* ZVE * *** ■ £aff * imeia NOVEMBER 1951 n v /atua Nabožni slovenski mesečnik VSEBINA Svetnik - P.Bazilij ofm.321 Zgodba o vernih dušah - B.P.,323 Frančiškova molitev pred Naj svetejšim ..326 Mati deviška - P.Kazimir ofm .,327 Novembrska /pesem/- P.K.329 Smrt.,330 Več katoliške vzajemnosti! - F.SIobodnjak.331 Naš novi blaženi - P.Odilo ofm .333 Grob.335 Zahvalni dan - P.Aleksander ofm ..338 Po kraljestvu križa .340 Maria Goretti - Prevedel P.Odilo . 342 Božji mlini... - Dinko P.344 Lemontski odmevi .345 Kramljanje na zapečku .349 Urejajo in izdajajo SLOVENSKI FRANČIŠKANI v Združenih državah ameriških Glavni urednik - Editor: Fr. Martin Stepanich OFM Upravnik-Business Manager: Fr.CyrilShircelOFM * Naslov - Address: AVE MARIA, Box 608, Lemont, Illinois Telephone : Lemont 873 * Naročnina - Subscription rate: Za U.S.A. in Kanado $ 2.50 - Za inozemstvo $ 3.00 * Naročnina je Tvoj dar slovenskim fantom, ki se v lemontskem semenišču pripravljajo na duhovniški poklic. Naročnikov in dobrotnikov se lemontska frančiškanska družina spominja pri dnevnih molitvah, zlasti pri svetih mašah. * Printed by AVE MARIA PRESS, Lemont, Illinois * Published once monthly - twice in October - by the Slovene Franciscan Fathers, Lemont, Illinois, In the interests of the Commissariat 6f the Holy Cross. Entered as second class matter at the post Office of Lemont, Illinois, under the act of March 3, 1879. Acceptance of mailing at speclal rate of postage provided for in section 1103, act of October 3, 1917. - Authorized July 14, 1945. NOVEMBER 1951. AVE MARIA LETNIK 43. HDctnik P. Bazilij ofm kar brž na nas more s vetnik! ^S^otovo ste že slišali, ko pravijo včasih:“Vsak je svoje vrste svet¬ nik! ” In kadar ga kdo prav pošteno polomi, pravijo drugi posmehljivo :“Ta je pa lep svetnik!” Res je vsak izmed nas svojevrsten svetnik. Eden jaše tega konjička, drug onega; enemu je to povolji, drug se istemu smeje. . . Vedno je bilo tako na svetu in vedno bo. Kakor se spreminja vreme in sledi soncu dež in poletju jesen, tako so različni tudi ljudje. Vsak ima svoj obraz in značaj. Eno pa je lastno vsem ljudem: hrepenenje po sreči. Pa mi povejte nekoga, ki ne želi biti srečen!Le srečo iščejo mnogi tam, kjer je našli ne bodo, celo v grehu. Prava sreča je le pri Bogu in naselila se bo v naše sr¬ ce, če se bomo zares vselej trudili služiti svojemu Stvarniku. Služiti Bogu! Oho, to je pa že drugo svetništvo kot ono, ki sem ga o- menjal zgoraj ! Saj res, saj poznamo celo vrsto svetnikov božjih, ki so nam zgled, kako je treba iskati srečo. In vse polno je še drugih, ki smo jih po¬ znali in so že odšli iz solzne doline: nimajo sicer časti ol¬ tarja, a vendar so svetniki in gledajo Boga. Prav vsi smo kandidati za njihovo družbo v večnosti. Tudi oni so imeli na svetu težave, a molitev je vodila njih čolniček življenja, da so zaman butali vanj valovi. Za jadra jim je bil križ,zara¬ di katerega so prenašali celo prezir, danes pa jim je isti križ v veselje. O, veličastne množice! Franceti in Janezi, Tončke in Maričke. . . Otročički in mamice, ki so na svetu skrbele za svoj drobiž; močni fantje in krepostna dekleta; starčki, ki so nosili osem ali devet križev. . . Nedolžni in oni, ki jim je kes opral grehe. Zdaj pa so tu: dosegli so srečo, po kateri so hrepeneli. . . V čem pa je pravo svetništvo? Nekateri si predstav¬ ljajo za svetnika onega, ki ves dan premoli in se pokori. Hm! To še ne bo prava mera. Kaj pa občutki notranje tolažbe in sladkosti? To so darovi božji, a svetništvo ne. In dobra de¬ la, saj nekateri zmečejo težke denarce zanje ? Tudi to nas lahko vara: lahko so napravljena iz napačnega namena, na¬ puha ali želje po hvaležnosti. Kaj pa potem? Prava svetost je v ljubezni ! Da, v ljubezni in samo v ljubezni, ki po¬ tem uravnava tudi našo molitev - odnos do Boga - in pa na¬ ša dobra dela - odnos do naših sopotnikov po solzni dolini. Kdor še ni začel, naj gre delo! Vsak izmed in mora postati c a h . moč dušam November 1951. uerni B - p - / ater Valentin je odšel na od¬ dih v prijazno vasico. Tu je župnikoval njegov bivši katehet in dobrotnik, ki mu je nekoč pripomo¬ gel do redovniškega poklica. Prihod kateregakoli duhovnika je za vašča¬ ne dogodek, ki jih spravi več ali manj iz ravnovesja. Tako je bilo tu¬ di v naši župni cerkvi naslednji dan nekoliko več molilcev kot navadno. Gospod župnik je maševal pri stran¬ skem oltarju, običajno službo božjo pa je vršil p. Valentin. Pa pustimo njemu samemu besedo ! K obhajilu je pristopilo tisti dan nekaj žena in otrok. Med njimi sem zagledal tudi starega sivolasega mo¬ ža, čigar obličje je izražalo nekaj nadzemskega, ko je zrl z živo vero, z velikim spoštovanjem in iskreno ljubeznijo na sveto hostijo, dokler mu je nisem položil na jezik. Bil sem ginjen, saj sem se srečal z ev¬ haristično dušo, ki na vsakega ver - nega človeka napravi globok vtis. Moja zahvala po maši je bila daljša kot navadno. A kako sem se začudil, ko sem pri odhodu iz cer¬ kve zagledal starega moža še vedno klečati na prejšnjem mestu. Molek je imel ovit okoli roke, a ga ni mo¬ lil. Njegov pogled je bil obrnjen v tabernakelj. Mene ni niti opazil. Po zajtrku sem odšel v gozd, da sam zmolim brevir in se okrepčam v svežem gorskem zraku. Čez dobro uro sem se vrnil in zvedel, da je odšel župnik previdet umirajočega. Sklenil sem, da opravim uro mo¬ litve pred Najsvetejšim. V svoje veliko začudenje najdem svojega neznanega znanca še vedno nepre¬ mično klečati na istem mestu. Nekaj časa sva molila skupno. Ko je odbi¬ lo pol desetih, se je mož dvignil in mirno zapustil cerkev. Saj nisem mogel drugače: moje misli so bile ves čas pri starem možu, ki prav gotovo ni študiral, ni bral duhovnih knjig in ni poznal kake posebne asketične izobrazbe, pa je vendar dolge tri ure brez pomoči knjižice ali molka s tako zbranostjo molil Jezusa v najsvetejšem Zakra¬ mentu. Priznati moram, da sem duhovnik, da z vso dušo ljubim Go¬ spoda, tri ure take molitve pred ta¬ bernakljem pa skoraj ne zmorem. Po končani molitveni uri po¬ iščem gospoda župnika, da zadostim svoji radovednosti. Ta se nasmehne in pravi:“Vedel sem, da me boš o njem vprašal. To je Jože s Hriba, ki vsak dan premoli tri ure pred tabernakljem in vsak večer pride Jezusa počastit še za pol ure. ” “Ali pa ima toliko časa na raz¬ polago?” vprašam začudeno. “Ce ga nima, si ga pa vzame . 324 AVE MARIA Ima veliko posestvo, ki ga vzorno oskrbuje s svojo sestro. Je kakor sveti Izidor in ima prav takšen božji blagoslov. ” In koliko časa živi ta mož tako življenje?” sem radoveden. “O, že veliko let, ” odvrne go¬ spod župnik, “in ko je izšel dekret Pija X. , pristopa vsak dan tudi k svetemu obhajilu. Vesel sem, da ga imam v svoji fari, kajti njegov zgled in njegova molitev prinašata blago¬ slov vsem faranom. ” “Ali je bil vedno tak?” “Nikakor, ” pravi gospod župnik. “Naj ti povem njegovo zgodbo tako, kot mi jo je pripovedoval Jože sam! Razmere v moji župniji so ti tuje, obljubiti mi pa tudi moraš, da boš molčal, dokler mož živi. ” “Prav rad, ” mu molče ponudim desnico. “Jože je postal velik častilec najsvetejšega Zakramenta po neki stavi. Takole mi je sam pripovedo¬ val. . . ” V svojih mladih letih sem bil vojak. Molil nisem posebno rad. Bil sem srednje vrste veren človek. V cerkev sem hodil, ker je bila to pač moja dolžnost. Imel sem bogaboječe starše. Poštenje je več vredno, kot vsi zakladi sveta, je naju s sestro učil moj oče. Mati je vedno naroča¬ la, da ne smeva nikoli pustiti reve¬ ža brez božjega daru od hiše, da morava podpirati cerkev, da morava večkrat dati za sveto mašo in da en krivičen vinar deset pravičnih sne. Ne sestra in ne jaz se nisva poročila, zato gospodariva še danes sama. Lastna skušnja naju je nauči¬ la, da so nauki najinih staršev zla - tonosni, da prinašajo srečo in blago¬ slov. Vzgojena sva bila pametno. Strahov nisva poznala. Vedela sva, da je Bog gospodar živih in mrtvih, da nihče - ne strah, ne mrtvi, ne hudobni duh - ne more škodovati človeku, ki ima čisto vest, pa četudi bi moral stokrat opolnoči na pokopa¬ lišče. Nisem imel še treh križev, ko sem konec avgusta gnal na semenj dva para volov. Prodal sem dobro, kupil druga dva para, pa mi je še ostalo dokaj cvenka v žepu. Bil sem dobre volje in sem si privoščil polič vina. V krčmi sem našel mnogo sta¬ rih znancev in kmalu smo bili v ži¬ vahnem razgovoru. Mimogrede je nekdo omenil staro zgodbo o duhovih in strahovih, ki se je nekoč baje, do¬ godila v sosedni župniji. Odločno sem ga zavrnil, da sem bil že veliko in ob vsaki uri na cesti in na samem, paše nikoli nisem videl nič podobne¬ ga. Za odgovor sem dobil prezirljiv smeh, češ zanikati je lahko pri čaši vina v gostilni. “Stavim, ” pravi dotični, “da si ne upaš biti v cerkvi od desete pa do druge ure po polnoči v noči med praznikom vseh svetnikov in vernih duš ! ” To me je raz¬ dražilo. Pomolim mu desnico rekoč: “Staviva za sodček piva! ” “Velja! ” Med križi je mir in sveti molk... November 1951. 