italijo in Jugoslavijo Podpisan v Vidmu v drugi po-'°vici avgusta 1955. leta. Koliko Prehodov so obmejni stražniki za-eležiH na našem področju od ti-7fi°Sa ,^atuma do danes? Nekaj čez milijonov: ob desetletnici spo-azuma smo nekje zabeležili, da jp v desetletju prešlo mejo v okvi-54 k viPemskega sporazuma okoli " milijona ljudi. Ce zdaj k temu °odamo š‘ i0 prehodov od 20. vfTUsta 1965 do konca lanskega le-,*■ Pridemo '5.322.000. do okroglega števila ® Kmetovalci, vinogradniki, vrt-nar.i', cvetličarji, živinorejci! Kar P°trebujete, naročajte in kupujte J*1 Kmetijski zadrugi v Trstu (Ul. roscolo l). •"••lin, d j a Grafikon prikazuje razvoj maloobmenjega prometa na Tržaškem v zadnjih dveh letih. Na pokončni lestvici so označena število prehodov (v tisočih) na vodoravni pa meseci jiiiiiiiiimiMiiiiiiiminiiiiiiifniiiiitiimiiiJiiiniiiiiDmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMitiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiitiiii«jiiiiuiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiioiiiiii V TOREK SEJA DEŽELNEGA SVETA sestane deželni svet, ki ima na dnevnem redu 18 vprašanj, štiri interpelacije, resolucijo KPI o bombardiranju Hanoja in spremembe pravilnika deželnega sveta, ki jih je predlagal odbor za pravilnik. Dnevni red je torej precej obsežen zlasti glede vprašanj in interpelacij. Med njimi pa naj omenimo samo tiste, ki se nas najbolj tičejo. Svetovalec Slovenske skupnosti odv. Škerk je predložil vprašanje glede nujnosti ustanovitve državne industrijske in obrtne strokovne šole ter državne trgovske strokovne šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu. Svoje vprašanje utemeljuje odv. Škerk s tem, da so zaradi ustanovitve enotne nižje srednje šole ukinili na tržaškem ozemlju štiri industrijske šole in en tečaj ter dve trgovski strokovni šoli. Te šole in tečaji so bili zelo koristni za slovensko mladino. Svetovalec pravi, da je Sindikat slovenske šole dal stvarne predloge v tem pravcu ter opozoril na stvar razne oblasti, med katerimi tudi predsedstvo dežele. Zato vprašuje Škerk sedaj predsednika deželnega odbora, kakšne korake je storil ali jih še namerava storiti za uresničenje te važne in nujne zahteve slovenske manjšine. ■oiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiniiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiitainiHiiiiiiuiiiiii Za slepe otroke Vprašanje in interpelacija o slovenskih strokovnih šolah in razlaščevanju ' *, * ' f ^ ■ v . * r ', , / ' j1. r "» * Zakonski osnutek o goriški prosti coni se mora spremeniti - Ali l>o odprl Kompas v Trstu svojo poslovalnico? V torek se prvič v novem letu | Isti svetovalec je predložil tudi sednika Berzantija. Nadalje sta interpelacijo o razlaščar/j zemljišč. V interpelaciji najprej pravi, da je predsednik Industrijskega pristanišča (EPIT) izjavil, da so zahtevali razširjenje industrijskega področja, in sicer za 1.750.000 kv.m v dolinski občini, za 690.000 kv.m v milj-ski in za 220.000 kv.m v tržaški občini. Nadalje, da ima pristaniška ustanova v svoji blagajni 1 milijardo lir prebitka, škerk pravi, da se je že večkrat tudi v deželnem svetu pritožil glede načina, kako si EPIT prilašča nepremičnine, ki so na njegovem področju. Sedaj postaja vprašanje zopet pereče zlasti za slovensko manjšino, saj gre za ozemlje, na katerem bivajo pretežno . Slovenci. Ker bi na nova področja premestili že obstoječa industrijska pod jetja v mestu, bi utegnile nastati velike špekulacije, saj bi lahko ti podjetniki prodali v mestu svoje površine po zelo visokih cenah ter si, okoriščajoč se z nizkimi cenami razlaščenih zemljišč, pridobili nove površine v okolici po nizkih cenah. Ker je nastala spričo novih vesti med prebivalstvom velika zaskrbljenost, vprašuje svetovalec odbor, kakšno podlago imajo trditve o milijardi aktive, ali namerava odbor posredovati, da ne pride do novih razlastitev v dolinski občini, da se izvzamejo s področja EPIT zemljišča med Domjom in Logom, ki so sedaj vključena, ter da se EPIT vzame pravica razlaščevanja zemljišč za industrijska podjetja, tako da mu ostane le pravica do razlaščevanja za razna javna dela, napeljave in naprave (infrastrukture), kot nameravajo storiti v Gorici. Komunista Jarc in Bergomas sta vprašala, ali so resnične trditve poslanca Zucallija, ki jih je objavil 5. decembra na svoji goriški strani časopis «11 Piccolo*, da je treba omejitev časovnega roka goriške proste cone pripisati zahtevi pred- vprašala, kaj namerava storiti de želni odbor, da bi vlada spremenila zakonski osnutek tako, kot zahtevajo goriške krajevne uprave, ustanove in stranke. Liberalec Trauner pa je vprašal, ali je res, da nameravajo premestiti pedagoško fakulteto iz Trsta v Videm. Nadalje je postavil tudi vprašanje, s katerim bi rad zvedel, ali namerava slovenska potovalna agencija Kompas odpreti svojo poslovalnico tudi v Trstu na Trgu Stare mitnice. V Boljuncu in drugod se pripravljajo na pust Letos je zelo kratka pustna doba, saj bo pustni torek že 7. februarja, to je čez dobre 4 tedne. Zaradi tega so se v Boljuncu že lotili priprav, da bodo letošnje pustne proslave še v večjem obsegu kot prejšnja leta. Boljunčani imajo že dolgo pustno tradicijo. Zadnja leta so se uveljavili zlasti s pustnim pogrebom, oziroma z izstrelitvijo pusta v vesolje. Ustanovili so tudi «Pustno društvo* in zgradili malo stavbo, kjer imajo svoje sestanke, shrambo »vesoljskih naprav* in osmico. Na prvem sestanku, ki je bil te dni, so v glavnem že določili program. V soboto 4. februarja zvečer bo ples za stare in mlade, v nedeljo popoldne bo otroški ples, zvečer za odrasle, prav tako bo ples v ponedeljek in torek. V torek bodo vaški fantje šli z godbo po vasi in nabirali jajca, klobase in vino. Pozno popoldne bo skupna pustna pojedina. V sredo, na pepelnico, popoldne bodo starega pusta sežga-,li, mladega pa odpeljali «v vesolje*. Kot že nekaj let, bodo prav gotoVO tudi letos ob pustnem »pogrebu*, kakor se spodobi, pogreb-cem-gostom postregli brezplačno z vinom in polento. Na 'poslovitev od pusta se Seveda pripravljajo tudi v Padričah, ki konkurirajo z Boljuncem, v Skednju iri nekaterih drugih vaseh ter v Miljah; točnih podatkov pa še nimamo. Kdor bo poskrbel za boljšo orT ganizačijo, reklamo ter zabavo, bo imel več uspeha. V Stefan Maver ima 80 let V ponedeljek, na Stefanovo, ko je bilo v Boljuncu tradicionalno «lufianje», je v krogu svojih dragih praznoval svoj god in rojstni dan Štefan Maver, po domače «Skan-ter». Naš Stefan, edini Stefan v Boljuncu, je praznoval svojo 80-let-nico, čeprav mu nihče ne bi prisodil toliko let. Ni kaj reči. Dobro jih nosi, zdrav in čil. V bukvah je zapisano, da se je Stefan Maver rodil 26. 12. 1886. Ko je Stefan imel komaj nekaj mesecev, mu je umrla mati. Oče se je spet poročil, pa je tudi mačeha umrla, ko je mali Stefan hodil še v osnovno šolo. 2e v mladih letih je moral trdo delati na kmetiji in si pomagati s priložnostno zaposlitvijo. Majhni in revni so bili dohodki iz kmetije, zato je delal v železarni, prevažal gramoz itd. Tudi njega je vihra I. svetovne vojne zanesla na rusko in italijansko fronto. Srečno se je vrnil domov in nadaljeval z delom, žena Ivana roj. Žerjal mu je umrla pred 12 leti. Imela sta tri otroke, ki so vsi še živi. iiimiiiiiiutMiiiiiiiiiiiiitmiiiiiiiiiiiiimiiimiMMimiiiiiiiiiHiiiiMiiiiiiiinumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiii Stefan škanter že 60 let poje v cerkvenem zboru (tenor). Ko smo ga na Štefanovo obiskali, nam je povedal, da je bil njegov prvi pevovodja pokojni Fran Venturini, in nam je našteval vse pevovodje, ki so si sledili v zadnjih 60 letih. Čeprav ima že 80 let, še vedno poje v cerkvenem pevskem zboru. Pri maši na Stefanovo je celo pel «so-lo». In kljub letom, še vedno pomaga pri raznih delih, zlasti v vinogradu. S ponosom in zadovoljstvom nam je natočil kozarec odlične domače kapljice in dejal: «Ce ne delam, ne morem spat ponoči«. Da bi še dolgo let lahko spal ponoči, pel in bral naš dnevnik, fflu iz srca želimo. Nova številka «Zadrugarja» VESTI S KOPRSKEGA Nov motel pri Kopru? Od Postojne do morja ni ob cesti nobenega motela. Zaradi tega se je že svoj čas porodila zamisel, da bi bilo potrebno zgraditi motei nekje pri Kopru. To zamisel so podrobneje obdelali v Agrokombinatu «Emona* in pripravili načrte za motele posebne vrste, kakršne namerava Agrokombinat zgraditi tudi v nekaterih drugih krajih. »Emona* izdeluje najrazličnejše mesne proizvode, ki jih tudi izvaža. To blago pa bi radi cim nepo-sredneje posredovali Kupcem. Zato so se namenili, da bi pri Kopru zgradili motel, ki bi imel v pritličju prodajalno vseh vrst mesnin, delikates in drugih živil. V prvem nadstropju bi bile turistične, sobe, okoli pa prostor za parkiranje ter primerne garaže. Motel bi moral seveda biti neposredno ob glavni cesti. Načrte so že pripravili in tudi denar za graditev je zagotovljen. Zdaj je treba dobiti primerno lokacijo. Predstavniki «Emone* so pred-, lagali, da bi zgradili novi motel zahodno od križišča proti tovarni Istrsko cesto. Podjetje »Emona* ima v načrtu graditev vec takih motelov v Sloveniji. V Sežani imajo že lokacijo, prav tako pa nameravajo nekaj podobnega zgraditi v Novi Gorici, na Bledu in v Kranjski gori. Če bodo v kratkem določili prostor, bo novi motel pri Kopru dograjen že za prihodnjo poletno sezono. Novi motel bi prav gotovo prispeval še k večjemu razvoju turizma ob istrski obali in bi spričo porasta maloobmejnega prometa deloval tudi izven turistične sezone. * * * Koper s Semedelo je ob zadnjem popisu prebivalstva leta 1961 imel 10.053 prebivalcev, ob koncu lanskega marca že 14.061 prebivalcev, koprska občina pa skupno 31.927 prebivalcev. Število mestnega prebivalstva naglo raste, stalno pa upada število kmečkega življa. Na podeželju živi le 7277 ljudi. V trinajstih letih se je kmečko prebi valstvo na Koprskem skrčilo kar za 5710 ljudi. Gostota prebivalstva na Koprskem je 111,8 ljudi na kv. km. Po daljšem presledku je ponovno izšel v slovenščini vestnik Delavskih zadrug «Zadrugar». List, ki nosi številko 360, prinaša tri daljše članke, in sicer enega o poslanstvu Delavskih zadrug, enega o odprtju nove samopostrežne trgovine v Ul. P. Vergerio ter enega o nagradah za svestobo delu, ki so jih pred časom prejeli uslužbenci zadrug. List objavlja poleg tega še nekaj dopisov članov. T^idtna ulecUuituu BORBA SPORTSKE »DELO In vse ostale jugoslovanske časopise dobite v sledečih prodajalnah: v TRSTU: :::::::: V MILANU: CASIROLI Piazza Duomo 31 MORPURGO Vlale XX Settembre J TARTERINI — Trg Oberdan (po | staja openskega tramvaja) PAROVEL - Palača Tergesteo RUSSO — Passo di piazza (Jniti j CANONE — Trg Ponterosso PAPAGNA - Pokriti trg - UUcaJ Carducci ZANOR - Ulica Roma AGAPITO - Ulica Roma SAF 1 in 2 — Železniška postajaj 'p Cev ' tokrat so za božične in novoletne praznike na pobudo prodajal-Veii’, Kraniarjev in kramaric na pokritem trgu v Ul. Carducci postavili •hev ° *>ozl^'no drevo in zbirali darila za slepe otroke v zavodu Riti-»er. Ob prisotnosti oblasti bodo zbrana darila danes ob 10.45 raz delili slepim otrokom Tomos, to je med Ljubljansko in PRED NOVIMI RAZLASTITVAMI ZA INDUSTRIJSKO PRISTANIŠČE? ZAKAJ NI ŠE IZKORIŠČENO ZA IN0USTRU0 JBSEŽN0 ZEMLJIŠČE (747.000kv. m) PRI OREHU? 