325 Udarila sva v roke. “Samo da nihče ne izve o tej na¬ jini stavi, drugače mi bo gospod župnik še levite bral! ” Vse priče so obljubile molk. Napoti domov me je v duši nekaj težilo. Zdelo se mi je, da je ta stava norčevanje iz božjih reči, a prekli - cati je nisem mogel in tudi ne hotel. Bal se nisem ničesar, ker nisem verjel, da hodijo verne duše nazaj in delajo pokoro tam, kjer so greši¬ le. Možje, ki so bili pri najini sta¬ vi, so trdno molčali in čakali izida. Ker sem spal na skednju, tudi sestri ni bilo treba povedati ničesar. Na večer pred vernih duš dnevom smo odmolili tri rožne vence: enega za verne duše, drugega za starše in tretjega za prijatelje in znance. Ka¬ ko vesel bom jutri zjutraj, ko bo ta neumna stava že končana, sem si mislil, in odšel k počitku. A le za tako dolgo, da je pospala vsa hiša. Potem sem zlezel kot tat tiho iz skednja in se napotil proti cerkvi. Brez težave sem našel ključ in vstopil v svetišče, ki je bilo temno. Le večna lučka .je skrivnostno obse¬ vala tabernakelj. Naredil sem poklon po vseh predpisih natančno in spo¬ štljivo, pokleknil v zadnjo klop ter začel moliti rožni venec. V cerkvi je vladala popolna tihota, le cerkve¬ na ura je enakomerno tikala svoj: tik, tak. Ko je bila prvikrat, sem spoznal, da sem prišel nekoliko pre¬ zgodaj. Nič ne de, sem si mislil, bom zato več molil. Proti polnoči se me poloti neka čudna utrujenost. Ni me zeblo in zaspan nisem bil. A bi¬ lo mi je, kakor da mi hoče ohrome¬ ti vse telo pred nečem neznanim in tujim. Hitro vstanem in stopim po cerkvi gor in dol in s tipanjem do- spem do vrat, ki vodijo na kor. Bom bolje videl, si mislim, ^zlezem po stopnicah in pokleknem v prvo klop. Komaj sem zmolil desetko, že se me zopet poloti ona čudna ohrome¬ lost. . . Presveto Srce Jezusovo, usmili se vernih duš v vicah! V istem hipu bije ura polnoči. Pogledal sem proti velikemu oltarju in videl, da gore vse sveče. In v tej polsvetlobi sem spoznal, da je cer¬ kev polna ljudi. Za razmišljanje ni bilo več časa. Že sem zagledal du¬ hovnika na prižnici. Njegov obraz je zabrisala senca. Govoril je počasi, razločno, ne preveč glasno, a vendar tako, da sem razumel vsako besedo. “Moje ljube, uboge verne duše ! Danes smo se tukaj zbrali z dovolje¬ njem božjega Srca Jezusovega, ki naj bo hvaljeno in češčeno na veko¬ maj !...” je govoril. Postal je neko¬ liko in vsi ljudje v cerkvi so z ihte¬ čim glasom in z vso iskrenostjo od- govorili:“Hvaljeno, in češčeno bodi vekomaj! ” Duhovnik pa je nadaljeval; “Mi se hočemo pokoriti in zadostiti, da smo v življenju Jezusa v najsvetejšem 326 Zakramentu, ki naj bo hvaljen in če- ščen vekomaj. . . - tu je s tihim ihte - njem ponovila vsa cerkev; ki naj bo hvaljen inčeščen vekomaj! - . . .vse premalo častili, spoštovali in ljubi¬ li. O, jokajte z menoj, uboge duše v vicah! ” Komaj je to izgovoril, je začel jokati sam in za njim vsi. Tiho in skrivnostno so zajokale vse duše, ki so bile zbrane v cerkvi. Čez nekaj časa pa je duhovnik zopet molil:“Hvaljen in češčen bodi Jezus Kristus v najsvetejšem Za¬ kramentu zdaj in vekomaj!” Tako je molil desetkrat, potem jokal in zno - va začel. .. Jaz sem molil z njim z vso du¬ šo. Toda tisti tihi skrivnostni jok mi je rezal dušo. Bal se nisem, saj se ob iskreni molitvi vedno čuti Gospodova bližina. Vendar je bila moja duša prenovljena, razorana. Spoznal sem, da sem vse premalo častil Jezusa v najsvetejšem Zakra¬ mentu in sklenil sem, da se pobolj¬ šam. Ko tako razmišljam, bije ura, AVE MARIA katere dotlej nisem slišal. Pogledam po cerkvi - bila je zopet temna in prazna. Malo strah me je hotelo bi¬ ti, pa sem se spomnil Jezusa v ta¬ bernaklju in sem si mislil: pri Njem se ti ne bo zgodilo nič hudega. Tudi ohromelost je minila. Z lahkoto sem ostal v cerkvi do določene ure. - Od takrat pa sem začel živeti in moliti tako, kot živim in molim danes. . . “Tako mi je pripovedoval Jože, ” je končal župnik. “Ali mu niste rekli, da so bile to le sanje?” sem pvrašal. “Seveda sem mu povedal, toda mož se ni dal prepričati. Rekel je, da dobro ve razločevati sanje od resničnega doživetja tiste noči. Ni¬ sem se hotel prerekati z njim. So pač božjemu usmiljenju mogoča vsa sredstva, da pokaže veličino svojega bivanja v najsvetejšem Zakramentu in da si pridobi duš, ki bi ga tu na zemlji častile in živele sveto. In Jože je res taka evharistična duša, ” je končal župnik najin razgovor. ^Gospod 3exus Kristus Ju in po vseh tvojih. X > cerkvah, ki so po . celem svetu, in le +■ slavimo, ker si po ’ svojem svetemkti^u. svet odrešii^-^ UloJfitev Sv. Ir&nčižKA pred IlAjsvetejsun November 1951. 327 P. KAZIMIR OFM dvomil ni. In prav zato, ker tej re¬ snici ni nihče nasprotoval, je razni cerkveni učeniki tudi niso dokazovali in pojasnjevali, kakor so na primer božje materinstvo. Vendar pa je iz njih spisov vsa stoletja jasno, kaj je sveta Cerkev verovala. Šele v šestnajstem stoletju je nesrečni krivoverec Martin Luter tudi to versko resnico o Mariji za- latinskem izvirniku litanij se ta naziv glasi “Mater inviolata”. V slovenščini bi dobesedno prevede¬ no rekli “Mati neoskrunjena”. Tako so ga prevedli tudi drugi narodi, v kolikor so mi bili pisatelji na raz¬ polago. A iz razlag prejšnjih treh nazivov je jasno samo po sebi, da je slovenski prevod še najbolj po¬ srečen izmed vseh in najlepše pove, kaj so sestavljalci litanij z njim ho¬ teli povedati Mariji. Naziv nam hoče povedati, da je Marija ostala prav vse življenje do smrti, tudi po svojem božjem ma¬ terinstvu, “Mati deviška”. Torej Mati in Devica, da je tudi “po poro¬ du čista ostala, ” kakor molimo v molitvah po litanijah o božičnem ča¬ su. “Vedno Devica”, se tolikokrat ponavlja v vsem našem bogoslužju, v besedilu mašnega obreda na njene praznike in v raznih drugih cerkve¬ nih molitvah. vrgel in jo v večini luteranstvo še danes taji in pobija. Mariji je odre¬ kel čast božjega materinstva in tako tudi čast devištva. Prav zaradi Ma¬ rije protestantje še danes nepresta¬ no napadajo katoličane. Ne taje, da je Jezus Bog in da je Marija Njego¬ va mati. A samo mati Jezusa kot človeka. Po njih je Marija kot vsaka druga mati, torej o njenem devištvu po Jezusovem rojstvu ni govora. Pri svoji zmoti se opirajo na besede svetega pisma, ko govore o rojstvu Jezusovem v Beltehemu, da je Marija “porodila Sina prvorojen - ca”j Po teh besedah, pravijo, mo¬ ramo sklepati, da je za Jezusom i- mela še več otrok. Ce pa drži to, je ne moremo imenovati Mater božjo in ne deviško. Da protestantski dokaz ne drži Da je bila Marija “Mati deviška” vse življenje, so verovali vsi krist¬ jani kot versko resnico vse do šest¬ najstega stoletja. Nihče o tem niti in je njih sklepanje zmotno, je jasno samo po sebi. Katoličani priznava¬ mo, da beseda “prvorojenec” more privesti na mnenje o večjem številu 328 AVE MARIA otrok. Toda ta beseda še ni nikak dokaz za protestantsko trditev. Po besedi “prvorojenec” se namreč da prav enako sklepati, da je hotel s tem evangelist povedati, da pred Jezusom ni bilo drugih otrok: da je torej njen prvorojeni ne glede na to, ali je imela še druge za njim. V tem pomenu govorimo o prvo¬ rojencu v vsakem zakonu tudi v na¬ šem vsakdanjem življenju. Ko za¬ konski par dobi prvo dete, pravimo: “To je njun prvorojenček! ” S tem hočemo povedati, da je to prvo dete in niti ne mislimo, niti ne ve¬ mo, če bo temu sledilo še več brat¬ cev ali sestra. Tudi hočemo v na¬ vadnem govoru s tem pač izrazi - ti veselje in srečo zakoncev pri prvem otroku, ki so si ga vendar tako želeli. Torej je jasno, da dokaz lutera- nov ne drži in je njihova trditev zi¬ dana brez podlage. Prav ta beseda govori bolj proti njih krivi zmoti, kakor pa zanjo. Poleg te besede radi jemljejo protestantje v dokaz še drugo. Sveto pismo namreč govori o Jezusovih “bratih”. Toda tudi ta beseda ne po¬ trjuje njihove trditve. Saj imamo v. svetih knjigah več mest, ki govore o bratrancih in sestričnah, a ime¬ nuje jih brate in sestre. Tako jena primer predlagal Abraham Lotu, naj se ločita, da ne bo med njima pre¬ pira, “ker sva brata % Vemo pa, da K Mamici molita... si nista bila brata. Tudi vemo, da seje vhebrejskem jeziku na splošno rabila beseda brat za vse bližnje so¬ rodnike. - Pa saj še danes radi u- porabljamo besedo “brat” v zelo ši¬ rokem pomenu. Člane istega naroda imenujemo brate, enako člane iste organizacije. Prvi kristjani so se vsi klicali za brate in sestre. Kaj bi bilo pravilno, če bi hotel kdo iz tega dokazovati rodno bratstvo? Iz vsega tega je jasno, da je do¬ kazovanje luteranov ne samo eno¬ stransko, temveč tudi zmotno. Z njim ne dokažejo ničesar in ne ovr- žejo vere vsega krščanstva dolgih petnajstih stoletij. Ta pa govori, da je bila Marija “vedno Devica” in je tudi “po porodu ostala”, da torej ni imela drugih otrok. Pa saj to potrjuje tudi že sama krščanska pamet, vse razumevanje božjega učlovečenja in odrešenja, vse pojmovanje Marijinega božjega materinstva in njenega sodelovanja z odrešenjem človeškega rodu. Pa o tem smo razglabljali že pri ostalih nazivih. Bog Sin sam je hotel za Mater “Mater milosti božje”, “Mater pre- čisto”, “brezmadežno”, “nedolžno”, “brez madeža spočeto”. . . In po na¬ šem pojmovanju svetosti si te božje Matere sploh ne moremo misliti, da bi mogla poleg Boga-človeka roditi še več zemskih, grešnih otrok. Saj je dala kri in telo učlovečenemu Si¬ nu neskončnega Boga. Luterani trdijo, da verujejo v Boga in v učlovečenega Sina po Ma¬ riji. Zato je naravnost nerazumljivo, kako morejo o Mariji verovati tako zmoto. Že pojmovanje Boga in vera v Odrešenika bi jim morala govoriti proti. Kaj ni čast božjega materin¬ stva sama dovolj velik dokaz, v kako veliki zmoti so? Če Sina-človeka časte po božje, kako morejo Njegovi Materi odrekati vsako češčenje ? Kdo more častiti sina, pa obenem za¬ vreči njegovo mater? Saj se že na- November 1951. 