0 napovedani gradnji tovarne Bormed-Montecatini ni več govora - Ali bo tam zrasla nova tovarna motorjev Diesel? Kakor je pripomnil dolinski župan Dušan Lovriha v svoji izjavi, ki smo jo objavili v našem dnevniku 31. decembra, postaja vedno bolj resna nevarnost novih razlastitev obsežnih površin zemljišč za Industrijsko pristanišče. Kakor smo izvedeli, je bila prošnja za razširitev področja Industrijskega pristanišča že odposlana v Rim Temu seveda sledijo razlastitve. Podrobnega načrta za razširitev področja Industrijskega pristanišča sicer še ne poznamo, ker je vse nekam tajinstveno, govori pa se, da gre za dober del ravnine med Dolino, Boljuncem in Lakoščam, del hriba Sv. Roka (med Boljuncem in Domjom) za novo naselje ter spodnjega predela Osopske doline. Do- linska občinska uprava in občinski svet se upravičeno zgražata, ker se nekaj pripravlja in odloča brez njih, čeprav gre za zelo važne zadeve, ki se tičejo dolinske občine. Kakšni novi industrijski obrati naj bi zrasli na novem take obsežnem področju se še r:e ve. V kolikor vemo, do sedaj ni št nobene prošnje in načrta. Pred kratkim pa so se razširile govorice, da bi morda tem zgradili novo veliko tovarno motorjev Diesel »Grandi Mo tori-Fiat IRI), kot je bilo napovedano v okviru sklepov CIPE. Se pred temi govoricami pa so se razširile bolj utemeljene vesti, da bodo novo tovarno motorjev zgra- dili na področju med čistilnico Aquila in Miljami, in sicer na obsežnem zemljišču, ki ga je Bormed-Montecatini kupila že leta 1962 za svojo tovarno. Kakor smo pred nekaj meseci že pisali in objavili fotografijo temeljnega kamna z napisom, na tistem velikem zemljišču (747.000 kv. m) raste plevel. O napovedani tovarni Bormed-Montecatini sploh ni več govora. Miljska občina je v svojem regulacijskem načrtu določila tisto področje za industrijo in želi, da bi tam zrasla kakšna velika tovarna. Kaj je torej vmes, da je tako obsežen prostor m tako primeren kraj za industrijske obrate še vedno neizkoriščen? V zvezi z vprašanji, o katerih je pisal Vaš ugledni list z dne 27. t. m. v sestavku z naslovom »Šempo laj*, si dovoljujem pojasniti naslednje: 1. Kopalnica v šempolajski osnovni šoli (skupno 4 prhe) je za javnost poslovala od septembra 1955 do konca oktobra 1964. Tedaj se je parni kotel tako pokvaril, da ga ni bilo mogoče vec popraviti. Občinska uprava bi morala namestiti novega, a tega ni naredila, ker je bila kopalnica odločno pasivna. V letu 1964 se je vsako soboto popoldne, ko je bila kopalnica odprta, skopalo povprečno kakih 10 oseb, kar ni krilo niti polovice režijskih stroškov. Zato je tedanja občinska uprava to službo opustila. Ker sem za to zadevo zvedel šele iz pisanja Vašega lista, bom poskrbel, da bodo vprašanje proučili pristojni občinski organi in sprejeli zadeven sklep. 2. Občinska uprava je te dni vprašala ustanovo ENEL za proračun stroškov za namestitev dveh novih žarnic vzdolž pokrajinske ceste v Šempolaju. Res je, da žarnice pogosto odpovedo, vendar je tudi res, da je občinska uprava letos ustanovila posebno ekipo občinskih delavcev, kj enkrat tedensko pregledajo vse žarnice v vsaki vasi in zato tudi v Šempolaju. Žarnice odpovedo verjetno zaradi pogostih velikih sprememb v napetosti, ne pa zaradi nemarnosti naših občinskih delavcev. 3. Uprava državnih železnic je na naše vprašanje odgovorila, da je odpravila zapornice ob železniškem prehodu na stari poti čez Ojstri vrh v Nabrežino in tu namestila železna vrata, «ker je bila nevarnost takšna, da je bila prisiljena sprejeti ta ukrep*. Občinska uprava bo čimprej proučila, kakšne so resnične potrebe prebivalstva v zvezi s to staro, danes poljsko potjo in temu primerno ukrepala. Lepo se zahvaljujem za objavo. S spoštovanjem. Zupan D. Legiša Opozorilo KZ in ZMP KZ in ZMP obveščata kmečke ženske, ki so do 31. decembra 1966 dopolnile 61. leto starosti, če imajo potrebne pogoje, to se pravi, če so od leta 1957 dalje plačale 104 pri-spevke za pokojnino letno, naj že v januarju vložijo prošnjo za kmečko pokojnino. ženske, ki bodo dopolnile 61. leto starosti v letu 1967 morajo pa vložiti prošnjo v tistem mesecu, ko imajo rojstni dan. Prošnje sestavljata in vlagata Kmečka zveza m Zveza malih posestnikov — Ulica Geppa 9, v uradnih urah. KMETIJSKI PRIROČNIK 1967 Pred kratkim je izšel novi »Kmetijski priročnik* za leto 1967, ki ga je izdala ljubljanska založba Kmečki glas. Razen koledarskega dela vsebuje priročnik tudi zelo koristne strokovne nasvete, navodila in podatke o raznih vprašanjih, ki zanimajo kmete. Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov toplo priporočata priročnik vsem, ki se ukvarjajo s kmetijstvom. «Kmetijski priročnik 1967* stane 500 lir in ga lahko naročite na sedežu Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov v Ul. Geppa št. 9. KDOR SE PRVIČ JV A ROČI \A PRIMORSKI DNEVNIK ZA LETO lj)67 prihrani 3.300 lir podari družini lepo darilo prejme v dar še lepo slovensko knjigo Telefonira (te na 51. 37-338 ali pa izročite vaš naslov ra/našaleu PRIMORSKI 0NEVNIK Ul. sv Frančiška 20 T n S T - ULICA CARDUC1, Ij J ELE FON 29 656 BOGATA IZBIRA NAOČNIKOV, DALJNOGLEDOV, SESTIL, RAČUNAL IN POTREBŠČIN ZA VIŠJE SOLE, TOPLOMEROV IN FOTOGRAFSKEGA MATERIALA URPRN1E i_*-T-ZI_PJ-rClRrMl ISEDMOk fPCI Viale XX settembre Ih 3 tel 96016 NABREŽINA (center) SESUAN 'renten ZLATI l\ SR EUR M Oh R ASM PREOfOll JJIIIPIJI VSE ZA KOPALNICO IN KUHINJO Sanitarna keramika Kromirane pipe Grelci (bojlerji) Peči na kerozen Ploščice za oblaganje Plinski štedilniki Pralni stroji Castor, Ignis, Triplex Električni material Hidravlični material SILVIO BONIFACIO TRST — Ul. Roma 20 Trgovina z lestenci: Ul. S. Spiridione 3 Kupite najsolidnejše slovensko pohištvo, ki ga izdelujejo najbolj vešči mizarji iz svetovno renomiranega lesa. Projektirali so ga najbolj znani italijanski arhitekti. Dobite ga po konkurenčnih cenah v TRGOVINI MEBLO KIDRIČEVA, v NOVI GORICI Kupcem s področja Furlanije - Julijske Benečije dostavimo že ocarinjeno pohištvo na dom in ga montiramo. CENA IN KVALITETA BREZ PRIMERE v trgovini (MEBLOi v NOVI GORICI DANES V ČEDADU Tradicionalno srečanje benečanskih emigrantov Danes, 8. t.m. bo v Čedadu kakor vsako leto tradicionalno srečanje , emigrantov iz Beneške Slovenije. J Tudi letošnjo prireditev bo organi-i ziralo prosvetno dmštvo «Ivan Trin-ko», ki upa da bo srečanje uspelo i še boljše kot v preteklem letu. E Spored prired.tve je naslednji: Dopoldne oh 10. uri bo v dvorani . gledališča «Adelaide Ristori» kon-j cert popularnega ansambla Antona £: Birtiča »Beneški fantje«, ki bo iz-(|vajal narodne beneške pesmi in ( furlanske »villoite*. Udeležence ho t; pozdravil predstavnik prosvetnega ‘ društva »Ivan Tiinko«. Dobiček je namenjen nonlai feneem videmske J pokrajine. Prireditelji vabijo na fa ' koncert poleg oentških tudi vse trii žaške in goriške Slovence. Pravo srečanje emigrantov pa je na sporedu popoldne, in sicer na l | sedežu prosvetnega društva »Ivan t Trinko« v Ul. Monaslero št. 20 v i Čedadu. Emigrante bo pozdravil ( predstavnik P.d. «Ivan Trinko«. Pozdrave pa bodo prinesli zastopni I ki PSU, KPI in verjetno še neka i terih drugih strank. Med srečanjem : bodo prepevali ponovno Birtičevi , »Beneški lantje«. Poskrbljeno bo za , pijačo in jedača. Tudi letos se bo srečanje zaključilo z domačo veselico in plesom. 118 milijonov dežele i za strokovno usposabljanje s Ustanove, ki upravljajo redne in ;: izredne tečaje za strokovno usposabljanje delavcev, bodo lahko o-■ krepile svojo dejavnost, ker jim bo dežela prispevala 118 milijonov lir. To vsoto je dal pred kratkim na ; razpolago deželni odbor na pred-I log odbornika za delo Dal Masa : Z njo bodo finansirali 58 tečajev v letošnjem šolskem letu, in sicer na podlagi zakona št. 35 od 31. decembra 1965. S temi prispevki se dopolnjujejo prispevki, ki jih daje država za : strokovno usposabljanje. Prispevke J dobe ustanove za tiste tečaje, ki jih : ni finansiralo ministrstvo za delo in : socialno skrbstvo. Namen ukrepa je : iti na roke mladim ljudem, ki išče-ij jo prvo zaposlitev, ter omogočiti za-, poslenim delavcem, da se speciali-ij zirajo in prilagodijo svoje strokov-• no znanje sodobnim zahtevam. Ta-: ko tudi laže ohranijo zaposlitev in ■' izboljšajo svoj položaj. PO SKLEPU OBČINSKE UPRAVE Jutri začetek prevoza otrok z Vrha v vrtec v Sovodnjah Prevoz je prevzelo podjetje Zollar is Gorice na račun občinske uprave v Sovodnjah 2e pred časom je občinska uprava v Sovodnjah zaprosila za državni prispevek za gradnjo otroškega vrtca na Vrhu Izračunali so namreč, da bi bile tam dovolj otrok v starosti od 3 do 6 let, ki bi lahko obiskovali vrtec ter tako precej razbremenili svoje matere, ki so v precejšnji meri zaposlene, pa tudi doma imajo vedno dovolj o-piavka ter ne morajo stalno paziti na svoje otroke tako, kot bi bilo potrebno. Nekatere so pošiljale svoje otroke v vrtec v Martin-ščini, večina pa jih je ostala doma. Ker kaže, da zadeva z gradnjo novega vrtca ne bo tako kmalu rešena, se je občinska uprava odločila za drugo, takoj izvedljivo rešitev. Občinski svet je sprejel sklep, da bo občina prevzela prevozne stroške, za prevoz vrhovskega drobiža v Sovodnje, kjer je v otroškem vrtcu dovolj prostora tudi zanje. K izvedbi tega sklepa so takoj pristopili; dogovorili so se z gori-škim avtoprevoznikom Egidiem Zot-tarjem, ki je prevzel prevozno službo, s katero bo začel jutri, v ponedeljek. Vsak delavnik do devete ure bo pripeljal vrhovske malčke v otroški vrtce v Sovodnja, popoldne pa jih bo zopet odpeljal domov. Kot rečeno bo prevozne stroške krila občina. Za enkrat se je vpisalo v vrtec samo osem otrok z Vrha, vendar je še mnogo takih, ki hočejo počakati, da bodo videli, kako bo šla vsa zadeva in jih bodo vpisali naknadno. Omenimo naj še, da Je v družini Zottar prevozništvo že nekako v tradiciji. Podjetje deluje že polnih 75 let in je stari oče sedanjih lastnikov opravljal prevozništvo s konjsko vprego, ki je bila v prejšnjem stoletju običajno prevozno sredstvo tudi v Gorici. Menični protesti Po podatkih uradnega vestnika trgovinske zbornice je bilo v gori- ški pokrajini v prvi polovici meseca