329 ravna človeška pamet temu upira. Iz vsega je jasno, da je morala biti vera svete Cerkve in vsega kr¬ ščanskega sveta skozi dolgihpetnajst stoletij edino pravilna in globoko utemeljena v bistvu krščanstva. Cernu pa vse to dokazovanje ? Saj vsi katoličani trdno verujemo vse, kar nas uči o Mariji sveta Cerkev. Prav zato, ker moramo imeti zlasti v Ameriki za svojo vero tudi dokaze. Živimo sredi luteranov, smo z nji¬ mi skupaj v tovarnah, pisarnah, smo si sosedje, morda celo prijatelji. Prišli smo z njimi v pogovor o veri in so nam govorili, kako zmotno verujemo in da je prava njih vera. Zlasti pogosto smo slišali mnenja o našem Marijinem češčenju, morda celo zgoraj omenjena dokazovanja. Da, mi vse trdno verujemo. Toda ravno to dejstvo nas sili, da smo o vseh svojih verskih resnicah dobro poučeni. Tako lahko branimo svojo vero, obenem pa dokazovanju dru¬ govercev ne zapademo ter nimamo verskih dvomov, ki bi slabili našo vero. Zato je pa potrebno, da smo tudi o resnici Marijinega vednega devištva dobro poučeni, da jo imamo tudi samo zase dobro z dokazi pod¬ prto. Ce izgubimo Marijo kot svojo nebeško Mater, kaj smo drugega, kot duhovne sAote - brez Matere, ki nam je v duhovnem življenju tako potrebna, kakor je potrebna mati v našem telesnem življenju. Koliko nam torej pove naš novi vzklik Marijinih litanij ! Z njim vsa- kikrat izpričujemo svojo vero v nje¬ no vedno devištvo in jo kot tako tudi počastimo. Z njim ji zadostujemo za krivico, ki ji jo delajo naši bratje po krščanstvu, protestantje raznih ločin. Marija nas je vesela, ko sliši naš proseči klic ;“M a t i deviška, prosi za nas!’” Cvetke grobovom nesimo, kjer noši prijatelji spe, lučke jim zlate prižgimo, da bo jim veselo srce. S solzami grobove rosimo: za rajne tolažba bo to. Za dušice verne molimo, da k Bogu dospejo v nebo... P.K. 330 AVE MARIA Smrt... C C^mrt slikajo navadno zelo ne- prikupljivo: Brez ušes! Saj smrt ne poslu¬ ša nobenih prošenj. Ne moreš je na¬ gniti do usmiljenja ne s kričanjem in ne z glasnim jokom. Brez oči! Da s e učimo: Smrt se ne ozira na nobeno osebo, naj bo mlada ali stara, uboga ali bogata. Koso drži v rokah! V do¬ kaz, da kot kosa kosi vse, kar pride pod njeno rezilo: travo, pa naj bo ve¬ lika ali nizka, suha ali cveteča. Nobeni bilki ne prizanese, kot tudi smrtna kosa ne prizanaša: poseka, vrže ob tla, pobije vsakega človeka brez ozira na starost, mladost, bogastvo in čast. Ob nogah smrti lahko vidiš po¬ teptane in razbite kraljevske krone, vladarska žezla in kardinalske klo¬ buke, generalske palice, lopate in sekire, kladiva in pluge. Vse leži po¬ mešano na tleh pred nogami kraljice smrti. Pred nogami smrti doživljajo svoj poraz vse postave, ki so jih sko¬ vali ljudje. Sveti Janez Evangelist je v svojem »Bil sem enkrat ■— in vse je trepetalo pred mojo močjo.« skrivnem razodetju videl, kako je je¬ zdila smrt na iskrem konju preko vse zemlje in povsod napravila strašno opustošenje. V naših časih pa je smrt postala z nami vred še bolj moderna in napredna: vozi se po vlakih, zna voziti avto, preobleče se v pilota in sede za volan letala. . . Včasih se zdi, da je čisto zmešana in tako divja, da je groza. Seveda: ker nima ušes in je gluha, ker nima oči in je slepa, ker nima možganov in je zmešana. Pa še koso ima v rokah. Gorje koso dati v roke slepcu! Bodimo torej pripravljeni, ker ne vemo ne ure, ne dneva, kdaj pride po¬ slanka božja: smrt.’. . ZADNJIKRAT V CERKEV... “Dan za dnem sem ho¬ dila to pot, dolga deset¬ letja. V hiši božji sem iskala tolažbe za svoje križe in vselej sem jo našla. Zdaj ne bom mo¬ gla več: noge nočejo ubo¬ gati, sapa mi pojema . . . Zadnjikrat se odpravljam sarr^a po poti, da vzamem slovo od ljubljene cerkvi¬ ce. Prihodnjič me bodo nosili. . . Komaj že čakam božjega klica. . . ” November 1951. 331 Č e kdo, potem bi morali mi ka¬ toličani poznati malo več vzajemnosti. Vsaj mi bi morali biti nekako utelešeno pra¬ vilo; Vsi za enega in eden za vse ! Saj mi v prvi vrsti predstavlja¬ mo skrivnostno Telo Kristusovo, vojskujo¬ čo se Cerkev na zem- nalaga ljubezen do bližnjega. To velja posebno še o onih, ki so že na lastni koži čutili bič rdečih val¬ ptov, pa so po dobroti zapadnihbratov in se¬ stra v Kristusu prišli zopet pod svobodno sonce, zdaj so pa po¬ zabili na preostale. .. Ne, to ni krščansko, Več katoliške vzajemnosti Iji, katere člani smo F. po milosti božji. Ta naša vzajemnost bi morala daleč prekašati ono med udi fizičnega te¬ lesa, ki je že sama po sebi tako ču¬ dovita. Narava bi vendar ne smela tekmovati z nadnaravo, nagon z mi¬ lostjo. In vendar katoliške vzajemnosti tako silno pogrešamo. Zlasti naše dni, ko je tako krvavo potrebna. Ko¬ liko naših bratov insestrži v Kristu¬ su ječi v trdi sužnosti brezbožnega oziroma protibožnega komunizma. Mnogi so že z mučeniško krvjo za¬ pečatili svoje versko prepričanje. A mnogo jih te trde preizkušnje ni prestalo. Klonili so, ali klonejo. Samo po svoji krivdi? Mirno lahko trdim, da tudi po naši, ki nam še sveti sonce verske svobode. Name¬ sto, da bi molili zanje, se zanje žrtvovali, dvigali svoj glas v obram¬ bo njihovih pravic, smo tako čudo¬ vito hladno sprejemali njihove obu¬ pane klice; Usmilite se nas vsaj vi, naši bratje in sestre v Kristusu, u- smilite se nas ! . . . O, kako bodo tudi brezbrižni enkrat debelo gledali, ko jim bo predložen življenjski račun o njiho¬ vih socialnih dolžnostih, ki jih niso poznali, o dolžnostih, ki nam jih niti človeško! Pa pravijo ljudje v svoj izgovor: Kaj morem jaz po¬ magati! - Vsak more in mora pomagati, če noče igrati vloge od¬ rezanega uda skrivnostnega Tfelesa Kristusovega ! Nedavno sem bral, kako so pro¬ ti koncu vojne nemški brambovci, starejši in preudarni možje, ki so videli poraz pred seboj, začeli mo¬ liti. In sicer: da bi vodilne može pamet srečala. Eni so si izbrali Hitlerja, drugi Stalina, zopet drugi Churchilla itd. Zavedali so se, kaj lahko posamezni store za skupnost. Zavedali so se, da Bog ni kot kak svetni mogotec, do katerega take prošnje niti ne pridejo, ampak prej izginejo v koš. Bog ne presliši no¬ bene prošnje. Zato je čisto prazen izgovor: Kaj morem jaz storiti! A nam je treba tudi več na zunaj vidne vzajemnosti. Skrivnostno Telo Kristusovo, sveta Cerkev, je nam¬ reč tudi vidna družba. Ko bi mi tudi na zunaj vedno solidarno branili svoje pravice in ne pustili, da bi se protesti svetega očeta, našega vi¬ dnega poglavarja:“Ni vam dovolje¬ no!” razjeknili kot glas vpijočega v puščavi! Mislim, da bi se potem ne upali tako delati z našimi brati in SLOBCDNJAK 332 AVE MARIA Poznate te tri, zbrane na mirovni konferenci? Ko bi za Stalina,Roose- velta in Churchilla več molili, bi danes svet drugače izgledal... sestrami po veri. Pred maso imajo tudi taki strah, ki ga pred Bogom nimajo. Berem, da so angleški katoliča¬ ni vzajemno naslovili na svojo vlado zahtevo: Nobenega posojila Titu, do¬ kler ne odpre svojih ječ in ne izpusti na svobodo zadnjega Bogu in Cerkvi zvestega duhovnika in laika ! - Sicer so angleški katoličani v znatni manj¬ šini, a jih je vendar nekaj milijonov in vlada jih ne more preslišati, pa četudi bi sedela na ušesih. Saj go¬ spodje se boje, da bi ti milijoni pri prihodnjih volitvah temu ali onemu lahko spodnesli stolček. . . Sem radoveden, kdaj bo katoli.- ška Severna Amerika stavila tako zahtevo svoji vladi, ki je nasproti Titu še velikodušnejša kot angleška. In severnoameriških katoličanov je nad dvajset milijonov. Če ti vzaje¬ mno dvignejo svoj glas in zahtevajo od vodstva; Nobenega dolarja Titu, dokler od Boga zajamčeno svobodo v suženjske verige vklepa!... pa bi vlada hitro vedela, koliko ura bije. In če ne, naj bi si katoličani to do¬ bro zapomnili za dan obračuna - volitev. Če se ameriški katoličani kot celota doslej še niso v tisti meri za¬ vedli kot angleški, je dolžnost slo¬ venske katoliške javnosti, jo na to opozoriti. Nedvomno mora biti iz¬ žeta in sestradana Evropa Ameriki hvaležna za njeno ogromno materi¬ alno pomoč. Tudi katoliška Amerika se je po svoji organizirani dobro¬ delni centrali N.C.W.C. sijajno iz¬ kazala in se še izkazuje. A naj ve, da je krik zasužnjenih duš po pomo¬ či silnejši, kot pa krik sestradanih želodcev. Naj tudi tega ne presliši! Bodi med našimi ameriškimi li¬ sti AVE MARIA prva, ki dviga glas za to vzvišeno katoliško vzajemnost! Prepričan sem, da ne bo ostala o- samljena. Že samo veselo oznanilo, da so svobodni bratje in sestre on¬ kraj morja na delu za njihovo osvo- bojenje, bo zasužnjenim trpinom dalo novega poguma k odporu do zmage njihove pravične ter božje pravde. Tedaj: Več katoliške vza¬ jemnosti ! November 1951. MS novi Biflztn Po raznih virih p.Odi lo ofm 'D | omilujem svojega naslednika/’ je rekel Pij X. spomladi leta 1914. RIM: Prenos ostankov bl.Pija X. ob priliki proglasitve blaženim. čiti vojno, ” je izjavil papež poln o- četovske bolečine. Zastopniki av- kardinalu Merry de Val-u. “Ne bom tega dočakal, in videl, toda resnica je, da prihaja strašni svetovni prelom vedno bliže in bliže. . . ” stroogrske monarhije so prišli k njemu in ga v cesarjevem imenu prosili, naj blagoslovi združene nemške in avstrijske armade. Nekaj Meseca julija istega leta se je moral vršiti svetovni evharistični časa je žalostno gledal odposlance. Potem je papežev obraz zalila rde- kongres v Lurdu. Vsaka dežela je poslala svojega zastopnika, celo Japonska in Kitajska. Tri tedne pred kongresom je bil izvršen umor v Sarajevu, ko sta bi¬ la ustreljena nadvojvoda Ferdinand in njegova žena. Papež je bral vojno napoved avstrijske vlade Srbiji. In začela se je tragedija. Videl je stra¬ šno katastrofo, ki je grozila vsemu svetu. Papeški nunciji po glavnih mestih vseh držav so bili obveščeni takoj, naj store vse, kar je sploh mogoče storiti, da bi preprečili vojno. Toda papež je kmalu spoznal, da so vsi napori v tem pogledu brez¬ uspešni. Svet hoče v pogubo. “V starih časih bi bil papež zmožen ustaviti strahovito klanje, toda zdaj sem brez moči, ” je rekel tedaj ža¬ lostno Pij X. Evharistični kongres v Lurdu se je vršil z vsemi slovesnostmi od 22. do 26. julija, skoraj mesec dni po prvotnern načrtu. “Svoje življe¬ nje bi rad dal, če bi mogel prepre- čica v globokem gnevu in bridkih skrbeh. “Ne!” je odgovoril odločno, “Blagoslavljam mir in ne vojno ! To¬ da blagoslavljam vse svoje sinove brez razlike, ki bodo v tem prisi¬ ljenem pohodu trpeli in umirali !. . .” Tak je blagoslov poglavarja svete Cerkve! In koliko so sovražniki božji pisali in govorili med in po prvi svetovni vojni (isto se je po¬ navljalo v našem času !), da je papež blagoslavljal orožje, da bi bruhalo več nesreče. Hudobija pekla je taka izmišljotina! V nobeni knjigi blago¬ slovov katoliške Cerkve ni besedila za blagoslov orožja! Na praznik Marijinega vnebo¬ vzetja dne 15.avgusta 1914. se papež ni dobro počutil, toda opravil je sveto mašo in je tudi sprejemal v avdienco. Skupina Amerikancev je bila zadnja, ki je videla njegov oče¬ tovski smehljaj. Tri dni pozneje je tožil, da mu je slabo in prihodnjo noč je zelo oslabel. Okrog poldneva 19.avgusta 334 AVE MARIA K SLIKAM: Pij X. pri delu Tu je Pij X. počival do proglasitve je imel visoko vročino in je bil po¬ polnoma brez moči. “Naj se zgodi božja volja, ” je ponavljal bolnik. “Mislim, da je z menoj pri kraju. Bog mi hoče v svoji dobroti prihra¬ niti pogled na grozote Evrope, ki bo uničena...” Še isti večer je začel sveti oče umirati. Prišel je kardinal Merry de Val in zbrali so se ostali kardi¬ nali. Papež je ležal malo dvignjen na blazinah in je težko dihal. Na vzglavju je ležal srebrno-koščeni križ. Dve papeževi sestri - tretja je medtem umrla - in nekaj nečakinj je klečalo ob postelji. Ob vzglavju je stal usmiljeni brat, papežev bol¬ niški strežnik. Na drugi strani po¬ stelje so klečali kardinali in komaj zadrževali solze. Ko je papež videl priprave za podelitev poslednjih zakramentov - na mizo so postavili križ in dve sve¬ či - je vprašal kardinala Merryde Val-a, če je res prišel čas za to. Ko mu je kardinal z bolestjo pritrdil, je rekel papež;“V rokah božjih sem, opravite takoj obrede!” Nato je pre¬ jel odvezo, sveto popotnico in za¬ krament svetega poslednjega olja. S težavo se je bolnik trudil, da bi bil z duhom prisoten. Vse obrede je iz¬ vršil kardinal Merry de Val. Ko je končal, je padel kardinal na kolena in bridko zajokal. Nato so vsi okoli klečeči slišali papežev glas;“Popol- noma se odpovem sam sebi! ” Potem je Pij X. sam odgovarjal pri molit¬ vah za umirajoče z glasom, ki je po¬ stajal vedno slabotnejši, tišji. Naenkrat je začel zvoniti veliki zvon pri Sv. Petru; v znamenje, da se sveti oče bori s smrtnimi teža¬ vami. V vseh rimskih cerkvah so se zbrali verniki in molili za umira¬ jočega očeta. Ljudstvo se je zbiralo na trgu sv. Damaza. Bridkost se je odražala na fijih obrazih. Tisoči so klečali pred Najsvetejšim v baziliki sv. Petra. Čudovit je bil pogled na umira- November 1951. jočega svetniškega papeža: njegova siva glava je mirno počivala na bla¬ zinah. Oči so bile široko odprte, mir je odseval iz njih. Po obrazu je bil razlit lahen smehljaj, ki ga je spremljal vse življenje. Vse papeže¬ vo obnašanje je kazalo lahek pogled v obličje smrti. Nekaj po eni uri po polnoči, dne 20. avgusta je bolnik široko odprl svoje oči in zdravnik je opazil, da se njegove ustnice premikajo. Pa- 335 pež se je trudil, da bi nekaj povedal in zdravnik se je sklonil k njemu. Nenadoma pa se je umirajočemu po¬ vrnil govor. Poslednje besede veli¬ kega Pija X. so bile jasne in raz- ločne:“Skupno v enem! Vse stvari v Kristusu !. . . ” Trenutek pozneje je zdravnik potipal žilo in je moral naznaniti; Srce visokega bolnika, predobrega svetniškega očeta, je zastalo. . . Grob... ^Ues svet je morje in ljudje smo ponosni valovi na razburkani vo¬ di. Obrežje pa je smrt. Na tem obrežju se bodo končno valovi živ¬ ljenja razbili. Skopuh in ti, bogatin, pojdi in od¬ pri oni grob z napisom: “Kralj Krez - Najboga¬ tejši!” Namesto polne vreče denarja boš našel peščico pepela, name¬ sto kapitala obresti pra¬ hu. In pomisli: Tako da¬ leč boš prišel tudi ti! Na tem obrežju smrti se bodo valovi tvojega življenja razbili. Uče¬ njak, pojdi in odpri oni grob z napisom:“Salo- mon - Najmodrejši! ” Tam boš našel lobanjo brez možganov, prazno črepinjo. Tu ima vsa u- čena zgovornost svoj konec. In pomisli: Tako daleč boš prišel tudi ti ! Na obrežju smrti se bodo valovi tvojega živ¬ ljenja razbili. Ti, ki daš toliko na svojo moč, poj- di in odpri onile grob z napisom:“Samson -Naj¬ močnejši!" Našel boš nekaj kosti. Nobena ni več toliko trdna, da bi mogel z njo streti en sam oreh. In pomisli: Tako daleč boš prišel tudi ti! Na obrežju smrti se bodo valovi tvojega živ¬ ljenja razbili. Nadutež, ki hočeš vladati vse in ti niso mar krivice: od¬ pri grob z napisom: “Ne - ro-Grozni!” Našel boš poteptan prah, ki ne bo nikoli več dajal ukazov. In pomisli: Tako daleč boš prišel tudi ti! Na obrežju smrti se bodo valovi tvojega živ¬ ljenja razbili. Ti, ki daš toliko na svojo le¬ poto in zanjo toliko žr - tvuješ: pojdi in odpri grob z napisom: “Helena - Najlepša!” Našel boš namesto nekdanje lepote ostudno mrtvaško krin¬ ko. In pomisli: Tako da¬ leč boš prišel tudi ti! Ne navezuj svojega srca na svet, ki mine ! Iščimo si zakladov, ki jih rja ne sne in jih tudi grob ne konča ! bra- NovoposveČeni škof Fulton Sheen govori ob priliki blagoslova novega škofijskega semenišča v mestu La Crosse,Wis u Poslušalo ga je petnajst tisoč ver¬ nikov. Chicaški kardinal Stritch govori dečku o družinsl rožnem vencu. Kakor izgleda, se ga dečko boji. Marijina legija ima v Londonu takle voŽicek, da z njim prevaža po cestah knjižice proti komunizmu in brezboštvu. Samo lani jih je razdelila dva milijona. Francozi so izdali po¬ sebno poštno znamko v spomin sv.Janeza Bap¬ tista De la Salle, usta¬ novitelja krščanskih tov. škof F Škofi je vešč m jem pro va son napravi v Washi Veličastna romarska cerkev Na¬ še Gospe lasaletske visoko \ francoskih planinah. Stoji na kraju, kjer se je Marija prikazale pred sto leti kmečkim otrokom. po- bra- Spodaj je slika novega svetnika, kapucinskega brata Igrači ja. Kanoni- Znana kitajska deklica Patsi Li, ki jo je med voj¬ no rešil vojaški kaplan Fred Gehring CM na otoku ob priliki a v mestu tisoč ver- Škof Richard Gerow iz škofije Natchez,Miss. je vešč matematik. V svo¬ jem prostem času izdela¬ va sončne ure. Tole je napravil za NCWC urad v Washingtonu. kev Na- soko v oj i na ikazala kom. Pred tem oltarjem je klečal Krištof Kolumb, predno se je podal na pot v novi svet. Kapela spaad k fran¬ čiškanskemu samostanu v La Rapida v Španiji. V tem samostanu je Kolumb tudi nekaj časa živel in dotični frančiškani so prosili za njegovo stvar pri španski kraljici Izabeli. so izdali •tno znamko v v.Janeza Bap- la Salle, usta- crščanskih IRTPn® t FMAISE AVE MARIA pridnih rok. Našel bo v tem prazniku priložnost, da pokaže čednost hvaležnosti, ki je men¬ da med drugimi krepostmi naj¬ lepša in nad vse cenjena. Skoraj preveč se zdi piscu katoliškega lista opomniti svoje bralce, da je ta dan prav za prav dan veroizpovedi v previ¬ dnost božjo. Pravomisleči člo¬ vek bo takoj priznal: Vsemogočni, dal si mi dvoje rok in dvoje nog, da delam. Dal si mi um, da snujem svoje o- pravke. Dal si mi srce, da si dajem korajžo in pogon v svojem trudu. Toda če Tvojega blago¬ slova ne bi bilo in Tvoje volje, ki moje delo osrečuje z uspehi in blagodatjo: vse potne srage, T0 /redsednik Združenih držav ^a/iva/ni Jan P.Aleksander ofm ves moj trud in pehanje bi bilo zastonj! Da bi moral spominjati katoliča¬ na, naj ta dan pade na kolena in pri¬ zna, da je vse od Boga, se mi zdi odveč. Pozabljamo pa katoličani marsi¬ kdaj, da so med dobrinami božjimi tudi dobrote, nevidne in same ob se¬ ameriških letno izda priporočilo naj se državljani po zgledu prvih naseljencev izkažejo hvaležni za vse dobrote, ki jih prejemajo. Zato tudi letno odreja, da se v ta namen slavi poseben Dan zahvale. Ta Dan zahvale ima poseben mik za ameriške naseljence, ker jim je miza preobložena z jestvinami, ki jih drugače ne nadjejo vsak dan na jedilnem listu in na krožniku. Že mesece prej ti prihaja ta praznik v spomin, ko se voziš mimo naših farm: stotine puranov maste za to slovesno priložnost. Okna naših šol so okrašena z otroškimi slikami te¬ ga velikaša iz kraljestva kuretine. Oglasi po časopisih bodo meseca no¬ vembra kar naprej nosili v naše mi¬ sli veliko pojedino. . . Kristjan bo našel seveda v Dnevu zahvale vse več kot priliko, da za¬ dosti želodcu in se baha s pridelki bi umljive, ki vse prevečkrat ne najdejo odziva hvaležnosti v našem srcu. In vendar bi se morali tudi za te zahvaljevati Bogu. Ena takih dobrot, ki je katoliča¬ nu prirastla, da se je nič ne zaveda, je že naša vera sama. Ali ti je že kdaj prišlo na misel, da bi se Bogu zahvalil za dobroto prave katoliške vzgoje ? Malokdaj se zahvaljujemo Bogu za milost, da nam je dal dobre katoliške starše, ki so nas vzgajali v pravem duhu in pravem pojmovanju življenja. Ko človek gleda, s kolikim veseljem se spreobrnjenci iz drugih verskih lo¬ čin obračajo k Bogu v hvaležni mo¬ litvi za milojst vere, potem šele ga postaja sram, da je tako malo za¬ hvaljeval Boga za blagodat katoli- čanstva. Ali ti je kdaj prišlo na misel, da November 1951. 