decembra 1966 622 meničnih protestov. Od tega jih je bilo v Gorici 256, Tržiču 185, Ronkah 64, Gra-dežu 30, Gradiški 22, Zagraju 22, Krminu 17, Škocjanu 15, Doberdobu 9, Romansu 7, Villessah 7, Turjaku 4, štarancanu 4, Farri 3, Fo-glianu 3, Kaprivi 3, Števerjanu 2. Sovodnjah 2, št. Petru ob Soči 2 ter po eden v Šlovrencu, Moši, Mo-raru, Dolenjah in Medeji. Zahvala mestnih stražnikov Poveljstvo mestnih stražnikov v Gorici se najlepše zahvaljuje predstavnikom oblasti, ustanov, podjetij in zasebnikom, ki so ob. priliki »Befane« z darovi pokazali prijatelj- sko povezavo med čuvarji reda in uporabniki cest. IZ TRŽIČA 125 milijonov dohodkov iz občinskih davkov Okoli 125 milijonov bo tržiška občinska uprava prejela v tem letu od raznih davkov. Vsoto so ugotovili na zadnji seji občinskega odbora. Najpomembnejši prispevek bo v občinsko blagajno prinesel družinski davek (70 milijonov lir na 2.2 milijarde lir obdavčljivega dohodka). Mestna snaga bo «vrgla» 12 milijonov, 31 milijonov pa bodo prejeli od raznih obdavčitev za ECA, poplavi j ence, itd. S takso na pse bo občina prejela nadaljnji milijon lir. imuiimitiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||ii,n,,llllllltlmillll|l||m|1||||t|||||||||||||||||||||t|||n||||||m||m||||m|| SKUPNO S 528 DRUŠTVI V DRŽAVI Klub «S. Gregorčič * v Gorici prejel podporo rimske vlade Na posredovanje bivše PSI je prejel 200.000 lir Klubu «Simon Gregorčiču, ki že več let uspešno deluje s prirejanjem predavanj v slovenskem kulturnem življenju v Gorici, je rimska vlada podelila denarno podporo 200.000 lir. Ustrezno prošnjo je predsednik kluba Marko Wal-tritsch vložil pred letom dni na finančno ministrstvo, ki jo je pri finančnem podtajniku Bensiju podprla tedanja federacija PSI. Lani avgusta je predsednik republike Sa-ragat podpisal zadevni odlok, s katerim so klubu «Simon Gregorčiču (edinemu v goriški pokrajini) podelili denarno pomoč skupno z •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiniiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiu>iiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V SREDO PONOČI V UL LUNGO 1S0NZ0 ARGENTINA Vdrla sta v bar in stanovanje ter neovirano ukradla 900.000 lir Čez tri dni jima je policija že bila na sledi - Eden se še vedno skriva ■ Veseljačenje z ukradenim denarjem po Koroški Skoraj milijon lir je »vrgla« tat-j vina dvema že poznanima tatovoma, 1 ki sta v sredo ponoči vdrla v bar j v Ul. Lungo Isonzo Argentina. Nju : na sreča pa je trajala samo tri dni (vsaj za enega), zakaj krimi-, nalni oddelek goriške policije je v i treh dneh zaključil preiskavo ter zvedel za krivca. Gre za povratnika 31-letnega Arduina Jacumina, 1 brezposelnega delavca, ter 33-letne-, ga Bruna Petterina iz Ul. Delle j Monache. Jacumin je že v rokah pravice, Petterin pa še uživa prostost. Vlomila sta v sredo zvečer, ko je zaprt bar Elise Bacchetti, vd. Me-nossi, stare 76 let, vdrla vanj skozi razbito straniščno okno. Ko sta dodobra očistila blagajno v baru, sta odšla še v stanovanje, ki je v prvem nadstropju, ter pregledala vse predale. Skupno sta nabrala o-koli 900.000 lir, ki sta jih spravila v žepe ter se oddaljila z Jacumino-vim fiatom 1300. Ko sta si plen razdelila, sta odšla vsak na svoj kraj. Jacumin je dobil prijatelje Alfreda Černigoja iz Ul. Prato, Enza Fiumana iz Ul. Žara in nekega A. P. ter jih povabil na izlet. Odpravili so se proti Kanalski dolini. V Tricesimu je Jacu-i ! i kupil A. P. v nekem magacinu novo obleko, ker je strgal hlače med potovanjem. V Trbižu so se odločili nadaljevati potovanje v Avstrijo. Ker je imel pri sebi preveliko vsoto denarja, jo je Jacumin pred mejo razdelil med četverico. Na Koroškem v Beljaku so se na-veseljačili in napili. Vsem je postalo jasno, da trošijo ukraden denar. Ko je zabava dosegla višek, jo je Jacumin popihal proti Vidmu s Fiumanom ter pustil prijatelja na cedilu, da sta se morala z vlakom vrniti domov. Jacumin se je ustavil v Vidmu, kjer ga je že čakal funkcionar kriminalne policije iz Gorice. Pri zaslišanju mu ni preostalo drugega, kot da je tatvino priznal. V njegovem žepu so našli 100 tisoč lir, v Fiumanovem pa nekaj manj. O Petterinu ni duha ne sluha. Ni izključeno, da je odšel v kakšno drugo državo. Jacumina so prijavili zaradi tatvine in je na začasni svobodi, Fiumana in Černigoja pa zavoljo trošenja ukradenega denarja. Snežne razmere na goriških smučiščih Po podatkih goriške turistične zveze iz Nove Gorice je bilo včeraj zjutraj stanje na goriških smučiščih naslednje: Lokve 35 cm pršiča in deset sto- pinj pod ničlo; vlečnica je v pogonu. Cmi vrh nad Idrijo 35 cm pršiča In sedem pod ničlo; tudi tukaj je vlečnica v poganu. Na Livku so imeli — 6 vendar ni tam snega za smučanje. Pač pa je sneg tudi na Matajurju, ki je po ureditvi asfaltirane ceste bolje dostopen smučarjem. Tam je bilo snega 40 cm in temperatura pod ničlo. Omenimo naj še, da so imeli včeraj zjutraj v Čedadu kar — 5 stopinj, višje gori proti Stupici pa celo —8 stopinj. Nogo mu je zmečkalo Med kopanjem peska v Soči blizu Tržiča se je včeraj zjutraj hudo ponesrečil 51-letni Matteo Gordini iz Gradeža. V stroj, ki z dolgo jekleno vrvjo vleče veliko lopato proti ladjici, se mu je zapletla desna noga, ki jo je stroj docela zmrcvaril. Delavec, ki Je bil pri stroju, mu je priskočil na pomoč, ko je bila tragedija že pri koncu. V bolnišnici se bo zdravil 40 dni. Pri Devinu se je v električni drog zaletelo vojaško vozilo, ki je bilo z Opčin namenjeno v Gradiško. Nesreča se je primerila na poledici. V tržiško civilno bolnišnico so odpeljali šoferja in nekega vojaka, kjer se bosta zdravila več tednov. drugimi 528 društvi in organizacijami na celotnem državnem ozemlju. Pred nekaj dnevi je finančni pod. tajnik Bensi sporočil z brzojavko predsedniku kluba Marku Waltrit-schu, da je denar na poti. V nekaj dneh bo izročen našemu klubu. Odbor kluba se je ta teden sestal, vzel z zadovoljstvom na znanje novico o javni podpori klubu «Si-mon Gregorčič)), ki je sicer že lani dobil manjšo podporo od pokrajinske uprave. Ti dve podpori bosta pomagali društvu, da se izmaže iz finančnih težav in v bodoče priredi še kvalitetnejša predavanja in drugovrstne avečere ob sredah», ki so v preteklih letih doživeli precejšen uspeh med goriško slovensko publiko. Finančnemu podtajniku Bepsiju je:)odbor kluba poslal zahvalno pismo za zanimanje in za podfjofo, obenem je izrazil upanje, da bi bile tudi druge slovenske kulturne organizacije in društva deležna podpore javnih ustanov. Kratek stik na postaji: pol milijona iir škode Včeraj ponoči nekaj po 4. uri so poklicali goriške gasilce v bar na železniški postaji v Gorici, kjer je zaradi kratkega stika pri električni napeljavi nastal požar. Oddelek gasilcev pod poveljstvom Giorgia Fiorentina je takoj odšel na mesto in po več kot enournem delu omejil in nato pogasil ogenj, ki je uničil precej notranje opreme. Škodo cenijo na okrog pol milijona lir. U-pravnik bara je Arcangelo Calabre-se, ki stanuje v Ul. Morelli 14, lastnik poslopja pa železniška uprava. Včeraj ob 9. uri dopoldne so morali gasilci tudi v Ul. Nazario Sau-ro št. 28, kjer so morali odstraniti neki dimnik, ki ga je razmajal prejšnjo noč močan veter, škodo cenijo na okrog 100 tisoč lir. Poldrugo uro kasneje so morali posredovati tudi v frizerskem salonu Triestino na Trgu Municipio 7, kjer je buhnil ogenj iz peči na petrolej. Zaradi takojšnjega posega je bih škoda le neznatna. Odobreni sklepi krajevnih ustanov Pokrajinski odbor deželnega od-borništva za nadzorstvo nad krajev nimi ustanovami je v zadnjem času med drugim odobril naslednje sklepe posameznih občinskih uprav: SOVODNJE: Ugotovitev neopravičenega izostanka cestarja-grobarja; prvi obrok izplačila za prebarvanje občinke hiše; zaposlitev delavca za vzdrževanje cest; prodaja peči in električne črpalke za vodo; izplačilo raznih računov; dražba za sečnjo lesa v občinskem gozdiču; plačilo za izredno delo občinskemu u-radniku; občinski proračun za 1966. ŠTEVERJsN: Imenovanje preglednikov računov za 1966; popravilo županstva: nagrada županu za njegovo delo za 1966; sprejem v dar kosa zemljišča za razširjenje ceste; odobritev dodatnega stroška za 3. del gradnje občinskega vodovoda; odobritev občinskega proračuna za 1966; odobritev stroškov za božičnico 1966; darilni zavoji za občane, ki so v umobolnici. DOBERDOB: Občinski proračun za 1967, ter obračun za leto 1966. Olajšave za razstav« obrtniških izdelkov Deželni odbor za delo, socialno skrbstvo in obrtništvo, je odobril sklep upravnega sveta ustanove za razvoj obrtništva ESA, ki zadeva program razstav v letu 1967. Pobuda ima namen doseči olajšave pri prodaji obrtniških izdelkov naše dežele na tržišču, da bi se povečala proizvodnja. Pri tem so upoštevali predvsem proizvodnjo koristnih dobrin, ki jih proizvaja kar 7.000 podjetij. Program ESA predvideva tri posege: njeno sodelovanje s posebno stojnico, razstavo izbranih obrtnikov kakor tudi izplačilo prispevkov obrtnikom, ki bodo razstavljali sami. Za prvi dve manifestaciji pridejo v poštev tudi naslednji sejmi: sejem kmetijstva v Novem Sadu od 13. do 22. maja, sejem tehnike v Beogradu od 21. do 30. maja, vzorčni sejem v Padovi od 31. maja do 13. junija, mednarodni sejem v Trstu od 21. junija do 5. julija, sejem Furlanije-Julij-ske krajine v Pordenonu od 25. avgusta do 8. septembra, razstava moderne hiše v Vidmu od 3. do 18. septembra ter mednarodni sejem v Zagrebu od 7. do 17. septembra. Izkupiček nogometne tekme za poplavljcncc Prefektumi komisar občine Latl-sana je poslal rekreacijskemu krožku GRDA v Tržiču zahvalno pismo za; prispevek 156.580 lir, ki jih je društvo kasiralo na nogometni tekmi z Lokomotivo iz Zagreba, odigrano z namenom, da bo čisti dohodek podarjen poplavljencem. Znesek so izročili občinski podporni ustanovi. ZA BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE Skoraj dva milijona voščil preko glavne goriške pošte Za vsako odposlano voščilo prejmejo Goričani po dve - Padec v primerjavi z lanskim letom Na pošti v Gorici so napravili obračun prometa, ki so ga imeli za božične in novoletne praznike, za obdobje med 15. decembrom 1966 in 4. januarjem 1967. Pošto, ki so jo razdelili, so ločili v dve skupini, v običajne pisemske pošiljke in v voščila. Goričani sj v tem obdobju odposlali 5.641 kg običajne pisemske pošte (367.519 pisem) ter 1.788 kg voščil (417.740 kosov). V istem času so prejeli 11.161 kg pisem (621.025 kosov) ter 2.237 kg voščil (504.160 kosov). Kakor je razvidno iz zgornjih podatkov, smo Goričani dokaj leni pri pisanju pismenih voščil ob praznikih, saj smo jih prejeli še enkrat toliko kot smo jih poslali. Lahko pa je to tudi znak, da je precej Goričanov zapustilo svoje mesto in so na delovnih mestih v drugih krajih države ali v inozemstvu ter se ob praznikih spominjajo svojih sorodnikov, prijateljev in znancev, ki so ostali v Gorici. Iz Gorice je bilo nadalje odposlanih 773 paketov, prišlo pa jih je 5.382. Odnos med odposlanimi in prejetimi paketi ni docela realen, ker so jih mnoga goriška podjetja poslala že pred 15. decembrom; če bi prišteli še tiste, ki so bili poslani v prvi polovici decembra, bi se številka sukala pri 2.400 paketih. Za dostavitev paketov je poštni avtomobilski park prevozil kar 1.066 km poti. V paketih so ponavadi «panetoni», slaščice, steklenice likerja, bonboni, gramofonske plošče, letos pa so se bolj kot obi- lilliiiiii nuli m iiiiiiiii itimifi miti mi iiiiiitiHntiiiiiiiiiiiiiiiiiinnuinnimmimfM,|III,M1III||||||||||||| ZARADI RESOLUCIJE KPI IN INTERPELACIJE SOZ Jutri zvečer v Gorici razprava o «superlikvidaciji» v Hranilnici Odobritev razvrstitve službenih mest otroških vrtnaric Občinski svet v Gorici se bo se- mehanične delavnice v Ul. Faiti. Po stal jutri, v ponedeljek 9. januarja ob 21. uri. Tako so sklenili že na zadnji seji občinskega sveta 30. decembra, ko so se sporazumeli, da zavoljo drugih važnejših odločitev ne bodo tistega dne razpravljali o komunistični resoluciji, m interpelaciji SDZ: o prvi, ki zadeva vprašanje «superlikvidacije» direktorju goriške Hranilnice, ter o drugi, ki se nanaša na zahtevo, ki so jo ob izplačilu «superlikvicla-cije» sporočili bivši uslužbenci Hranilnice bančnemu zavodu, da se jim prevrednotijo pokojnine. V četrtek zvečer se je pod predsedstvom podžupana Candussija sestal občinski odbor, ki je razpravljal o upokojitvi dveh občinskih delavcev ter o razdelitvi službenih mest šolskim vrtnaricam v letošnjem šolskem letu, za katera so sestavili prednostno lestvicp .M podlagi natečaja. V nadaljevanju seje je odbornik De Simone podal obračun trošarin-skega delovanja za oktober in november ter je obenem predložil o-bračun stroškov za pobratenje z Venlom. Odborniki so odobrili poročilo odbornika Fantinlja o uporabi mer v prihodnjih dveh letih ter o podelitvi obrtnice za odprtje iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiinuu PO ZAKLJUČKU CEPLJENJA ŽIVINE Začeli so z akcijo proti tuberkulozi in brucelozi Tržačani kupujejo plemensko živino sive planinske pasme Županstvo obvešča vse lastnike psov, čuvajev ali lovskih, da si preskrbijo predpisano kovinsko znamkico, ki jo morajo obesiti psu okoli vratu; dobijo jo pri občinskem davčnem uradu najkasneje do 28. februarja. Lastniki vseh psov, ki jih bo občinski čuvaj po tem datumu zalotil brez znamkice, bodo kaznovani po zakonu. Kot smo že pisali, je pokrajinski živinozdravniški urad iz Trsta, sporočil živinorejcem na Goriškem, da nameravajo nakupiti več glav zdrave živine sive planinske pasme. S takim nakupom nameravajo izpopolniti vrzeli, ki so nastale med govejo živino na Tržaškem po akciji za asanacijo, ko so morali zaklati več glav okužene živine, živinorejci, ki želijo prodati del svoje živine, naj to sporočijo pokrajin, skemu veterinarskemu uradu v Gorici. Stanje goveje živine na Goriškem je prav dobro, kar nam je zagotovil tudi pokrajinski živinozdravnik dr. Germinetti. že pred dnevi so zaključili s cepljenjem živine proti slinavki, ki so jo tokrat izvedli po vsej pokrajini in ne samo po občinah ki so ob meji. Cepivo sedaj že deluje in lahko rečemo, i*:*’:::::::::::*’:':*:’::* i::::::::::):! da je vsa goveja živina za enkrat imunizirana proti tej bolezni in ne bo treba zapreti meje zaradi eventualnih obolenj. Začeli so tudi že z akcijo proti tuberkulozi in brucelozi, ki jo bodo pravtako izvedli po vsej pokrajini. Najprej so začeli s pregledom hlevov na področju Gradeža in Škocjana ob Soči. Tudi občinska živinozdravnika dr. Tomba v Gorici in dr. Vida v Gradiški sta že začela s tako akcijo. Kot znano bodo eventualno okuženo živino zaklali in lastnikom izplačali primerno odškodnino, ki jo bo določila posebna komisija na osnovi objektivne ocene. Vsekakor pa računajo, da bo le malo takih primerov, saj štejejo našo pokrajino med tiste, ki imajo najbolj zdravo živino. Dokaz za to je tudi ponudba Tržačanov, za odkup živine na Goriškem za potrebe tamkajšnje živinoreje. i:::::::::::::;::;::::::::::::;:::::::;::::::::;;::::::;:::::::::: odobritvi nekaterih upravnih predlogov je odbornik za finance De Simone poročal o pripravah za po-občinjenje trošarinske in mestne avtobusne službe; Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Od 1. do 7. januarja se je v goriški občini rodilo 16 otrok, umrlo je 13 oseb, bila je ena poroka In 9 oklicev. ROJSTVA: Andrea Žulil, Stefano Catozzi, Mauro Peteani, Nevenka Pintar, Giorgio Visintin, Flavio Gar-denal, Paola Vaglio, Pulvia Ales-sandri, Roberta Plantone, Luigi Po-retti, Francesca Vatta, Maurizio Polo, Renzo Marassi, Lorenza Bur-gnich, Giorgio Salvador, Enrifco Giu-stina. SMRTI: upokojenka 82-letna Maria Rejc, vd. Ipavec, upokojenka 85. letna Ida Farfoglia, vd. Contin, gospodinja 70-letna Francesca Koblar, vd. Kogoj, gospodinja 85-letna Pal-mira Binaghi, gospodinja 96-letna Antonia Fontana, vd. Gubesi, upokojenec 73-letni Giovanni Braini, gospodinja 78-letna Angela Sosterclc, vd. Jakin, gospodinja 46-letna Norma Pozzar, por. Benossi, upokojenec 77-letni Antonio Stabile, upokojenec 82-letni Placido Burelli, gospodinja 76-letna Maria Paulin, vd. Valantič, 89-letna Maria Kanavc, u-čitelj 54-letni Enrico Mauro. POROKE: slaščičar Mario Laman-da in gospodinja Mariagrazia Bolčina. OKLICI: Angelo Cableri in uradnica Luciana Belič, uradnik Paoli-no Angelo Edwardo Valletto in u-radnica Mirella Carla Tommasoni, tehnični uradnik Pietro Lipanje in učiteljica Lina Zagabria, delavec Bruno Leghissa in trgovska pomočnica Iolanda Prinčič, mesar Franco Collenz in bolničarka Nadia Querin; radijski tehnik Elvino Per-soglia in bolničarka Silvana Toros, študent Alfeo Prijon in delavka Cla-ra Furlafii, trgovski pomočnik Sandro Gerli in tekstilna delavka Diana Iacumin, zidar Romano Devetak in tekstilna delavka Norma Tabai. čajno pošiljale knjige. V primerjavi z lanskim letom je bilo letos manj voščil, tako pisemskih kakor tudi razglednic. Promet s pismi, odposlanimi iz Gorice, se je zmanjšal skorajda za 50 od sto, medtem ko v prometu z voščili in paketi ni tolikšne razlike. Na delu se je ponesrečil Včeraj ob 3. uri so pripeljali v goriško civilno bolnišnico 24-letnega Lucia Clinija, ki stanuje v Ul. Piave 7 ter je zaposlen kot delavec pri podjetju Naccari e Bozzatto. Ko je namreč na trgu na debelo ob 8. uri prenašal košaro s sadjem, mu je spodrsnilo, padel je in se poškodoval. Zdravniki so mu ugotovili na-lomljenje leve noge ter so ga pridržali za 7 dni na zdravljenju. Gorica VERDI. 15.00: «Le fate», Alberto Sordi in Claudia Cardinale. Italijanski kinemaskopski film; mladini pod 14. letom prepovedan. CORSO. 15.00: «Un’awenturiero a Tahiti«, J. P. Belmondo in N. Ti-ler, kinemaskopski film v barvah. MODERNISSIMO. 15—22.30: «La spia di mezzanotte«, D. Day in R. Taylor; kinemaskopski ameriški film. VITTORIA. 15.00: «Ringo il texano», A. Murphy in B. Crawford; kinemaskopski film v barvah. CENTRALE. 15.15: »Baleari — ope-razione oro«, J. Sernas in M. Dare; francoski barvni film. Tržič AZZURRO. 14—22: »Rita la zan- žara«, Rita Pavone in Giancarlo Giannini; barvni film. EXCELSIOR. 14—22: «Queen sabe»f G. M. Volontč; v barvah in ki-nemaskopu. PRINCIPE. 14—22; «Un’awentu- riero a Tahiti«, J. P. Belmondo in G. Sandrelli v kinemaskopu in barvah. SAN MICHELE. 14—22: «La rivolta del Sudan« in «Musetta alla con-quista di Parigi«. Ronke EXCELSIOR. 15—22: «La battaglia Mods«. RIO. 15—21.30: «All’ombra di una colt«, v kinemaskopu in barvah. Razna obvestila! O potovanju po Poljski, bo V prostorih kluba «S. Gregorčič« v Gorici predaval v sredo, 11. t. m-ob 20.30 znani predavatelj Rudi Hoehn iz Nove Gorice. Predavanje bo poživil z diapozitivi, ki jih je predavatelj posnel na tem potovanju. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je 7 Gorici odprta lekarna «A1 Corso«, i na Korzu Italija št. 89, tel. 24-43. DEŽURNA CVETI 'ČARNA Danes, 8. januarja je v Gorici odprta cvetličarna Jožef Bandelj na Travniku. Tel. 54 42. Mali oglasi GOSPODINJSKE POTREBŠČIN*: po zelo ugodni ceni, dobite v trgo-l vini »CASALINGA« — lastnik Canl-! pa — Travnik št. 54, GORICA. PRIZNANO ramo AVTOPHEVOZKIŠKO PODJETJI JjS LA GORIZIANA GORICA - Ul. Uuca d’Aosta 1H0 - lel 28-45 GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA i::::-.::::::::::::::: Roman Pahor in mladinsko gibanje Polagoma, če že ne sam spor, so se ostrine izgladile in prišlo je do tega, da je sčasoma ZMD vendar izdala tudi svoje glasilo «Naš glas«. Spor med »mladimi« in «starimi» pa je še dalje trajal ter je zavzel naj izrazitejšo obliko in ostrino med srednješolci in visokošolci. Akademsko društvo Balkan je delovalo že več let, ko je bil leta 1924 ustanovljen dijaški krožek «Nicol6 Tom-maseo« (DKNT). Mnogi člani Balkana so delovali kar naj-aktivneje v mladinskih društvih. Imena mnogih sem že omenil. Tu hočem omeniti še dr. Josipa Kosovela, ki je bil eden od stebrov mladinskega gibanja. Toda pok. Roman in skupina iz kavarne «Del Teatra« so pravila novega dijaškega krožka sestavili na način, da so člani krožka bili lahko tudi univerzitetni študenti. In tu je nastal spor. Teza Romana Pahorja je bila: «Tommaseo» mora biti in ostati skupno društvo slovenskih srednješolcev in visoko-šolcev za borbo proti raznarodovanju in za podporo mladinskemu gibanju, ki je takrat bilo v polnem razmahu. Dalje: «Tommaseo» je mladinsko društvo, kot so vsa druga. Teza Balkana je bila: Prevelika razlika je v letih med srednješolci in visokošolci, da bi se mogla narediti skupna platforma za katerosibodi delovanje. Zato sta potrebni dve društvi: eno srednješolsko, drugo visokošolsko, ki naj imata pač različne naloge, primerne starostni dobi članstva. O Balkanu je izšel marsikateri članek v Primorskem dnevniku, ali v nobenem se ne omenja ta spor, ki se je vlekel od leta 1924 pa prav do razpusta naših organizacij v letu 1927. Bilo je nekaj skupnih sestankov, na katerih so bila pogajanja za spojitev. Roman, ki je v tem sporu imel vlogo zastavonoše Tommasea, je dajal navodila tomazejski delegaciji. Prvi pogoj, ki ga je postavljal, je bil vedno: «Skupno društvo, t. j. skupno srednje in visokošolsko. Potem se bo šele govorilo o drugem«, je dejal. Medtem je bila v samem Tom-maseu velika notranja borba prav o tem problemu, kajti Balkan je imel v tem društvu dosti zagovornikov in večkrat je prišlo tako daleč, da smo mislili, da bo društvo razpadlo. Toda vitalna sila samega društva je bila tako močna, da je prebrodilo