339 bi se Bogu zahvalil za dobroto svo¬ bode in svobodnega življenja sploh ? Recimo za dobroto, da te je presadil v grudo ameriške dežele, kjer sicer ni vse zlato, kar se sveti. A vendar Amerika ni dežela, kjer bi ti zabra- njevali častiti svojega Boga, kot ti vest naroča. Amerika ni dežela, kjer bi te zaprli, če hodiš ob prvih petkih k zakramentom; kjer bi te postavili pred sodišče, ker hočeš biti zvest svojim verskim načelom. Ali ti je kdaj prišlo na misel, da da bi to hvaležnost ne le z molitvijo pokazal, temveč jo tudi dejansko podprl z lepim bogoljubnim življe¬ njem, z oznanjevanjem božje posta¬ ve ? Kakor je najlepša pridiga tista, ki ne pride po jeziku, ampak hodi po nogah - tako je tudi najzaslužnejša hvaležnost tista, ki ni le vnanja. Prava hvaležnost se ne kaže le v izrazih vnanjega bontona, da veš iz¬ ražati hvaležnost z navadnim; Hvala lepa! Prava hvaležnost se v dejanjih kaže. Katoličanova hvaležnost se bo najlepše izražala s tem, da tudi svo¬ je korake umeri po božji volji, svoje roke usmeri v božjo voljo in svoje srce ustroji po pravcu Kristusovem. S \o je slavnemu glasbeniku Jožefu Haydnu umrla žena, se je umaknil v samoto. Bil je slab in bolehen. Toda Dunajčani bi radi imeli slavnega mojstra še enkrat v svoji sredi. Priredili so v dunajski univerzitetni dvo¬ rani Haydnovo “Stvarjenje" in povabili na predstavo tudi komponista. Mojster se je prestrašil, ko je prejel povabilo. Dolgo je premišljal, če mu bodo njegove telesne moči še dovolile, da bi se prikazal v koncertni dvorani. Toda srce je zmagalo. Orkester je bil na mestu, dvorana zasedena do zadnjega kotička. Sli¬ šal si le rah!o šepetanje. Tedaj so se odprla vrata in na nosilnici so pri¬ nesli v dvorano Haydna. Spremljali so ga visoki cerkveni in svetni dosto¬ janstveniki. Tisočglasni vihar navdušenja je zadonel: “Naj živiHaydn! "Nato to so zadonele trobente. Umetnik je sedel poleg dunajskega nadškofa. Tiho mu je poljubil ško¬ fovski prstan in solza, ki je kanila nanj, pove več kot tisoč besed. Rektor univerze, veliki Beethoven in drugi so ga pozdravili. Samo roko jim je bil zmožen podati. Dunajske dame so ga ogrnile z dragocenim pajčolanom, z odra pa so ga počastili z deklamacijami in pesmimi. Vsa dvorana je bila ginjena ob pogledu na tresočega se starčka. Pričel se je oratorij-verska skladba zvso spretnostjo in dovršenostjo, zakaj ljubezen je posodila umetnosti najlepši polet. Haydn je komaj spoznal svoje delo. S povešeno glavo je prisluškoval melodijam bolj z dušo kot z ušesi. Po končanem prvem delu se gromovito ploskanje ni hotelo pomiriti. Haydn pa se je dvignil in pokazal z roko proti nebu. “Vse to je od zgoraj, ” je zaklical s tresočim se glasom. Nato je zaprosil, naj ga odpeljejo iz dvorane. Takrat je bil zadnjikrat med svojimi ljubljenimi Dunajčani. In njegova zadnja beseda v javnosti je veljala Njemu, od katerega pride vsa umetnost in vsa lepota. . . Globokoverni Haydn živi v svojih skladbah. Svetovnoznana je zlasti nje¬ gova zahvalna himna “Hvala večnemu Bogu”, ki jo pojejo v vseh jezikih. San Franciscu je policaj prodajal po hišah vstopnice za ve¬ selico, ki jo prirede vsako leto možje posta¬ ve. Prišel je tudi na dom, kjer je vsa druži¬ na ravno kleče molila sveti rožni venec. Gospa mu je prišla odpreti in ga je pokarala: “Kaj ne veš, da je zdaj v radiu ura rožnega venca in so vse družine pri moli¬ tvi?” Policaj se je lepo opravičil in hotel oditi, češ da bo prišel pozne¬ je. Toda dobil je tale odgovor: “Ne boš prišel, ne ! V hišo moraš stopi¬ ti in z nami moliti do konca!” Pravijo, da je poli¬ caj res klečal z družino do konca molitve. Bese¬ da o pravem času vedno pravo mesto najde. . . |^es drži pregovor, ki pravi: Kakršno je življenje, taka je tudi smrt! Ko se je znani nacist Fey vječi obesil, da bi ušel smrtni ob¬ sodbi, je pustil listič s svojimi zadnjimi bese¬ dami. Tole je napisal pred svojim samomo¬ rom: “Mi smo zapustili Boga, Bog pa nas !” Strašno spoznanje vojnega zločinca, ki je leta in leta vodil svoj narod v pogubo. Bog ne daj, da bi morali isto reči tudi današnji vodi¬ telji narodov pred svo¬ jo smrtjo! ^^meriški Zahvalni dan bo kmalu dr¬ žavni praznik vse Ame¬ rike, ne le Združenih držav. Brazilija ga je sprejela leta 1949. , za kar ima največ zaslug brazilska Zveza Noeli- stov, katoliška socialna ženska organizacija. Za letošnji 22. november je Brazilija sprejela tu¬ di vseameriške zahval - ne obrede, na katere je bil povabljen tudi new- yorški nadškof kardinal Spellman. Amerikanci smo Bo¬ gu zares veliko dolžni in se mu imamo kaj za¬ hvaliti. A moramo ga tudi prositi, da nas v prihodnje ubrani šibe, ki tako neusmiljeno biča Evropo in Azijo. |Ma obisk v Ameriko je prišel irski du¬ hovnik Brian Tracy. Ču¬ dil se je, ko so mu pri¬ povedovali o naših šo¬ lah in je povedal tole: “V severnem delu ir¬ skega otoka je država, ki naravnost dela proti katoličanom. Toda za¬ veda se važnosti šol in podpira tudi katoliške šole ter plačuje 65% AVE MARIA vseh stroškov. Šolo po¬ zida in ji pomaga, do¬ kler nima dovolj študen¬ tov. Ko ji plačamo 3 5%, da šolo pod našo oblast,” je pravil irski duhovnik. Združene države pa i- majo tako širok katoli¬ ški šolski sistem, a od države nobene podpore. Sicer zdaj razpravljajo v Washingtonu, naj bi federalna vlada podpi¬ rala vse ameriške šole. Prav bi bilo, ko bi tudi katoliške šole dobile to, kar jim po pravici gre. Kaj pravite ? \/atikanski radio je objavil vest, da so so komunistične oblasti na delu za svojo izdajo svetega pisma. Na mi¬ lijone izvodov v vseh jezikih sveta hočejo ti¬ skati in razdeliti med ljudstvo. Kako je satan zvit in prebrisan! Kaj vse bo v tej izdaji izpu¬ stil in pridal, da bo no¬ ve množice odtrgal Bo¬ gu in Cerkvi! Tolažiti nas mora samo zavest, da bo laž na koncu pora¬ žena in poteptana. drava šala je vedno na mestu. Tudi sveti in veliki možje so jo poznali. O papežu Pi- ju IX. pripovedujejo, da je večkrat kako iztuhtal. Nekega dne je imel sejo s kardinali. Eden izmed njih ga je vprašal, ako n.ima morda kako vpra¬ šanje, ki bi ga lahko razvozljal kardinalski zbor. Sveti oče je trenu¬ tek pomislil, nato pa je November 1951. vprašal: “ Povejte mi, zakaj Cerkev tako pri¬ poroča vernikom, naj večkrat izrečejo vzklik: Prosi za nas sveta božja Porodnica ? ” Kardinali so resno premišljevali ter se o vprašanju razgovarjali in vsak je hotel prav u- čeno odgovoriti. Končno so priznali, da nimajo pravega odgovora. Obr¬ nili so se na svetega o- četa. Ta pa jim je s smehljajem na licu od¬ govoril: “Odgovor je či¬ sto lahek in se glasi: Da postanemo vredni obljub Kristusovih ! ” |^atoliški zdravniki v Kanadi so na kon¬ gresu v Montrealu med drugim razpravljali tudi o evtanaziji. Saj o tej se zadnje čase toliko govori. S to besedomi- slimo pravico zdravni¬ ka, da na zahtevo bolni¬ ka ali njegovih sorodni¬ kov sme pospešiti smrt in s tem skrajšati bol¬ niku trpljenje. Kanadski zdravniki se popolnoma strinjajo s katoliškimi načeli, da je tako ra¬ vnanje nedopustno, ker je zdravnik samo čuvar, ne pa gospodar člove¬ kovega življenja. Edini Gospodar življenja je Stvarnik sam, ki nam včasih v našo lastno ko¬ rist pošilja tudi dolgo¬ trajno trpljenje. Ob tej priliki se spo¬ minjam slovenske ma¬ mice, ki je umirala po večletnem hudem trplje¬ nju. Komaj je že dihala, pa je vzdihnila na smrt¬ ni postelji: “Oh, ko bi mogla še nekaj uric ži¬ veti in gledati svoje o- troke ! Na svetu je kljub trpljenju tako lepo!. . . ” gotovo ste že slišali o s vetovnoznanih pasionskih igrah v vasi Oberammergau na Nem¬ škem, kjer že dolga le¬ ta po obljubi vsa vas i — graKristusovo trpljenje. Samo v svetem letu 1950. je te igre obiskalo nad pol milijona gledalcev, kar je gotovo rekordno število. ^veti oče Pij XII. je za zaščitnika tele¬ fona, radia in televizije določil svetega nadange¬ la Mihaela. Zakaj bi ne imele nebeškega zave¬ tnika tudi te moderne naprave, ki lahko nare¬ de toliko dobrega, če jih le prav uporabljamo. V studio-dvorani va¬ tikanske radijske posta¬ je so svojemu nebeške¬ mu zavetniku v čast pri¬ redili že več koncertov. 