vsako krizo. Bili pa so še drugi, s stališča Tommasea zelo važni razlogi, zaradi katerih je združitev predstavljala velik problem. V Tommaseu so se namreč zelo bali, da ne bi mogoče zaradi združitve odstopili katoliško usmerjeni člani in levičarji. Članstvo Tommasea je bilo v pogledu svetovnega nazora kaj heterogeno. Kot v vsako drugo mladinsko društvo, so v ta krožek zahajali tudi izrazito katoliško usmerjeni in tudi politično popolnoma na levo usmerjeni mladi ljudje, da o najmlajših, ki še niso bili dozoreli, ne govorimo. Ko se je raznesel glas o spojitvi, so ti prišli kot nekaka delegacija k Romanu, in ga prosili, naj posreduje, da barve ostanejo naprej rumena in rdeča; to so namreč bile barve Tommasea. Seveda jih je moral potolažiti: «Ne, naših barv pa ne damo, tega pa ne!» Jasno je, že iz tega primera, da visokošolec s temi najmlajšimi nima nič skupnega in Balkan je imel prav, ko je trdil, da tu ni mogoče ustvariti skupne platforme. Toda popolnoma drugače je bilo stanje če je nekdo zrasel v takem društvu. če je le ostal nekoliko let v tako družbi, se je temu privadil in ga ti naj mlajši niso prav nič motili. Tako je bilo v vseh mladinskih društvih. Da se vrnemo na katoliško usmerjene člane. Mi vemo danes, da sta dva člana Tommasea postala duhovnika. In tu moram imenovati Vekjeta, ki je deloval tudi v MD Magdalena. Vsekakor aktiven član mladinskega gibanja. Postal je župnik nekje v Istri in med vojno so ga odpeljali, ne vem ali v Dachau ali v Mauthausen, od koder se ni več vrnil. Tudi ta je pozabljen. Omenjam ta detajl spora med »mladimi« in «starimi» samo zato, da bi poudaril, kako je Roman vedno in povsod strogo pazil na to, da bi vsa mladinska društva ostala v mladinskem gibanju, kajti imela so med drugim nalogo, da absorbirajo generacije, ki doraščajo, predvsem zato da se ne bi raznarodile. Prvo mladinsko društvo je bilo ustanovljeno 1921. leta in zadnja mladinska društva so bila razpuščena septembra-oktobra 1927. Pri tem je potrebno omeniti, da so se nekako od 1924. leta naprej (točno dobo je sedaj težko ugotoviti) ali najkasneje 1. 1925 začele prave pravcate policijske šikane proti odbornikom in članom mladinskih društev. Posebno odborniki, katerih spisek je bilo po zakonu obvezno dostaviti komisariatu, so bili deležni posebne pozornosti, in to na domu in na delu, če je kdo kje delal. Ogromno število članov je bilo mladoletnih in si lahko zamislite vznemirjenost in skrbi staršev, ko so agenti pričeli prihajati na dom, najprej po razne informacije, pozneje za preiskave in podobno. To je bila tudi ovira za nadaljnji razmah teh društev. Toda kmalu nato so razpustili vsa naša društva. V Trstu in okolici jih je bilo osemnajst. Ko je prenehalo legalno delovanje teh društev, so nastale razne večje ali manjše skupine ter nadaljevale delo mladinskih in tudi drugih razpuščenih društev v eni ali drugi obliki. Najpogostejši so bili izleti, ki seveda niso imeli za cilj samo goli izlet. Nastale so še druge manjše ali večje skupine ki so začele pravi pravcati odpor, to kar Francozi imenujejo «La resistence« in to ime so Italijani enostavno prevedli v «La resistenza«. Seveda so Francozi vodili odpor proti okU patorju in višijski vladi, a Italijani proti fašistični vladi v Salč in Nemcem. Odpor ali »resistenza« proti fašizmu se je pri nas pojavil seveda že davno poprej, in to je bil prvi odpor proti j.ašizmu sploh. Imeli smo pojav Vladimira Gof' tana, a odpor se je nadaljeval in dobil posebej razmah po razpustu naših društev. Bivši člani mladinskih društev so bil; v tem posebno aktivni in o tem že imamo nekaj litera-ture in dokumentacije. Atentat in požigi šolskih poslopij, kot demonstracija proti raznarodovanju, so na dnevnem red** in se pojavljajo vse pogosteje, dokler se ta odpor spremeni, po začetku druge svetovne vojne, v pravo borbo, medtem ko drugod, nastopa šele odpor. Ne smemo pozabiti, da so med štirimi bazoviškimi žrtvami kar trije bivši mladinci in to Bidovec, Miloš in Marušič. Pokojni Roman je šel prvič v konfinacijo leta 1928, ko je imel 25 let. Nato so si sledile aretacije, zapori, drug® konfinacija, nove aretacije in zapori skoraj do njegove smrti- Malo se je pomiril, ko so mu dodelili mesto ravnatelj® nekega ribiškega podjetja v Izoli. Rekel je nekoč: »Dosti delam in dobro je, da delam, ker v delu pozabim marsikaj, in tako mi je lažje.« Kmalu potem je zbolel in umrl. V njegov spomin sem govoril o mladinskem gibanju n® Tržaškem, ker pač v tem gibanju leži njegovo življenjsko delo, za katero je žrtvoval vse, kjer je imel največ uspeha it> v katerem je bil od začetka do konca. Na mladinskem gibanj*1 tiste dobe je vtisnjen njegov neizbrisen pečat. Mi imamo t o njegovo življenjsko delo nesporno za pozitivno in njegov 118 za enega naj svetlejših, kar se jih je pojavilo med Slovenci v Trstu med dvema vojnama. (KONEC) Na svetu se porabi vedno več globoko zamrznjenih živil Ta živila ohranijo mnogo več vitaminov kot navadna - Sedaj že delajo poskuse, s katerimi odvzemajo zamrznjenim živilom vodo, tako da jih ne bodo več hranili pri nizki temperaturi KAKO SE BOMO hranili v PRIHODNOSTI Zaradi stalnega naraščanja prebivalstva velikih mest in odselje-vanja z dežele v mesta se ljudje tudi vedno bolj oddaljujejo od narave in njenih naravnih pridelkov. Vsakdo si namreč lah-k° predstavlja kakšno organizacijo in koliko naporov stane oskrbovanje mest z živili, zlasti s tistimi, ki se naglo kvarijo kot na Primer povrtnine, katere naglo izgubljajo vitamine. Upoštevati je namreč treba predvsem, da prihaja zelenjava na trg od daleč in da se med Potjo kvari, oziroma izgublja na vrednosti vitaminov, ki so tako važni za zdravje človeka. Vzemi-nao na primer le špinačo: od jutra do večera, ko je skuhana, sgubi 70 odstotkov vitaminov; in ksj se dogaja šele po več dneh! Ce pa špinačo globoko zamrznejo s posebnim sodobnim siste-m°m, ohrani kar 75 odstotkov vitaminov. Zato pravijo, da nas dandanašnji le sistem globokega zamrznjenja hrane vrača nazaj k naravi. Seveda pa ne pride pri tem v poštev le zelenjava, marveč tudi ribe in druga živila. Toda glede tega smo v Italiji sko-raJ na zadnjem mestu, saj potrošimo komaj po 17 dkg globoko zamrznjenih živil na leto, medtem ko jih potrošijo 3 kg v Nem-čiji, 4 kg v Angliji, 7 na švedskem in kar 23 kg v ZDA. Iz tega nekateri sklepajo, da bodo v prihodnosti vsa živila hrasti v globoko zamrznjenem sta-nJu: od piščancev do rib, od zelenjave do sadja in mesa. Drugi Pa so drugačnega mnenja, češ da bo še bolj sodobna tehnika zamenjala metodo zamrzovanja hrane. V Evropi so začeli na industrijski podlagi globoko zamrzovati brano v Bjuvu, v južni švedski že leta 1941. Ta metoda pa se je fazdrila že po vsej Evropi in je tudi globoko vplivala na razvoj kmetijstva. Sedaj je namreč prav toliko važno dobro ohraniti žl-vba, da ne izgubijo na redilni Vrednosti, kakor jih pridelovati. sicer ni to niti splošna novost, baponci so vedno globoko zamr-*°vaU meso severnih jelenov s tem ,da so jih zakopavali v led, Norvežani so solili ribe, drugi So jih sušili v dimu, vsi so su-^ili meso in sadje v kuhinjah in sušilnicah, večina je delala iz svinjskega mesa klobase in sa-arne, kar se seveda še vedno do-šsja. Vse to so opravljali in o-lUavljajo, da bolje ohranijo ži-vila, razlika je le v metodah. Novost pa je sedaj v tem, da de ohranijo presežki živil le za zimo, marveč da se pridelajo ži-''da, ki se lahko uživajo skozi vse et0 in povsod, tudi leta kasneje, Potem ko so jih pridelali; ali če gre na primer za ribe, ulovili; za živali pa, če so jih zaklali. Ta-o je stopil kmet pravzaprav v .oratorij, se je specializiral in izučil. Tako razpolagajo na primer laboratoriji za industrijske aziskave pri globokem zamrzo-vanju živil v Bjuvu s stolpnico s sedmimi nadstropji poleg tega pa Je določenih 800 ha zemljišča iz- ključno za poskusne kulture. Zanimivo je na primer, kako pridelujejo grah, da ga potem vlagajo v škatle. Pri tem uporabljajo poseben stroj, ki ugotavlja mehkoto graha in s tem, ali je že zrel ali ne. Z računskimi stroji ugotovijo na katerih površinah je grah že zrel ter določijo točno uro, ko ga je treba obrati. Na raznih zemljiščih so že pripravljene posebne skupine s stroji, povezane z osrednjim nadzornim stolpom. Ko pride s stolpa ukaz, se stroji odpeljejo na določene površine in začnejo pobirati stroke graha, ga ružijo in ga spravijo v poseben «grahovod», po katerem gre v tovarno. Zatem padajo zrna na pasove in valje, ki jih operejo, segrejejo, posušijo, jih črpajo v poseben predor, kjer piha umeten veter s temperaturo od 40 do 50 stopinj pod ničlo, nakar jih vsrka druga cev, iz katere padajo naravnost v škatle, kjer jih konservirajo. Od tam gredo končno v skladišča. Tu lahko hranijo grah tudi več let vedno pod temperaturo 20 stopinj pod ničlo, tako da ohrani vso vitaminsko in redilno vrednost, ki jo je imel komaj tri ure potem, ko so ga pobrali z njiv. Ko potem gospodinja po daljšem ali krajšem času uporablja ta grah pri normalni temperaturi, postane zopet kot svež. Seveda se vse to ni rodilo čez noč. V laboratorijih so prej leta iiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiimiiiiiiimiimmimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiiuHiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiii KRIŽANKA J 1 2 3 4 5 6 7 8 T~ L I 10 u 11 12 U P ■ 14 15 16~ 17 18 ■ 19 20“ ■ H 22 23 24 ‘ 25“ 26 27 28 30" I 31 ——j 33“ M pr 35! 36 T~ 38 39 | (.0 43 ■ 44 45 m 47 48 49“ bO 51 5? S 53 54“ H 55“ 1 n 56 Z r 1 57 1 ■ —— “ 1 2 “ - r v VODORAVNO: 1. ribiška po trebščina, 6. žitni plod, 10. dia meter, 11. mesto v severni Fran ciji, 13. strupena tvorba bakterij strup, 14. glavna ženska vloga v Verdijevem «Truba(Jurju», 1>6. pri povedna pesem, 17. ocenjevalec recenzent, 19. industrijska rastli na, „3Q, lahkoaMetskja ^isjftflina 22. nikalni prislov, 23. spačen ob raz, nakazen, 25. na pol legen darni starogrški pesnik z otoka Lezbosa, 28. ladjica, 30. kemični znak za americij, 31. prenatrpanost, 34. okrajšava za «sledeči», 36. znameniti ameriški violinist ruskega rodu flsaac), 37. krilata žival, 40. moško ime, 42. največja afriška reka, 44. močna alkoholna pijača, 45. vrtna hišica, 46. naziv japonskega cesarja, 49. grška črka, 50. lončarski umetnik, 53. og-njeniško žrelo, 55. najobsežnejša literarna zvrst, 56. packa, 57. ime italijanske filmske igralke Lollo-brigide, 58. eden najboljših slovenskih smučarskih skakalcev. NAVPIČNO: 1. potemnitev nebeškega telesa, 2. glas, ki ga je čuti ob lomljenju, 3. arabski knez, 4. nevestin izvoljenec, 5. površinska mera, 6. sodobni slovenski skladatelj zmerno moderne smeri (Uroš), 7. ime francoskega skladatelja Delibesa, 8. departma v vzhodni Franciji, 9. izcedek iglavcev, 10. pekoča začimba, 12. tatinska ptica, 13. sorodnica, 14. naprava za glajenje perila, 15. pokrajina v Vietnamu, 18. član taborniške organizacije, skavt, 21. likovna umetnina: 23. stiskaški, 24. zanka, nastavA, 26. industrijsko mesto na južnem Uralu, 27. čista teža blagš; 29. kemični znak za radon, 32. avtomobilska oznaka Peruja, 33. železniška proga, 34. smučanje, 35. votla mera, 38. močan, nagel tok, 39. rimski bog ljubezni, 41. okusen morski rak, 43. Delibesov balet, 46. eksplozivno telo, 47. pristanišče v Albaniji, 48. zelenica v puščavi, 51. tip Citroenovega avtomobila, kakršne izdeluje tudi koprski Tomos, 52. otok v Irskem morju, 54. katran, 56. kratica za »zveza pionirjev*. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. Kenija, 7. Berlin, 13. otolog, 14. narkoza, 15. resor, 16. folio, 17. Rn, 18. zrak, 19. davek, 20. pes, 21. Inn, 22. karat, 23. Mike, 24. ki, 25. Minsk, 26. tiran, 27. Atlanta, 29. kela, 30. Erie, 31. paranje, 34. Devin, 36. himen, 37. A(lfred) N(obel), 38. Iran, 39. Loren, 40. krc, 41. kor, 42. baron, 43. puči, 44. ti, 45. Arndt, 46. Jurij, 47. acidoza, 49. sulica. 50. Tanana. 51. Istran. in leta preizkušali na stotine vrst graha na raznih vrstah zemljišč. Zatem so grah križali, ga preizkušali v raznih podnebjih, v loncih z raznimi vrstami umetnega gnojila ter z umetno lučjo in toploto. Pri tem je na jugu Švedske kar sedem vremenoslovnih postaj ugotavljalo vremenske razmere. Tako so našli dokončno sorto graha, katerega seme ostaja tajnost kot nekakšno novo važno orožje. Seveda je to seme proizvod, oziroma nekakšno povprečje številnih ugotovitev in podatkov. Izbrano seme pridelujejo v velikih količinah, nakar ga pošiljajo posamičnim kmetijam, še prej pa preizkusijo v laboratorijih vrsto prsti na njivah teh kmetov, ki so pogodbeno vezani s tovarno. Pri tem je zanimivo, da ni priporočljivo sejati graha vsako leto na istem zemljišču. Na vsak način pošljejo kmetu ((tajna« semena, gnojila, ki jih izberejo v laboratoriju ter mu dajo tudi vse napotke. Podjetje pošlje na kraj tudi posebne sejalne stroje, tako da pada seme v brazde na določeno razdaljo in ga zato tudi, ko dozori v grah, pobirajo z drugimi stroji, ne da bi se pri tem izgubil niti en strok. Vse je mehanizirano, vse poteka v pravem časovnem zaporedju. Tako lahko skrbi za pridelek na kmetiji s površino kakih 65 ha samo gospodar s sinom in najame štiri delavce le za časa pospravljanja pridelka. Tako vpliva torej industrija za globoko zamrzovanje živil na kmetijstvo v južni švedski. Pridelovanje graha je torej le ena faza dolgega cikla, ki se prične v laboratoriju in konča v velikih hladilnikih. Seveda velja ta postopek tudi za druge stročnice in zelenjavo. Vedno dajo na razpolago kmetom semena tovarne. Glavni kriterij pri tem je, da se ustanovi industrija na kraju, kjer je na razpolago surovina oziroma pridelek ali ulov. Tako je v Ham-mefestu na Norveškem velika industrija za globoko zamrzovanje polenovke za ves evropski trg; v Frederikshavnu na Danskem za morske liste; na švedskem za grah; v . Italiji, v Latini za fižolovo stročje. Važno pri tem Je, da med pobiranjem pridelka na njivah in njegovim zamrzovanjem mine čimmanj časa. Toda medtem ko zamrznejo na švedskem grah v treh urah, mora čakati stročje v Italiji deset ur. To se dogaja zato, ker pridelujejo na švedskem grah na velikih površinah sodobno urejenih posestev, medtem ko pridelujejo fižol v Italiji na manjših površinah ter se mnogo zamude s prevozom v tovarno. Tudi glede hladilnih naprav od prevoznih sredstev do skladišč smo na slabšem. Prav tako je slabša razdeljevalna mreža. Vendar razpolagamo v Trstu s skladiščem, kjer znaša temperatura 20 stopinj pod ničlo, tako da se globoko zamrznjena živila dobro ohranijo. V Italiji pa se tudi dogaja, da nekateri prodajalci kupijo ria primer globoko zamrznjene ribe, a jih potem prodajajo kot sveže. Ker globoko zamrznjena živila ohranijo več vitaminov in redilno-sti, Je nujno da se bo njihova prodaja povečala in se bo morala trgovina zato primemo opremiti zanje. Zaradi stalnega naraščanja števila prebivalstva in zlasti mest se bo industrija globokega zamrzovanja še bolj razvila, saj bi sicer zaradi vedno večjega oddaljevanja od narave sploh ne mogli zagotoviti prebivalstvu več «sveže» zelenjave, to je take, ki bi imela dovolj vitaminov. Toda tehnika napreduje in s časom se bo shranjevanje živil še bolj spopolnilo. Zamrznjenim živilom bodo odvzeli tudi vso vodo, tako da postane na primer zrezek mesa kot nekaka mala bri-salna goba in jo bomo lahko nosili s seboj kar v denarnici. Sedaj že delajo poskuse v tem pravcu. Tako bomo imeli na razpolago razna živila, ki jih najprej zamrznejo, nato jim odvzamejo vodo (dezihidrirajo), nakar jih ne bo treba več hraniti pod nizko temperaturo, marveč kjerkoli. Ko bomo hoteli živilo uporabiti, ga položimo v vodo, kjer zadobi zopet prejšnjo večjo obliko. Skratka, hranili se bomo nekako vsi kot se sedaj hranijo kozmonavti. mmmrnm Christine Delaroche, mnogo obetajoča francoska igralka, je navdušena nad lasuljami. S to lasuljo je silvestrovala. Menda pa bi bila lepša brez nje. Televizijskim gledalcem je znana iz igre «Belfagor», ki so jo oddajali v nadaljevanjih NHiiiiiiiMiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiitiiiiiiiiHMimfiiiiimiiiiiiiitimifiiiiiMiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiitiiiiiiiiiiimtiiiinimiMiimiitimiiiiifiiiiiiiimiitiiimiiHiiii JAZZ IN GLASBA «BEAT» NE PRIVLAČIJO VEČ Navdušenje mladih ljudi v ZDA za «ljudske pesmi» «Folksongs» preveva zelo napreden svetovni nazor, mnoge obsojajo vojno v Vietnamu in rasno diskriminacijo Tista generacija, ki je pred desetletjem plesala rock and roli, danes ni več mlada; jazz je dandanes v svoji modemi obliki postal 'le hladna strast majhnega Števila,mladih intelektualcev in za to zvrst glasbe se noben tovarnar plošč še zmeni ne. Beat - glasba je še vedno v modi, toda še zdaleč ne privlačuje več, kot pred leti in je sedaj v zatonu. Na širnem obzorju giasDenega ustvarjanja se je sedaj pojavila neka nova zvrst glasbene in pevske mode, ki še vsako leto zvablja na festivale na tisoče mladih ljudi, navdušenih za nov način glasbenega izvajanja: mladino so sedaj prevzele «folksongs», menažerjem in zvezdnikom pa so prinesle že bajne vsote denarja. In seveda, kot vsaka glasDena, pevska ali plesna novost prihajajo tudi «folk-songs» iz ZDA. Začelo se Je v «coffee-houses», v zbirališčih študentov v neposredni bližini ameriških univerz in colleges. Že pred nekaj leti je v teh kavarnah prišlo v navado, da je vsak, ki se Je čutil dovolj pogumnega in imel poleg tega še malo talenta, začel peti pesmi na besedilo, ki si ga je sam sestavil ob spremljavi kitare, na katero je tudi sam brenkal. Besedila teh «folksongs», ki so Jih študentje sestavljali v «coffee-houses* ter jih nato peli so se ob početku nanašala na zelo aktualna vprašanja in bila politično izredno kritična. Melodije pri spremljavi pa so bile zelo enostavne in preproste, da so jih vsi hitro sprejeli in si jih tudi kmalu zapomnili, z eno besedo, melodije in besedila so bila »narodna)). V omenjenih študentovskih kavarnah so hitro zasloveli pevci *e zvrsti «narodnih» pesmi in dandanes so postali pravi zvezdniki. Med temi so Joan Baez, Bob Dy-lan in Pete Seeger. V Ameriki so torej ponovno odkrili »narodno pesem«, če jo že hočemo tako imenovati, pravo ljudsko pesem in ljudsko glasbo, po starem načinu, kar je presenetljiv pojav, še posebno če upoštevamo, da ljudska pesem po-starem načinu v civiliziranem svetu zaradi napredovanja tehnike in urbanistike gre vedno bolj v pozabo. Se bolj se zdi pojav neverjeten in nerazumljiv pri ugotovitvi, da stara ljudska pesem pri nas ne vleče več, da ji poslušalec malomarno sledi, s pomilujočim smehljajem na ustnicah. Nasprotno se dogaja v Ameriki, kjer je mladina ponovno odkrila »folksongs« in s tem tudi svojo, ameriško glasbeno preteklost, ki sicer ni več prepojena z romantiko starih časov, a Je vendarle ljudska pesem, čeprav z modernimi prijemi. In vtem, ko gre pri nas, v «stari» Evropi, ljudska glasba in pesem v pozabo, ali v najboljšem primeru Jo «Sem liberalen, toda samo do neke meje. Želim si, da bi ves svet bil liberalen, vendar ne mislite, da bi trpel poleg sebe kakšnega Barryja Goldwaterja, morda celo kot zeta« — pravi Bob Dylan, ko s takšnimi in podobnimi zbadljivkami, ki jih malomarno pove pred mikrofonom, izpolnjuje presledke med izvajanji svojih pesmi. Pete Sseger, eden izmed veteranov med «folkniks», ki je že presegel 40. leto, imenuje pesmi, aiiiiiiiiiiumimiMiiiiiiiimiiiiiiimimmiiiiiiimiiiii KRATKE ZANIMIVOSTI Končno so našli zvezdo svetih treh kraljev. Ameriški zvezdoslo-vec profesor Chamberlain z univerze v Michiganu je izračunal, da sta bila Saturn in Jupiter šest let pred starim štetjem, kajti zgodovinarji menijo, da se je Kristus rodil šest let prej, v konjuk-ciji v odnosu do Zemlje. V tem izredno redkem položaju sta se njuni svetlobi združili ter sta morali zbuditi zaradi izredne moči vtis, da se je rodila nova zvezda. Angleška družba Bristol Aero-plane Plastics je pripravila na račun obrambnega ministrstva novo sintetično snov. Z njo bodo lahko zgradili čolne in ladje do razmeroma velike obsežnosti, to je do 1.000 ton nosilnosti. Številne ameriške in evropske družbe se že pogajajo za nakup licence. Doslej so menili, da se lahko u-porablja plastika le za gradnjo čolnov in jaht, ker je lahka in jo je tudi lahko vzdrževati. Neki angleški tovarnar elektri-škega materiala je izdelal posebno napravo, s katero se lahko regulira intenzivnost razsvetljave v stanovanjih, uradih, bolnišnicah ali hotelih na željo posameznikov, ki v njih bivajo, delajo ali se zdravijo. S to napravo se namreč regulira moč posameznih žarnic. ki jih je sam napisal in uglasbil «Songs of struggle and protest«. Tak naziv je značilen za ((folksongs«, ker nam da slutiti, da so te pesmi napadalne, neposredne do onemoglosti izvajajo častitljivi zbori osivelih pevcev, v ZDA na novo nastajajo številne folklorne pesmi, ki postajajo vedno bolj priljubljene. Že res, da se vez. __ .