341 Dreganjanje v komu- ■ nistični Češkoslo¬ vaški stalno narašča. Vatikanski radio je pred kratkim objavil, da se zaradi sedanjih tež¬ kih razmer v tej državi smejo katoličani poro¬ čati brez duhovnika. Po¬ roke bodo imele popolno veljavo, da ženin in ne¬ vesta le pred dvema pričama izjavita, da že - lita biti poročena tako, “kot velja pred Bogom in Cerkvijo”. Cerkveno pravo to dopušča, če ni v bližini nobenega du¬ hovnika in ga verjetno mesec dni ne bo. - Iste naredbe so veljale vse dolgo preganjanje v Me¬ hiki, tako so se skrivaj poročali vso nemško o- kupacijo po našem Go¬ renjskem in Štajerskem. Njad milijon kanad¬ skih katoličanov s e je zadnji čas pridružilo ameriškemu gibanju sv. rožnega venca. Tudi ti bodo vsak dan molili to molitev, ki jo je Marija sama v Fatimi tako ze¬ lo priporočala in po njej obljubljala svetu mir. Ali jo ti že moliš ? ? ? V/erouk je postal ob- * vezen predmet v vseh sirskih javnih šo¬ lah. Vsak učenec bo i- mel temeljit pouk o svo¬ ji veri. Ko bi sleherna država napravila tako! MESEČNI NAMEN MOLITVE ZA PRAVIČNEJŠE RAVNANJE MED NARODI 77 teh sedemindvajsetih letih, ko je Aleksander Serenelli delal po¬ koro in so Gorettijevi otroci dorast- liter se razkropili po širnem svetu, Marija ni bila pozabljena. A bile so težave, kako začeti proces za pro¬ glasitev svetnikom. Marijino truplo je še vedno počivalo na pokopališču pod kamenitim križem. Leta 1928. pa so se začeli za slučaj zanimati redovniki-pasionisti. Z dovoljenjem cerkvenih in svetnih oblasti je bilo dekličino truplo prenešeno v cerkev Marije milosti, kjer je že dolgo let čakal spomenik, postavljen mučen- kinim zemeljskim ostankom. Na to slovesnost je prišla Marijina mati in iz Amerike se je vrnil brat Mario. Navdušeni govor je imel pri tej pri¬ liki Msgr. Salotti, poznejši kardinal. Poudarjal je neustrašenost in čudo¬ vito moč male mučenke. Za to slo¬ vesnost so tiskali in razdeljevali Marijine slike, pasionist p.Avrelij pa je izdal njen življenjepis. P. Maver, poznejši rimski pro- vincial pasionistov, je vzel spretno v roke Marijin slučaj. Toda pravi uradni postulator za Marijino pro- glašenje blaženim je postal šele le¬ ta 1935. Dne 31. maja istega leta so izbrali v navzočnosti kardinala Gra¬ nita Pignatellija poseben odbor, po¬ sebno sodišče, ki naj zaslišuje priče o tej zadevi. Pričalo je petindvajset oseb. Dne 1. junija 1938. je bil iz¬ dan odlok sv. stolice, da proces za proglasitev blaženim sme steči. Po uradni preiskavi Marijinega trupla, ki se je vršila dne 27.oktobra 1942. in po vestnem študiju svetovalcev, konzultorjev sv. kongregacije obre¬ dov, je bila prva pripravljalna seja dne 30. januarja 1945. Torej po več kot desetih letih skrbnega dela, je papež Pij XII. končno dne 21. maja 1945. izdal dekret o priznanju Ma¬ rijinega mučeništva. Toda preteklo je še blizu dve leti, da je bila Mari¬ ja slovesno proglašena blaženim, kar seje zgodilo dne 27.aprila 1947. Slovesnost proglasitve je pripe¬ ljala v Rim šestnajst tisoč članov in članic mladinske katoliške akcije. Od teh jih je bilo pet sto samo iz Nettuna in tisoč iz škofije Senigallia, smrtne škofije nove blažene. Seni- galski škof je Marijo birmal, jo ta¬ ko pokrepčal z zakramentom Svete¬ ga Duha, ki ga je tako zelo potrebo¬ vala: isti škof je imel pri ganljivih obredih proglašenja blagoslov z Najsvetejšim. Ko pa so bili obredi končani, je Pij XII. poklical k sebi mater in sorodnike nove blažene, z njimi govoril ter posebej čestital materi. Saj ni malenkostna sreča, da je bila priča, kako je bila hčerka povzdignjena k časti oltarja. Naslednji večer je sveti oče na¬ govoril veliko množico, ki je prišla November 1951. k tej slovesnosti. Poudaril je, da je povišanje Marije Goretti k časti ol¬ tarja po pravici vzrok največjega veselja za vsakega mladega kristja¬ na, ki mu je življenje po veri resna zadeva. V novi blaženi, je dejal pa¬ pež, vidimo popolni sad onega kr¬ ščanskega doma, kjer člani družine molijo, kjer so otroci vzgojeni v strahu božjem in pokorščini do star¬ šev, v ljubezni do resnice in v neo- madeževani sramežljivosti. Vidimo sad doma, kjer se otroci uče biti zadovoljni z malim in biti priprav¬ ljeni pomagati znotraj in zunaj; kjer naravni življenjski pogoji in nadna¬ ravna pomoč vzajemno delata, da otroci rastejo v starosti in milosti pri Bogu in pri ljudeh. Ta prastari način vzgoje se ne more z ničemer nadomestiti. Kjer je ta način vzgoje izginil, tam izgine iz družin in do¬ mov blagostanje in prava družinska sreča. V mladi mučenki je sveti oče posebej podčrtal krepost hrabrosti ali neustrašenosti, ki je obenem va¬ ruhinja in sad devištva. Pri Mariji ne vidimo samo one¬ ga naravnega in navadnega čuta sramežljivosti. To je bil junaški od¬ por, ko je videla nevarnost, v kate¬ ri se nahaja. Sramežljivost je obu¬ vala tudi pod bodalom morilca. V onem groznem trenutku, spominja sv. oče svoje poslušalce, Marija ni mislila na svoje bolečine, temveč na strahoto greha, ki se mu je z vsemi močmi uprla. Sv. oče je izrazil svoje veliko veselje, ko je videl neštete množice, ki so prišle častit novo blaženo. To mu je bil dokaz, da je še vedno mno¬ go mladih, idealnih ljudi, ki so zve¬ sti svojemu krščanskemu pokolenju. Vsi ti po mestih in po deželi, na vseh svojih različnih položajih doma in zunaj doma varujejo in ohranjajo spoštovanje do sami sebe. Pa še več bi bilo teh dobrih ljudi, če bi bilo mnogo dobrih staršev, ki bi na to pazili; in če bi bilo več otrok, ki 343 bi se v tem oziru dali dopovedati in prav poučiti. Marijina hrabrost je bila hranje¬ na z globoko ljubeznijo do Kristusa. Ni znala brati, pravi sv. oče. Ubo¬ štvo in oddaljenost sta ji zabranila pot do šole. Toda njena ljubezen ni poznala niti težav, niti daljav. Bolj pridno se je oprijela dela, da je po¬ tem lahko hitela k pouku katekizma. Da prejme Jezusa v sv. obhajilu, se ni ustrašila dolge poti v hudi poletni vročini, ko je še tešč hitela po pra¬ šni cesti pod žgočim soncem. Nekoč je rekla svetniška deklica; “Saj ne bom mogla dočakati jutra, da bi pre¬ jela sveto obhajilo!” Tako je bilo njeno hrepenenje po združenju z Je¬ zusom. Jutro je prišlo in prišel je Jezus. In kakšno jutro in kakšno združenje z Jezusom je slednjič pri¬ šlo za Marijo ! Saj je še isti dan, ko je izgovorila te besede, prelila svo¬ jo kri, da bi ostala zvesta Ženinu čistih duš. Angelo Goretti iz New Village, N.J. gleda sliko svoje sestre - svetnice. 344 AVE MARIA Od tistih Marijinih dni - kakšna sprememba je prišla v življenje na¬ ših deklet in žena. Saj se današnji ženski svet sam meče v javno in ce¬ lo vojaško življenje. Če hočemo, da te globoke in prenagljene spremem¬ be ne bodo imele prehudih posledic na nravnem in verskem polju žene, je treba eno; Vsaka žena, vsako de¬ kle mora biti trdno prepričano o notranji, nadnaravni vrednosti žen¬ ske časti, ki se je tako lepo leske¬ tala v kratkem Marijinem življenju. Vse morajo predvsem imeti duha prave vere in sramežljivosti. Ne samo naravni, nezavestni čut sra¬ mu, ampak njih srce mora posedo¬ vati skrbno negovano krščansko krepost. Komur je pri srcu dobro človeške družbe ter časna in večna korist žene, naj povsod podpira javno dostojnost, ki varuje dosto¬ janstvo žene. In kakšni so danes iz- gledi v tem oziru? Ne motim se, je dejal sveti oče, če rečem, da ni še nikoli v zgodovini človeštva bilo do¬ be, ki bi se tako pregrešila proti ženi, kot ravno naša. Katera sila bi bila dosti močna, da bi spreobrnila tiste, ki so izpridili sami sebe in izpridili druge? Kaj naj bi zbudilo iz odrevenelosti toliko plašne in ne¬ marne kristjane ? . . . Toda čudež bo izpolnjen. Kri mučenke in solze spokornika se bo- bo združile v skupno, uspešno mo¬ litev našega časa. V to zaupamo in naše zaupanje ne bo osramočeno. “Če so grehi obilni, je milost še o- bilnejša”(Rim 5,20). Poglejmo Cer¬ kev! Poglejmo vedno naraščajočo množico ljudi, ki veruje, ki moli, ki si nalaga premagovanja in mrtvila! Poglejmo novega človeka, ki pre¬ lamlja z vsem, česar Bog noče in ki izgovarja odločni “da ! ” k vsemu, kar Bog hoče in ukazuje. In ti ne bodo mirovali prej, dokler ne pripeljejo h Kristusu in k Njegovemu zakonu vse tiste, ki so daleč od Boga. In ti so naše upanje, ti so naše veselje. Tako je govoril namestnik Kri¬ stusov. Dalje prihodnjič 1948. Služboval sem pri upravi neke¬ ga državnega posestva, ki je bilo pred vojno seveda osebna last. Na tem po¬ sestvu je stala farna podružnica sve¬ tega Petra. Cerkvica je bila v času zadnje vojne in po njej oropana,prazna in zapuščena. Le bronasti zvon je po čudnem naključju ostal. Iz vse okolice so Nemci po kapitulaciji Italije odpe¬ ljali zvonove; le redki so bili prime¬ ri, da so manjši zvon pustili kot znak v slučaju ognja. Naš je ostal, ker je bil kraj med visokimi hribi in težko dostopen. Župnik pri tukajšnji fari, ki je štela komaj sedem vasi, je bil že sta¬ rejši gospod. Zaradi svojega mirnega značaja je bil povsod priljubljen. Bil je zelo skrben in dober pastir. Sam je izvršil vsa električna dela v cerkvi in tudi po vasi. Tudi pokopališče je sam oskrboval. V sto in sto primerih je župljanom rad pomagal in se žrtvo¬ val. Že prvo nedeljo po svojem službe¬ nem prihodu na ta državni sektor sem šel k sveti maši, nato pa redno ob ne¬ deljah in praznikih. To pa je v naši novi državi trn v peti naprednjakom November 1951. nove dobe. Tudi gospod župnik je po¬ stal pozoren na novega župljana - dr¬ žavnega uslužbenca, ki setako javno upa kršiti državno postavo in hodi v cerkev. Upal je, da bom mogel fari kaj koristiti in je res pred veliko nočjo poslal k meni cerkvenega moža. Pro¬ sil me je za dovoljenje, da bi smel prepeljati zvon iz državnega sektorja v farno cerkev. Seveda sem stvar ra¬ zumel in rade volje pristal. Da pa se¬ be krijem pred novo'vlado, ki je tako “naklonjena” Cerkvi, sem prosil za župnikovo potrdilo o prejemu “za¬ časno izposojenega zvona”. Še isti dan so se vršili tajni se¬ stanki narodnega osvobodilnega od¬ bora, seveda proti meni in župniku. Toda ohranil sem mirno kri. Za praznik svetih apostolov Pe¬ tra in Pavla me je gospod župnik na¬ prosil za dovoljenje, da bi podružnico sv. Petra malo očistili in skromno pri¬ pravili za sveto daritev. Saj že pet let ni bilo v cerkvici svete maše. Se¬ veda sem pristal in obljubil, da bom k maši prišel tudi sam, saj je cerkvi¬ ca pred nosom.Ker pa novaJugoslavija ne obhaja praznikov, sem moral na predvečer naročiti delavcem, naj pri¬ dejo na delo. Nihče ni bil navdušen, razen treh organiziranih komunistov. Tako smo se zmenili, da pridejo na delo eno uro prej in bomo zato skupno lahko prisostvovali sveti maši in u - stregli Bogu in z dovršenim delom tu¬ di vladarju Titu. Tako smo tudi storili. Napravili smo določeno delo in bili pri sveti maši, dočim so si delavci bližnje mi- zarsko-tesarsko-zidarske zadruge kar sami napravili praznik in niso prišli na delo. Tajnik odbora, ko¬ maj dvaindvajsetleten fant, pa me je že naslednji dan tožil okrajnemu na¬ rodnemu tožilstvu glede zvona, cer¬ kve in praznikove maše. Še predno sem bil klican na zagovor, sem sam odšel v Ljubljano na ministrstvo za delo ter “tovarišem” vse razjasnil. Opravili smo delo v redu kljub maši, 345 dočim so si naši tožilci sami vzeli prosto - kdo je torej saboter? Tako sem jih vprašal in ko so videli dej¬ stvo, so umolknili. Toda mladi tajnik je obljubil, da se bo maščeval na nas, kjer koli bo prilika nanesla. Prva se mu je po¬ nudila, ko je prišel župnik prosit od¬ bor za nakazilo enega para podplatov. Tedaj je rekel župniku: “Nič ti ne dam! Saj ti ni treba iti nikamor, v cerkev greš pa lahko bos !” Fant je pozabil, da je župnik zastonj napeljal elektriko po vsej vasi in ji oskrbel tudi elektri¬ čno žago. . . Drugo maščevanje se mu je po¬ srečilo, ko so farani brez župnikove vednosti zbrali prostovoljno nekaj ži¬ veža za svojega dušnega pastirja, ki je bil itak brez vsakih sredstev. Taj¬ nik je po neki vohunki zvedel in poslal narodno milico, ki je sredi noči čakala na voznika in mu zaplenila vso zbirko za gospoda župnika. Voznika so farani rešili iz zapora šele čez nekaj dni. Tajnik je stalno priganjal mladino ob nedeljah in praznikih na udarniško delo. Neko nedeljsko jutro so morali podirati visok kamenit zid starega dvo¬ rišča, ker so potrebovali kamenje za zadružni dom. Na vogalu zidu je bila prizidana kapela Matere božje. Mladi tajnik je prijel sveto podobo in jo je hotel vreči po tleh. Nekdo mu jo je iz¬ trgal iz rok in jo odnesel domov, kjer jo še danes hrani in čaka boljših ča¬ sov. Nato je sovražni vodja priganjal mladino, naj zruši z zidom tudi kapelo. Toda nihče se ni ganil. Nato je jezno sam pristopil in s krampom rušil zna¬ menje. . . In konec? Čez kake tri ali štiri ne¬ delje - dobro se spominjam - se je isti tajnik peljal z veliko naglico na motor¬ nem kolesu po cesti. Ko je prišel do mesta, kjer je bila kapela, je dvignil obe roki. Nato je vozil še nekaj kora¬ kov in z vso silo pritetel v zid, da se je motor z njim vred raztreščil kot jajce. . . Dalje na strani 348! 346 AVE MARIA O D M E V LEMONTSKI Romarska sezona je končana, a dela v našem Baragovem romarskem domu ne zmanjka. Prav za prav se je šele zdaj prav začelo. Kurilnica, ki sta jo za domom zi¬ dala P. Andrej in Mr . John Jalovec iz Arga, je končana. Obema iskre¬ na zahvala! Zdaj pa je ves v delu P. Pij. Okrog doma je napravil cemen¬ tni tlak, da ne bo niko¬ mur treba mazati čev¬ ljev v blatu. Pred vho¬ dom pa dela nove široke stopnice s cementno o- grajo. Ograja bo obda¬ jala ves prostor pred vratmi. Tu bo prav pri¬ jetno posedeti in malo pokramljati. Mojster je naš Fa- ther Pij, o tem se bodo prepričali romarji dru¬ go leto. In celo roko je vtisnil v cement, da ta¬ ko lahko vsakemu doka¬ že, da je res on delal. No, nam pa ni treba do¬ kazovati, saj ga dan za dnem vidimo, kako se poti, čeprav ni več vro- č e. * P.Ciril ima dosti de¬ la s prstjo, da bo drugo leto okrog doma že vse zeleno. V domu samem pa br. Akurzij še noče mirovati, čeprav ni ro¬ marjev. Vedno je kaj. Vse poletje je bil skoraj več na hribu kot pa do¬ ma v samostanu. Tudi njemu za ves trud naša iskrena zahvala! Nagrade Medenega piknika bomo v kratkem poslali. Enako “medeno tolažbo” ostalim, ki ni¬ so imeli sreče. Samo malo potrpljenja, ker je veliko dela z zavija¬ njem ! Kdor meda pomoto¬ ma ne bo dobil ali pa bo pošiljka pokvarjena, naj nam sporoči ! Naše pokopališče kar čedno izgleda. Zanj skr¬ bi br. Viktorijan in sko¬ raj ni dneva, da bi ne bil na delu. Pokopališče je dobilo nov cementni križ. Prejšnji je bil iz lesa in že trhel. Tako se bo letos na¬ ša samostanska družina za Verne duše zbrala že pred novim križem. Po¬ molili bomo za pokojne lemontske pionirje in za vse umrle dobrotnike ameriških Brezij. V Romarskem domu sta našli svoj prvi do¬ mek za morjem begun¬ ski družini Kržanova in Zajčeva, ki sta prišli iz Koroške, pa nista dobi¬ li takoj stanovanja. Zdaj sta obe že nastanjeni v Argu, 111. Upamo, da ne bosta pozabili Lemonta in bosta še večkrat pri¬ šli pogledat na lemont- ski Marijin griček. Zaradi pomanjkanja prostora šele zdaj ob¬ javljamo spremembe po zadnji seji komisariat- nega vodstva. Vikar lemontskega samostana, p. Andrej Svete je bil prestavljen na našo župnijo v De¬ troit, Mich. Službo vi¬ karja je prevzel p. Ra¬ fael Stragisher, dočim November 1951. 347 je izpraznjeno lektorsko stolico zasedel p. Robert Mazovec, ki je to leto delal v slovenski pisarni N. C. W. C. v New Tor¬ ku. P. Andreju, ki je za Lemont toliko storil, se za trud iskreno zahva¬ ljujemo in upamo, da bo prišel še med nas. P. Jožef Cagran je bil prestavljen iz Johns- towna, Pa. na faro sv . Štefana v Chicago, kjer je tudi novo mesto patra Fortunata Zormana (do¬ slej v New Yorku). V Johnstownu je po novi tabeli štefanski kaplan p. Jerome Sellak, v New Yorku pri sv. Cirilu in Metodu pa p. Inocencij Ferjan. Iz Detroita je prišel k sv. Štefanu v Chicago p. Rihard Ro- g an. Vsem želimo na no¬ vih mestih obilo lepih uspehov! Precej pomagamo po župnijah, zlasti s spo¬ vedovanjem in z nedelj¬ skimi mašami. Ob ne¬ deljah so doma komaj dve ali tri maše: vsi patri so zunaj. Že delj časa pa je v Quincyju, 111. p. Bertrand, p. Via- nej v Brainerdu, Minn. P. Odilo pa nadomešča Rev. Blažiča na župniji- v Uniontownu, Pa. P. Alfonz je imel go¬ vore pri celodnevnem češčenjuv Willardu,Wis. P. Alojzij pa je vodil štirideseturno pobožnost pri sv. Alfonzu v Lemon- tu. Stalni romarji gotovo poznajo Jalovčevo mamo in ata, saj sta pri vsa¬ kem romanju na našem gričku. Ata sedi pred domom in “nadzira" ce¬ sto, mama se pa kljub letom še vedno vrti po romarski kuhinji. Dne 14. oktobra sta v Argu, 111. obhajala svojo zlato poroko. Zlatoporočne o¬ brede s slovesno sveto mašo je opravil p. gvar- dijan Alojzij, pevci pa so pod vodstvom p. Ven- delina zapeli nekaj slo¬ venskih pesmi. Po obre¬ du sta se zlatoporočenca z gosti pripeljala na a- meriške Brezje, saj sta bila pred pol stoletjem poročena na slovenskih Brezjah. Za vse je bilo pripravljeno kosilo, ob dveh pa je imel p. John pete litanije. Obema v zlatu želimo za drugo polovico sto¬ letja obilo blagoslova! Če se spominjate, je Ave Maria pred mese¬ ci objavila, da uprava ne more dobiti žice za spenjanje lista. Bili smo v resnih skrbeh zlasti za Koledar, ki bi pri vezavi porabil mnogo žice. A na srečo nam bralci sami tako radi priskočijo na pomoč. V tem primeru sta nam Cerkvice P° hribčkih - znak globoke vere naših dedov... 348 pomagala Mr. in Mrs. Alex Zmarzly iz Cleve¬ landa. Poslala sta nam dovolj žice, za katero sta imela gotovo dosti potov. Dobrotnikoma naj Bog povrne! Sredi septembra so naši kleriki začeli z no¬ vim šolskim letom. Po¬ čitnice pa so zaključili z izletom na Willard, Wis. , kamor jih je po¬ vabil tamkajšnji župnik p. Avguštin, njegov brat p. Andrej jih je pa peljal. Seveda ni veselja brez smole in tako so morali med potjo “flikati kolo”. Pa kakor izgleda na sli¬ ki, so bili vseeno dobre volje. F. Avguštinu in vsem willardskim dobrotni¬ kom sekleriki zahvalju¬ jejo za gostoljubnost. Tretjeredniki iz oko¬ lice so se zbrali v Le- montu na nedeljo po dne¬ vu sv. Frančiška. Pri enajsti maši je govoril voditelj p. Alojzij, po- AVE MARIA poldne pri skupščini pa p. Kazimir. Bilo je pri¬ jetno domače , pa saj ta¬ ko je vedno na ameri¬ ških Brezjah. Dne 28. oktobra pa je imela pri nas duhovno obnovo Marijina družba fare sv.Štefana,Chicago. * Iz starega kraja smo prejeli vest, da je umrl bralcem Ave Marije do¬ bro znani Dr. I. Česnik, ki je v naš list mnogo lepega napisal. Umrl je kot begunec v Švici. Bil je vzoren katoliški mož na vseh poljih: doma v družini, kot pisatelj in kot advokat. Velik častilec Mari¬ jin je tudi svoje zadnje delo posvetil božji Ma¬ teri: napisal je povest o Sveti gori “Svetogorska pesem”. Blagi pokojnik naj v miru počiva! Priporo¬ čamo ga v molitev! VEČNI POPOTNIK se bo v novembru ustavil v Chicagu in So. Chicagu. Srečno pot in obilo no¬ vih naročnikov! Lemontski kronist S strani 345: Vsi ljudje so dejali, tudi njegovi prijatelji: “Po delu plačilo! Marijo si hotel ostrašit? ! ” Ker je bil mladi pokojni tajnik le sin katoliške družine in je morda v strašni zadnji urile na šel božje usmi¬ ljenje, so napravili mrtvaškioder po katoliški navadi. Oče ubitega edinca se je domenil z župnikom zaradi po¬ greba s črno mašo in prostora na po¬ kopališču. Toda medtem so prišli na dom partijci iz okraja in pregovorili mater, da jim je prepustila pokop sina. Obljubili so ji mesečno pokojnino, ki pa je pozneje ni nikoli dobila. Nato so “tovariši” pobrali od mrliča križ, sve¬ če, blagoslovljeno vodo in sploh vse, kar je v navadi pri katoličanih. Nato so tajnikovo truplo pokrili z veliko zastavo s komunistično zvezdo. Vseeno sem šel k pogrebu v upa¬ nju, da bo morda le katoliški. Toda zvon sv. Petra se ni oglasil, cerkev je bila žalostna in zaprta. Duhovniku je bilo že v naprej naročeno, naj ’ se ne prikaže. Tako otožno je bilo vse skupaj in krsta je tako votlo zabobne¬ la v jamo, ki'je ni oškropila blago¬ slovljena voda. Bil sem prvič pri po¬ ganskem pogrebu in obljubil sem, da ne bom nikoli več. November 1951. 