______ ____w_____ med staro amerJš^T Jfe&f in polne sjugestijfe. bo in današnjimi novimi ((folksongs« osredotoči samo na muzikalično območje. Besedila »folksongs« nimajo nobene zveze več. s kavbojsko romantiko ali z življenjem na bombažnih plantažah juga. Pomembno je, da iz ((folksongs« preveva zelo napredni svetovni nazor, kar pomeni, da so «folkniks» — pevci-ustvarjalci teh ljudskih pesmi — proti vojni v Vietnamu, rasni diskriminaciji, socialni nepravičnosti, revščini in zatiranju. Nova glasbena pridobitev, «folk-song», je v ZDA postala zelo popularna. Festivaloma »folksongs* v Newportu in Cambridgeu je prisostvovalo 20 tisoč oziroma 15 tisoč mladih ljudi iz vseh zveznih držav. Poleg teh dveh velikih festivalov je bilo še več kot ducat manjših prireditev v raznih mestih ZDA. Tak velik sloves »folkniks« si lahko razlagamo samo s tem, da moda beat-glasbe zelo upada. Mnogo je mladih ljudi, ki se je naveličalo nadvse elementarnega izvajanja beat-glas-be. Poleg tega je «folkniksom» u-spelo rešiti poslušalca iz konvencionalne pasivnosti samega poslušanja svojih pesmi, kar je «beatsom» le deloma uspelo, ko so razgreli svoje «fans» in «teen-agerje«, da so tulili in rjoveli kot tovarniške sirene. Pri ((folksongs« pa se široke množice poslušalcev udejstvujejo pri izvajanju ((ljudskih pesmi«, da nastane med izvajalci in poslušalci tesen stik in skupno izvajanje. Ob svojih nastopih stoji na primer Pete Seeger na robu odra in pri izvajanju ((folksongs« istočasno dirigira svoje «fans», ki po jejo z njim, če že ne coe pesn i, vsaj refrene. Poleg tega imajo izvajalci še neko privlačnost. Pri nastopih se vedejo zelo napadalno še posebno proti malomeščanskemu svetu. To je faktor š katerim tudi računajo, ker poznajo neugodje, ki prevladuje v m'adi generaciji, ki mora živeti v .-vetu svojih očetov. K vsemu temu je treba še dodati skrajno nezadovoljstvo mladih ljudi, ki se zbirajo okrog «folkniksov», do obstoječe komformistične družbe, do zavožene vladne vietnamske politike in nerešenih problemov integracije črncev. že nad dvajset let «stara» Evropa prevzema vse od Američanov, od «chewing — guma« do ljubezenske morale, zato je dokaj čudno in v tem primeru celo obžalovanja vredno, da Evropejci še niso «uvozili» te nove zvrsti glasbenega izživljanja: ((folksongs«. V nobeni evropski državi se še doslej ni nihče spomnil, da bi »pomladil« ljudsko pesem, jo opremil z modernim, politično kritičnim besedilom, ali z besedilom, ki bi bičal današnje navade in čas, v katerem živimo, jo uglasbil in potem predvajal. Ce hočemo biti pravični, je nekdo v Italiji že poskusil: Celenta-no s svojimi protikonvencional-nimi baladami o »fantu iz ulice Brook« in drugimi, vendar še zdaleč ni dosegel slovesa «folksongs» in tudi uspehov ni bilo veliko. ei-ja Veljaven od 9. do 15. januarja ___ OVEN (od 21. 3. do f v\ 20- v 1iu,beznl ho- f \ do hudi trenutki, v katerih boste morali 'J 2/ zbrati vso svojo raz-— sodnost. Z ljubljeno osebo boste imeli konstruktiven razgovor. Na delu boste dosti zaslužili, a imeli boste tudi velike stroške. Bodite tudi pri tem zmerni. Pazite na svoje prebavne organe. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) V ljubezenskih zadevah boste poglobili z ljubljeno osebo neki kočljiv argument. Na delu boste imeli razne koristne zamisli in boste imeli od njih tudi mnogo koristi. Glede zdravja pazite, da si ne izpahnete noge. Vztrajajte vedno pri svojih idejah. DVOJČKA (od 21. 5. do 20. 6.) Z ljubljeno osebo se boste nekoliko prepirali, toda iz tega ne bo nastalo nič hudega, če boste na delu taktni, boste mnogo zaslužili. Od daljšega počitka, ki ga boste privoščili svojemu telesu, boste imeli velike koristi. Bodite vedno dobre volje. RAK (od 21. 6. do 22. 7.) V ljubezen-\ skib zadevah boste J lahko bolj vedro na-‘ ' dalj ev ali svoj odnos. Rahla nejevolja ne sme vplivati nanj. V zvezi z delam boste potovali, kar bo zelo zanimivo. Nekdo vas bo izzval, a zmagali boste vi. če hočete ostati pri dobrem zdravju, bodite zmerni. LEV (od 23. 7. do f- , 22. 8.) Pri ljubezni ] bo obojestransko o-t 'vv ] boževanje, kar bo zagotovilo skladno življenje. S prijatelji se boste dobro razumeli. Na delu izpolnjujte točno svoje dolžnosti, da ne povzročite nezadovoljstva. Ozdravili boste od neke bolezni. Manj besedi in več dejanj! DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Nenadoma vam bo izpovedala svoja čustva oseba, ki vas že dolgo opazuje. Na delu boste nedvomno imeli uspeha zaradi drznih pobud. Vsekakor ,vas čaka napredek, če hočete ostati zdravi, pazite se pred velikimi skoki temperature. Ne bodite preveč pedantni. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) V ljubezni bodite pogumni, toda hkrati previdni in razsodni. Pohitite in ne zamujajte prilik. Na delu bodite prijazni z vsemi, saj boste tako lažje napredovali. Pazite se pred prehladom. Bodite zmerni pri Jedi in pijači. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 21. 11.) če boste o neki stvari globoko razmišljali, boste odkrili nekaj važnega. Sodelujte z o- sebami, rojenimi pod znamenjem rib. Na delu se ne razburjajte, če vas bodo kritizirali. Da ohranite zdravje, se ne smete vdajati prehudim naporom. STRELEC (od 22. 11. do 22. 12.) če hočete doseči v ljubezni mir, posvetujte se z osebo, ki lahko gleda na vse stvari stvarno in nepristransko. Na delu boste dosegli precejšnji u-gled, saj boste dobro opravljali svoje naloge. Z zdravjem ne pojde najbolje, saj boste nekam trudni. KOZOROG (od 22. 12. do 20. 1.) V lju-I \ bežni se bodo dogod- l ) ki razvijali nekako \ J po načrtu. Tudi va- ^—S ši svojci ne bodo mogli vplivati na vaše odločitve. Na delu vam bomo pomagali prijatelji. Neka ženska, ki jo sovražite, je poštena in vam bo le v korist. Za zdravje Je potreben notranji mir. © VODNAR (od 21. L do 19. 2.) Neka oseba potrebuje mnogo spoštovanja in ljubezni. S prijaznostjo in prisrčnostjo ji boste lahko mnogo pomagali. Na delu lahko prosite za neko uslugo. Osredotočite vse svoje energije, da dosežete neki smoter. Ne bodite preveč potrti. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) V ljubezni ne razmišljajte in ne preudarjajte preveč. Osebo, ki jo imate radi, morate ljubiti brez pridržkov in negotovosti. Na delu boste imeli več ugodnih priložnosti in pazite, da Jih dobro izkoristite. Zaradi pomanjkanja vitaminov A in B boste nekam bolehni. DOMAČI NOGOMET Po premora zopet tekme III. lige Po nedeljskem premoru bodo danes igrišča, kjer se po navadi odvija nogometno prvenstvo tretje amaterske kategorije, ponovno oživela. Enajstericam je počitek dobro del. Nekatere so izrabile premor za trening, druge pa so med tednom tudi odigrale kako prijateljsko tekmo. Vse brez Izjeme pa upajo, da sl bo- do v letu 1967 izboljšale položaj v lestvici, kar nam da misliti, da se bodo vsa moštva še bolj potrudila kot lani. V skupini L bo skušala kriška Vesna izrabiti dejstvo, da bo prose-ško Primorje počivalo. Nogometaši iz Križa bodo skušali, kar je popolnoma možno, osvojiti v tekmi s Coop obe točki, s katerimi bi prehitela proseške tekmece. Zmaga je Križanom potrebna, ker bi s tem popravili slab vtis, ki so ga pustili v dvoboju proti Greti. Znano je, da Ima Vesna svojo moč na sredini igrišča, medtem ko je napad v zadnjih kolih več ali manj razočaral. Pripomniti pa je treba, da bi ji e-najsterica Coop ne smela delati preglavic. Zelo zanimivo bo prav gotovo srečanje med Primorcem iz Trebč in Gretto. V lestvici sta si ti dve enajsterici le za točko narazen. Ce bi Gretta uspešno zaključila spopad, bi Primorec ostal popolnoma osamljen na dnu lestvice. V nasprotnem primeru pa bi Trebenci prepustili zadnje mesto predstavnikom Gret-te. čeprav gre za dvoboj med zadnjima v lestvici smo prepričani, da bo prav ta tekma najbolj zanimiva današnjega sporeda, ki obsega še srečanja Aurisina — Libertas Prosek, G. Viani — Roianese in Tecno-ferramenta — Libertas Barcolana. V skupini M bo enajsterica Brega v gosteh Flaminia. Po zadnji zmagi so se Brežani tudi moralrio opomogli in ker bodo verjetno nastopili v popoini postavi, smemo pričakovati povoljen rezultat. Do sedaj je enajsterica Flaminia še kar zadovoljila. Je to solidno moštvo s prodornim napadom in je trenutno v lestvici pred Bregom s točko več. Prav zaradi tega bodo skušali Brežani priti danes do celotnega izkupička, ki bi jim pripomogel, da bi se premaknili nekoliko više v lestvici. Ni pa izključeno, da bi neodločen izid zadovoljil oba današnja tekmeca. Podlonjerska enajsterica Uniona bo morala v goste k Virtusu, ki v letošnjem prvenstvu še ni okusil grenkobe poraza. Virtus je do sedaj igral šest tekem, od katerih je pet zaključil z zmago, v eni pa je moral prepustiti točko nasprotnikom. In ti so bili Brežani. Bo tudi Unionu uspelo prisiliti današnje tekmece na delitev točk? Vse bo odvisno od igre podlonjerskega moštva. Priznati pa je treba, da je Union do sedaj bolj razočaral kot zadovoljil, zaradi česar bo moral danes ostati buden v obrambi in skušati s hitrimi protinapadi raniti nevarne tekmece. V ostalih tekmah pa se bodo spoprijeli Rosandra — Muggesana B, Don Bosco — Campanelle in E-speria — S. Anna. B.R. DOMAČI ŠPORT r ... III. KATEGORIJA Ob 10.30 v Nabrežini Vesna — Coop * * * Ob 10.30 v Borgu S. Sergio Flaminio — Breg * * * Ob 14.30 na stadionu «Prvi maj» Primorec — Gretta * * * Ob 14.30 v Boljuncu Rosandra — Muggesana B NARAŠČAJNIKI Ob 8.30 v Boljuncu Breg — Esperia JUNIORJI Ob 12.15 v Boljuncu Breg — S. Sergio , b _____K PROMOCIJSKO PRVENSTVO Ob 11. url na Rojcah v Gorici Ardita — Bor JIJNIORSKO PRVENSTVO Jutri, v ponedeljek, 9. t.m. Ob 20. uri na igrišču Enaoli Enaoli — Breg * * * Ob 19.30 na igrišču CRDA CRDA — Sokol * * * Ob 20.30 na igrišču CRDA Libertas — Bor llliiiiiimMiiiiMiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiimiiiifMiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiitiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimiiiiiiii NOGOMET DANES DANES NA STADIONU TRIESTINA-PIACENZA Triestina bo danes skušala na domačih tleh priti do celotnega izkupička, ki bi pomiril duhove, dvignil moralo igralcem in pripomogel k, sicer majhnemu, izboljšanju položaja. Seveda s privoljenjem Piacenze, ki bo skušala, kot vse ostale enajsterice, rešiti vsaj točko. Ca-ciagli še ni sestavil moštva. Sadar- •iiiiiiiMiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii SMUČANJU VČERAJ V OBERSTAUFNU Presenečenje v slalomu: prva Kanadčanka Greene Francozinje pred avstrijskimi tekmicami OBERSTAUFEN, 7. — Tekmovanje v slalomu za Memorial Barbi Henneberger, ki je veljalo tudi za svetovni pokal alpskih smučark, se je zaključilo s presenetljivo zmago 23-letne Kanadčanke Nancy Greene, ki je, posebno zaradi od- - lične vožnje v drugem spustu, pu- stila za seboj le za 10 stotink sekunde odlično Švicarko Fernande Bochatay, svetovno prvakinjo v slalomu Francozinjo Annie Famose in Christine Goitschel. Kanadčanka je bila po prvi man-che četrta pred Avstrijko Traudl Hecher, medtem ko je svetovna prvakinja v veleslalomu in kombinaciji Marielle Goitschel, ki se je poškodovala v Val dTseru prvič pojavila na snegu, nerodno padla in si s tem zapravila vsakršno možnost boljše uvrstitve. V drugem spustu pa je Greenova odlično in brez napak prevozila progo, kar je storila tudi Bochataveva, medtem ko je bila Famose bolj previdna. V drugem spustu je bila tudi Hecherjeva odlična, medtem ko je Christine Goitschel počasneje prevozila progo, kar jo je stalo urstitev na bel j'e mesto. Izid prvega letošnjega tekmovanja žensk v slalomu je naslednji: 1. NANCY GREENE (Kan.) 79”33 (42”18+37”15) 2 Fernande Bochatay (Šv.) 79”43 (41”31 + 38"12) 3. Annie Famose (Fr.) 80”9 (41”40+39”29) 4. Florence Steurer (Fr.) 80”97 (43”04 4 37”93 5. Christine Goitschel (Fr.) 81”14 (40”071 39”07) 6. Traudel Hecher (Av.) 81”25 7. Erika Sehinegger (Av.) 81”63 Začetniški smučarski tečaj S P D T V drugi polovici januarja bo v organizaciji SPOT smučarski tečaj na Črnem vrhu, ki bo posebno primeren za mlade ljubitelje tega športa. Ker mora SPDT čimprej vedeti za točno število udeležencev naj se ti takoj prijavijo za vpis in intormacije v Tržaški knji-garri. Ul. sv Frančiška 20, vsak dan od 18. do 19. ure * * * Ob priliki začetka tečaja, SP DT organizira v nedeljo, 15. t.m. izlet v Črni vrh. 8. Edith Hiltbrand (xv.) 82”39 9. Burgl Fairbinger (Nem.) 82”41 10. Heidi Zimmermann (Av.) 82”77 AVESTA, 7. — Italijan Franco Nones Je ponovno zabeležil izreden uspeh v smučarskem teku na 15 km, ki je bii v švedskem mestu Avesta. Nones je zasedel drugo mesto samo 4” za zmagovalcem Švedom Haral-dom Perssonom. Sploh so se vsi I-talijani dobro Izkazali, saj so zasedli kar pet od sedmih mest. Izid tekmovanja je naslednji: 1. Harald Persson (Šved.) 50’09”0 Franco Nones (It.) 50’13”3 Gianfranco Stella (It.) 50T9”0 Karl-Aake Asph (Šved.) 50’34”0 2. 