349 EVELETH, Minn. -Piše MaryPe- rušek; Letos sem bila prvič pri Vas in sicer na romanju SŽZ. Tako mi. je bilo všeč, da bom drugo leto spet pri¬ šla, če mi le da Bog ljubo zdravje. Ne morem pozabiti, kako smo peli Mari¬ jine pesmi. Kdor me vpraša, dobi odgovor, da je bilo tako, kakor v sa¬ mih nebesih. In že veliko mi je reklo: Drugo leto bomo šli pa tudi mi! Res je lahko žal vsakemu ameriškemu Slo¬ vencu, ki si ne ogleda prelepega Le- monta! Na Ave Marijo smo naročeni že štirideset let, pa se zdaj prvič ogla¬ šam. Preveč sem doživela v Lemontu in moram to povedati vsem bralcem. WINNIPEG, Man. Kanada - Piše Nada Černetič: List Ave Maria sem v redu prejela in mi je res všeč. Vsaj en slovenski verski list bi moral vsak naš človek imeti poleg drugih listov, sicer bomo postali polagoma vedno bolj mlačni in brezbrižni kar tiče ver¬ skih stvari. Tu smo raztreseni po vsej Kanadi, kjer ni naših cerkva in duhov¬ nikov. Škoda je vsakega našega člo¬ veka, ki se zgubi versko ali narodno! BUENAVISTA, Ecuador - Pošilja družina Franc Kukoviča: Preselili se bomo k sinu duhovniku v Argentino in Vas prosimo, da bi nam še nadalje po¬ šiljali list Ave Marijo. Iskreno se Vam zahvaljujemo za brezplačno dosedanje pošiljanje. Ob prvi priliki bom pora¬ vnal naročnino. Kar sem že večkrat izrazil, danes ponovim: Ave Marija je krasen verski list po obliki in vsebini. Brez nje ne bomo nikoli več v naši družini. Kako bi bil potreben slehernemu Slovencu v širnem svetu! Vsi bi morali naročiti ta list, ga brati in po njegovi vsebini uravnati svoje življenje. Imam samo eno željo: da bi me¬ sečnik Ave Maria postal štirinajst¬ dnevnik. Vsem sodelavcem Bog po¬ vrni delo in žrtve. Bog Vas živi! HOLLYWCOD, Calif. -Pošilja Miss Frances Levstik: Obračam se na Vas in obenem že na vse bralce Ave Mari¬ je. Doma sem iz Bele vode v Loškem potoku in večkrat pišem v stari kraj . Ravno se mi je g. župnik iz Loškega potoka zahvalil za nekaj ameriških do¬ brot, ki sem mu jih poslala. Gospod so brez pomočnika v vsej obširni fari in brez sredstev za svojo cerkev. Zdaj se obrača v pismu po pomoč name, saj MESEČNI -. MISIJONSKI -- NAMEN MISIJONI V INDOKINI 350 kam drugam se bo revež -zatekel, kakor k svojim ameriškim rojakom. Takole mi pišeRev. Janko Preželj: . Razumeti me morate prav ! Saj nič ne zahtevam, ampak samo ponižno prosim. In še to samo v toliko, koli¬ kor bi Vam bilo mogoče. (Zlasti še, če Vas je več Slovencev skupaj !) Rad bi dal po dolgih letih cerkvi nekaj no¬ vega, saj je veliko že zastarelega in izrabljenega. Pad bi dal namreč za našo faro na¬ praviti nov plašč. Neka oseba iz Trav¬ nika je prinesla iz internacije tako lep vzorec. Ko bi mogel dobiti potrebni material, bi ga dal v izdelavo sestram v Ljubljano. Saj ne mislim obremenje¬ vati Vas. A mogoče imate kakega po¬ znanega, morda kako dobrodelno or¬ ganizacijo. Vsa naša fara bi Vam bila hvaležna. . . Tudi bi zelo potrebovali material za popravilo cerkvenih plaščev in veze- NaŠi 1 pokojni 'Julia SEBALS, JolietJIL B. BAYUK, Calumet,Mich u |||George BAJUK, Kansas City,Kan Anton URICH, Gilbert,Minn. Marko STRBENC, Virginia,Minn. Michael MAROLT, Cleveland,Ohio John F. SEDMAK,Canon City,Colo. Mary GABRIEL, Cleveland,Ohio Marija GORUP, Pittsburgh,Pa. John JUSTIN, Rice,Minn. Ignace BABICH, Greaney,Minn. Mary KOMACAR, Cleveland,Ohio Matevž ZAKRAJŠEK, Cleveland,Ohio Anton VEHAR, Cleveland,Ohio Frances ZIMMERMAN, No.Braddock,Pa. John DRENICK, Rockvale,Colo. Mary OBLAK, Willard,Wis. Mary VEBER, Milwaukee,Wis. Uršula KRALJ, La Porte, Ind. R. I. P. AVE MARIA nin na prtih: zlatu podobne nitke, razne pavalce itd. . . In kako bi bilo treba blaga za prte in primerne čipke. . .” Tako mi torej piše loškopotoški go¬ spod. Ali bi ne bilo lepo, ko bi mogli kaj zbrati zanj, zlasti naši izseljenci iz fare sv. Lenarta Loškega potoka? Z veseljem sprejemam darove v ta plemeniti namen (Moj naslov je: Miss Frances Levstik, 2041 Outpost Dr. Hollywood 28, Calif. ), imena daro¬ valcev pa bom poslala v objavo na Za¬ pečku naše drage Ave Marije. Vsem že zdaj Bog plačaj ! RIM, Italija,- Piše Dr. Vekoslav Bučar: Prejel sem Vašo revijo Ave Maria in moram reči, da mi je zelo všeč in Vam bom hvaležen, če mi jo boste stalno pošiljali. Poznam tehni¬ ko, s katero jo tiskate in se čudim do¬ vršenosti, ki ste jo oo. frančiškani v Lemontu dosegli. Zelo me je razveselila Vaša po¬ šiljka s svetim pismom, saj sem si že dolgo želel svete knjige v sloven¬ ščini. Vse kaj drugega je, če prebiraš sveto pismo v materinskem jeziku, ka¬ kor pa v priučenem, tujem. Razveseljivo je dejstvo, da ste slo¬ venski frančiškani v Ameriki tako de¬ lavni in ste se tako lepo znašli. Kolik pomen za slovenske izseljence ima tako središče, kot je Lemont. Ne poznam ga, a slišal sem že toliko o njem. Glas o ameriških Brezjah gre danes po vsem svetu, kjer živi verni slovenski človek. MILWAUKEE, Wis. - Pošilja Mary Soba: Tu je nekaj za mesec november. Ta mesec se spominjamo svetnikov, nebeških naših priprošnjikov: lepo na svetu so živeli, zdaj krono zlato so prejeli. Za grehe že so zadostili, ko Bogu zvesto so služili, so v božji milosti zaspali, v srečno večnost se podali. November 1951. 351 Tam zgoraj zdaj prebivajo, Boga na veke vživajo, na veke tamkaj srečni so, obličje božje gledajo. Tam tudi naši starši so, zatrdno upamo mi to. Že davno svet so zapustili in se v večnost preselili. Tam so bratci in sestrice, otrok nedolžnih vseh dušice, ki majhni svet so zapustili, angelcem se pridružili. Tam je sinček, moj otrok, k sebi vzel ga je sam Bog. . . Med angelce ga je postavil, tam mu mesto je pripravil. Tam so naših duš pastirji, župnije naše pionirji. Po delu trdem so v nebo < šli vživat večnost blaženo. Tam farani dobri so, Bogu čast prepevajo. V cerkev radi so hiteli, zdaj v nebesih so veseli. In vernih duš se spomnimo, v molitvi zanje prosimo: da iz vic bi se rešile, z Bogom svetim se združile. C, da mi bi prav živeli, zdaj za duše bi skrbeli, svetniki enkrat srečni bili, Boga na veke bi slavili! CHICAGO, Ul. - Pošilja Kazimir Žerdin: Naj se spomnim v dragi Ave Mariji z nekaj besedami svojega ne- čaka-novomašnika v starem kraju! Saj mnogi prekmurski rojaki poznajo njegovo družino ali celo njega same¬ ga in jih bo gotovo zanimalo. Naš letošnji novomašnik Štefan Žerdin SDB je bil rojen v Žižkih v Prekmurju dne 3. decembra 1922. Bil je tretji otrok in sledilo mu je še osem bratcev in se¬ stric, od ka¬ terih mu je najmlajši brat Anton sledil v bogoslovje. Kot mi je sam omenil, je že kmalu v o- snovni šoli za - čel sanjati o gimnaziji. To¬ da tega si dol¬ go ni upal ra¬ zodeti očetu, je bila šolnina visoka. Pripravljal se je z molitvijo in zmagal. Po sedmih letih je bil sprejet v salezijanski zavod v Veržeju. A fantovo veselje je bilo kra¬ tko, saj se je leta 1941. začela vojna: Nemci so razpustili zavod. Štefanu se je posrečilo priti v Ljubljano, kjer je napravil peto gimnazijo. Nato je nada¬ ljeval šolo v M. Soboti, zasedeno po Madžarih. Leta 1942. je zaprosil za sprejem v salezijansko družbo in šel v noviciat daleč na Madžarsko. Po sedmem razredu pa je moral k voja¬ kom, k sreči samo za dva meseca. U- mik Madžarov in osvobojenje leta 1945. je pričakal doma, naslednje leto pa je v Ljubljani maturiral. Vpisal se je na bogoslovno fakulteto, a zopet ga je zmotila vojaščina. Leta 1950. je bil prost, nadaljeval je pot do zaželjenega poklica, letos pa ga je Bog poplačal za vztrajnost na dolgi in težki poti: dne 21. oktobra je bil v cerkvi Marije pomočnice na Rakovniku posvečen v duhovnika. Novo mašo je zapel dne 28. oktobra v domači župni cerkvi sv. Križa. Iz kratkega Štefanovega življenje¬ pisa vidimo, kakšna je pot tega in ve¬ čine slovenskih novomašnikov zadnjih let. Toliko trpljenja in žrtev, ki pa so blagoslovljene z mnogimi izkušnjami za življenje. Gotovo bo tudi naš Štefan dober pastir ovčic, ki ga čakajo. Mi pa spremljajmo njegove korake z mo- 352 AVE MARIA o ... je izšel in ima zanimivo vsebino ter mnogo lepih slik. Posvečen je velikemu rojaku FRIDERIKU BARAGU, o katerem povesta svojo besedo prevzv. škofa ljubljanski in marquettski. Kako poteka Baragova ZADEVA proglasitve, piše Msgr. J. Zryd, o njegovem APOSTOLSKEM DE¬ LU pa Mr. J. Gregorič. P. Odilo ofm nas popelje v zanimivem zgodovinskem članku na SVETO GORO pri Gorici; dalje k FARI SV. JOŽEFAv Leadville, Colo, in med KANADSKE SLOVENCE. S p. Pijem ofm pa bodo bralci romali med PA- PAGO INDIJANCE V ARIZONO. Za MARIJO POMAGAJ nas bosta ogrela Karel Mauser in p. Bazilij ofm z duhovno igro, ki so jo izvajali letos za jubilej na ameriških Brezjah. Brali bo¬ ste o naših novomašnikih in dveh novih monsi- gnorih, zvedeli boste lemontske romarske dneve za leto 1952. in zadnje naslove slovenskih duhov¬ nikov po širnih Združenih državah. Koledar stane en dolar. Pišite zanj na naslov: AVE MARIA PRESS Box 608, Lemont, 111. Ali že kaj mislite na bo¬ žična pisma z voščili ? Pri nas jih lahko naroči¬ te. Zavitek 18 slovenskih stane en dolar. Enako zavitek z 21 an¬ gleškimi božični¬ mi voščili. Pišite na naš naslov! litvijo, ki mu bo pomagala nositi križ, katerega si je s tako ljubeznijo nalo¬ žil! Bog z njim in Devica Marija! ZA CESTO - Po $10: Mr.Mrs.Fidel, Mrs.Mar/ Kazula; po $5: Mr. Mr s. Kolenko; po $4: Mrs.Frances D Novak. A ZA BARAGOV DOM - Po $10: F.Junc, V.&S. R Kolenko; po $8: F.Pirš; po $5: F.Jalovec,J. q Tomšič; po $2: K.Murato. V dar LISTU- Po $10: V.Kmetic; po $8: K. j Kastelic; po $5: Rev.R.Urbič; po $2.50: M. J- Kuhar, F.Svete; po $1.25: O.Anzic; po $1: M. Soba, Rev. J.Hafner; po .50<£: L.Krek, F. Bittenc, A.Zorman, A.Cajnar, L.Rupert, K.Lopič; po .25