3. 4. 5. 6. 7. Mario Bacher (It.) 50’36”0 Pietro Scola (It.) 51’01”0 Ltvio Stuffer (It.) 52’03"C> ja se ne bo mogel poslužiti in zato ima v mislih dve varianti: najraje bi poveril Ferrari mesto prostega, v katerem se je igralec že obnesel, majico s št. 6 pa bi moral v tem primeru obleči Del Piccolo. Ima pa tudi na razpolago Da Rolda, vendar, ker ni gotov njegove forme, ne bi rad tvegal. Vsekakor bo počakal na prihod Del Piccola in šele nato se bo lahko odločil. Napad bo ostal nespremenjen, ker je tudi prisotnost Ridolfija zagotovljena. A SKUPINA c; i I s m r (15. kolo) TRIESTINA-PIACENZA Alfonso Magnani CREMONESE—PRO PATRIA Vito Porceli LEGNANO—MESTRINA Ermanno Ghetti MARZOTTO—CRDA Lamberto Gastaldi MONZA—BIELLESE Sergio Fioretti SOLBIATESE—UDINESE Cesare Trinchieri RAPALLO—ENTELLA Marcello Capriccioli TREVISO—COMO Ir.Rjlito Trilli VERBANIA—TREVIGLIESE Piero Bianchi FIS 1-A TEKME ZA SMUČARKE Se 14 dni do lova na «Zlato lisico» Do sedaj najavljena le imena Italijank MARIBOR, 7. — Organizacijski odbor letošnjih alpskih FIS 1-A tekem za ženske, ki bodo v nedeljo 22. in ponedeljek, 23. t.m. na Pohorju nad Mariborom, končuje priprave za to veliko vsakoletno smučarsko prireditev. Preostalo je še 14 dni, treba pa je opraviti še številna dela, da bo teklo vse kot mora. (15. kolo) ATALANTA—FIORENTINA Sergio Gonella FOGGIA—BRESCIA Mario Bemardis JUVENTUS—MANTOVA Cesare Gussoni LR VICENZA—CAGLIARI Francesco De Robbio LAZIO—BOLOGNA Aurelio Angonese MILAN—TORINO Antonio Di Tonno NAPOLI—INTER Concetto Lo Bello SPAL—ROMA Bruno De Marchi VENEZIA—LECCO Priamo Varazzani B MMJL .ms C. Goitschel (17. kolo) ALESSANDRIA—SALERNITANA Alberto Picasso CATANIA—REGGINA Giuliano Acemese CATANZARO—PIŠA Giuseppe Palazzo LIVORNO—POTENZA Fulvio Pieroni MESSINA—VERONA Ettore Carminati MODENA—PADOVA Ezio Motta NOVARA—PALERMO Elio Schinetti REGGIANA—GENOA Bruno Orlando SAMPDORI A—S AVON A Alessandro Canova VRESE—AREZZO Enzo Barbaresco Po besedah predsednika organizacijskega odbora Dušana Senčarja je letos stanje nekoliko boljše, čeprav je še pred nekaj dnevi kazalo, da postane lahko kritično. Zadnji sneg je pregnal vse skrbi, kajti dovolj je, da ostane samo tako hladno kot je doslej, in snega bo d volj. Snežna odeja pod hotelom Bellevue je namreč debela 65 cm, pri čemer je še posebej pomembno, da sestavlja njeno debelejšo plast zmrznjena podlaga. Posebna ekipa teptačev, ki bo že v nedeljo začela pripravljati progo, torej ne bo imela tako težkega posla kot lani, ko je bilo treba na progo navažati v precej težavnih okoliščinah še sneg. Čeprav so komaj dobro poslali lepo tiskana vabila in programe v države Evrope, obeh Amerik in Azije, je že prispela prva lista s prijavami. Najbolj so pohiteli Italijani, ki so poslali naslednjo postavo tekmovalk: Daniela Goliotto, Roselda France-schetti, Daniela Joux, Nora Monti-celli, Vittoria Anna Duilio in Giu-seppina de Guio. Kot vedno pa bomo imeli na voljo več ali manj dokončno listo tekmovalk šole po «akciji» Dušana Senčarja na velikih tekmha v tujini, od koder navadno pride z veselimi vestmi. Dušan Senčar bo odpotoval najprej v prihodnjih dneh v Grindelwald, kjer bo skušal pridobiti za nastop na Pohorju nekatere najboljše alpske smučarke, zlasti iz Francije (obeta si udeležbo Marielle Goitschel in še katere druge smučarke iz prve ekipe), iz Švice in zlasti Avstrije, kjer Je bilo nekaj tekmovalk poškodovanih in si bodo verjetno želele priboriti točke za končno oceno na kar največjem številu tekem. Vsega računa prireditelj z udeležbo 70 do 80 smučark ali s spremljevalci vred na okoli 130-člansko smučarsko karavano. Edino, kar še tare organizatorja, so finance. Na voljo ima namreč komaj dobro polovico sredstev, za vsa druga pa se bo moral še boriti tako rekoč do zadnjega dne. Toda če upoštevamo izredno pomembnost te športne prireditve, ki ima tudi posebno turistično obeležje, kakor tudi dejstvo, da je že tradicionalna mednarodna smučar- organizacije niti letos ne bodo odrekle svoje pomoči. Z. V. Silili Se bo tudi letos Traudl Hecher (na sliki) potegovala za pohorsko trofejo? 0BIII1CM AUCKLAND, 7. — Jackie Stevard je z BRM zmagal v dirki za veliko nagrado Nove Zelandije pred Jlmom Clarkom, ki je bil za volanom avta Coventry Climax. Borba za prvo mesto je potekala le med škotskima vozačema in se je zaključila z uspehom Stewarda še posebno, ker je Clark vozil s poškodovanim avtom. Med njim in Stewar-dom je namreč prišlo do rahlega trčenja, zaradi česar je Clark izgubil med potjo prednji pokrov vozila. Na tretje mesto se je uvrstil Anglež Atwood z BRM, na četrto pa Novozelandec Palmer z Repco Brabham. Avstralec Brabham, ki Je spadal med favorite, je moral kmalu po startu odstopiti. ARETTA ULIRA T HlN med elegantnimi in preciznimi urami ie naiceneiša znamka Generalno zastopstvo t L A CLESSIDR A* Trst Piazza S. Antonio Nuovo N. 4 1 nadstropje IMRORT Prodaja ua veliko in drobno Velika izbira zlatnine po tovarniških cenah! EXPORT Izreden popust — Garancija — MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN IKANSPORI HU IrdsApuhjbfUi IH KOPER-JUGOSLAVIJA K o P K R TKI.KFON 21-«30 TKLEX 34-117 PRKIM4TA VNISTVO V IKSTUl UL. RUMA 15, TEL. 37-823 Z dodeljevanje In vskladiščevanje hlaga Z kvantitativni prevzem 5 poslovanje na mednarodnih sejmih in razstavah • redni zbirni promet iz evropskih centrov Z mednarodni cestni transport blaga z lastnimi kamioni Z po kopnem, po morju, po rekah in zraku Z carinjenje blaga Z transportno zavarovanje oiaga S booking ladijskega prostora Z kontrola transportnih dokumentov Z strokovno pakiranje 3 svojimi poslovnimi no tunu d: US Kopru, Ljubljani. Mariboru. Olju. ua Jesenicah, v Sežani, oa Reki. v Zagrebu, Beogradu. Novem Sadu. Prevaljah. Šentilju. Dravogradu. Radgoni. Novi Gorici, na Ko/.ini. Škofijah, v Sarajevo. Plneah, Baru, Subotici. Dimilrovgradii. Kragujevcu, Zrenjaninu. Krvavem potoku r twM LtUV WINNIPEG, 7. — Kanadska hokejska reprezentanca je osvojila prvo mesto na turnirju «stoletnice». Kanadčani so v zadnji tekmi premagali sovjetske hokejiste s 5:4 ska prireditev na Pohorju, smo j Končna lestvica je naslednja: 1. lahko prepričani, da gospodarske Kanada, 2. ČSSR, 3. SZ, 4. ZDA. TRST Ul. Boccaccio 3 Telefon 28-373 POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI v vse icru^e tudi v inozemstvo SPLOSNA PLOVBA PIRAN vzdržuje s svojimi tovorno potniškimi ladjami: redno linijo okoli sveta redno linijo i Južno Ameriko redno It nijo z zahodno Afriko tet nudi prevoze po vsem svetu z moder nlmi transportnimi ladjami od 8.00(1 do 18.000 ton nosilnosti. Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja: C.SPLOSNA PLOVBA*. Piran Župančičeva ul 24 in na naše agente po vsem svetu lelexi. 035-22 035-23 Telegrami: Plovba Piran Telefoni: 73-470 do 73 477 Autoaccessori PIPAN Prtljažniki - Nosilci za smuči — Snežne verige — Pokrivala za radiatorje — Antifriz ter vse avtomobilske potrebščine in nadomestni deli najboljših znamk in kakovosti. Velik parkirni prostor TRST - UL. S*"" Takojšnje montiranje MONTANE 34 ŠPORTNIKI! V trgovin] VELIAK - ŠPORT v Ul. deUTstria 13, tel. 44 237 dobite vse potrebno za smu čanje in za druge panoge športa. — Kvalitetno blago po konkurenčnih cenah TAPETNI PAPIII NAJBOLJŠIH |M»MALIH IN INOZEMSKIH PROIZVAJALCEV DOBITE PIH... CIA NO TRSI VIALE XX SETTEMBRE 38-b Industria Commcrcio Articoli Tccnici ANTONIO QUINTAVALLE NAVADNO IN POSEBNO ORODJE ZA MEHANIČNO DELAVNICO NA DEBELO TRST • Ulica Battisti št. 4 NA DROBNO Telefon 36-838 «Hotel Mantova» Vrhnika in restavracija Močilnik ^ ^ m ja f—| —f Turisti, izletniki -največjo I izbiro blaga za vaše izlete imajo P - MARKETI v ® KOPRU • SEŽANI • NOVI GORICI KOPER PREHRAMBENO BLAGO BLAGO ŠIROKE POTROŠNJE SPOMINKI TRAVEL PAKETI BIFE MENJALNICA 10"/o POPUST PRI NAKUPU NEPREHRAM-BENEGA BLAGA S TUJO VALUTO ODPRTO NEPRIKIN.IENO OD 7. DO 20. URE, OB NEDELJAH PA OD 7. DO 11. URE R E HRANA HOTKI. Sl. n N LUIRUANA TITOVA UL. 10 - IKL. 206II - 13 bs— iiii~T HOTEL Z MODERNIM K0NF0RT0M • PRIZNANA MEDNARODNA IN NARODNA RESTAVRACIJA • NOČNI BAR Z MEDNAR00NIM ARTISTIČNIM PROGRAMOM • KAVARNA • SLAŠČIČARNA • KLUBSKI IN BANKETNI PROSTORI UREDNIŠTVO: TRSI - UL. MONTECCH1 6, 11., TELEFON 93-808 In 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Uhca Silvio Pelllco 1, ll„ Telefon 33 82 - UPRAVA: IKSi - UL. SV FRAN vrt št 20 - Telefon 37-338,95-823 - NAROČNINA: mesečna 80U ur - vnai četrtletna 2.250 lir, polletna 4 400 lir celoletna 7 700 lir — SFRJ posamezna številka v tednu tn nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1 000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 115374 — SFRJ: ADIT. J2S, Ljubljana, Star: trg 3/1., telefon 22 207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani — 503-3 85 — OGLASI: < na oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150. finančno-upra ml 250, osmrtnice 150 lir — ogias 40 lir beseda — Oglasi ,-žpjike goriške pokrajne se naročajo pri upravi - Iz vseh drugih ^ kradn Italije pri «Socletš Pubblicitš Italiana« - Odgovorni uro---'- STANISLAV RENKO - Izdaia in tiska Založništvo tržaškega tiska Trst