Paitnina plažana v gotovini.
Leto II., štev. 9.	...V Celju, četrtek dne 12. januarja 1922.	Posamezna številka K 2—.
Skriti nameni in tajni eilji v delovanju, to so lastnosti oseh meščanskih straftk.
,Selo“.
GEA.SIE.O ZEMIJORADNISKE STRANKE ZLA SLOVENIJO.
izhaja vsak četrtek.
Stane celoletr o..............20 Din. (80 K)
„ pol leta...................10 Din. (40 K)
ia inozemstvo.................35 Dinara letno
za Ameriko.................. . 5 Dolarjev
Uredništvo in upravniStvo lista: Celje, Razlagova ulica 11. Glavni urednik: Anton Novačan
Oglasi za vsak mm viSine stolpca (64 mm) K 1*20 Mali oglasi do 30 mm stolpca (64 mm). . K V—
Pri stalnih inseratih znaten popust.
Zemljoradnik in komunist.
Zemljoradnik: No, bratec moj, kako mi živiš? Kako se imaš, odkar so ti vzeli poslance in ti prepovedali stranko?
Komunist: Če se šališ, ti pokažem hrbet in te kaznujem s svojim prezirom.
Zemljoradnik: Kaj bi se šalil? Tudi zemljoradnik se danes šaliti ne more. Rad pa bi s teboj govoril in te vprašal, ali še veruješ v komunizem?
Komunist: Verujem v železne zakone prirode. Verujem v Previdnost in v zmago proletarijata. Verujem v Rusijo.	-
Zemljoradnik: Ti veš, da sem jaz pred vsem praktičen človek. Za mene so misli samo misli, ideje samo ideje, upanje samo upanje. Jaz dam vse na delo, dejanje, resničnost in stvarnost. Zato gledam na Rusijo stvarno in na komunizem stvarno.
Komunist: O Rusiji se da reči le to: Ali veruješ ali ne veruješ! Vse drugo so prazne čenče klepetulje.
Zemljoradnik: Jaz gledam in pravim, da je Rusija svet za sebe in da ne gre ruskih razmer in ruske revolucije presajat k nam v Jugoslavijo. Jaz sem gospodar. In kakor gospodar gleda na svoje gospodarstvo, tako gledam jaz na svojo državo. Vprašam te, ali ima za Jugoslavijo smisla revolucija kakor je ona v Rusiji ?
Komunist: Previdnost mi veleva, da na to vprašanje ne odgovarjam.
Zemljoradnik: Jugoslavija je mlada država, je otrok, star še le nekaj let. Sestavljena iz različnih kulturnih in gospodarskih enot, še nima Jugoslavija enotne narodne duše. Še nima enotnih pogojev za enotno politično dejstvovanje.
Komunist: Ah, kaj tega treba! Potlačeni so tako v Macedoniji kakor v Sloveniji. Ubogi izrabljani imajo povsod enotno dušo in potrebo odpora in hrepenenje po svobodi.
Zemljoradnik: Da, da. Toda organizacija. In pet po slo vas je samo delavcev, judi so pa pri nas že prerejeni, da bi delali revolucijo. Sploh pa jaz mislim, da smo dovolj močni, da ne trebamo posnemati nikogar v tem, kar nočemo. Glejmo, da vstvarimo v politiki, v kulturi nekaj čisto svojega. To pa dosežemo le v enotni državi. Danes bi revolucija v Jugoslaviji pomenila konec države in posamezna plemena, posebno mi Slovenci, prišli bi zopet v kremplje najbolj kapitalističnih izkoriščevalcev severa in juga.
Komunist: Vidim v kapitalistu sovražnika, pa najsi je domačin ali tujec.
Zemljoradnik: Da, toda proti domačim zgagam se lahko boriš s svojim jezikom, s svojo pravico državljana, z zakoni, o katerih ti so-odločiiješ. Kakorkoli ste vi komunisti interhaCijonalni, vam nič ne pomaga, ker narodnost ostane narodnost. Vzemimo, da bi bil ves svet, ali vsaj čela Evropa že komunistična. Povem ti, da bi taka Evropa ravno tako poznala narodnosti in različne meddržavne interese, kakor je to bilo prej in kakor je to sedaj. In bi se ravnotako klala med seboj, kakor se je in kakor se še bo, žalibog.
Komunist: Ne razumeš komunizma, pravega komunizma.
Zemljoradnik: Oda, poznam ga dobro in če ga ne bi poznal, glej, Rusija nam je prilika in primer. Komunizem kot ideja je nemogoč, dokler-je človek človeku volk in dokler ni na svetu toliko mleka kakor je vode, in kruha, kolikor je prahu ih blata. In potem tisto, kar se imenuje diktatura proletarijata . . .
“‘f
Komunist: To je, to je ...
Zemljoradnik : Jaz ljubim svoja polja, svojo hišico in svojo pravico. Meni daj miru s komunizmom. Bodi pameten in Se pridruži nam Zemljoradnikom. Saj poznaš naš program, kaj ? —
Komunist: Ne poznam ga.
Zemljoradnik: Naš program je najboljši na svetu. Nas kmetov v Jugoslaviji je 80 do 85% in zastopajo nas pa ljudje, ki nas ne poznajo. Če nas pa poznajo, pa nimajo ne volje ne časa, da bi nas zastopali, ker imajo opravke s svojimi poklici. Zato mi zahtevamo razredno zastopstvo in gospodarski parlament. Razredno zastopstvo, v katerem bo imel kmet toliko zastopnikov, kolikor nas je v odstotkih, delavec toliko zastopnikov, kolikor je delavcev v odstotkih, drugi stanovi pa tudi po svojem številu. Na ta način bi imeli v Jugoslaviji kmetsko večino.
Komunist: Bog nas obvaruj, saj vidimo, kakšni so kmetski zastopniki, ki jih je poslala Samostojna Kmetijska stranka v parlament, in kako delajo.
Zemljoradnik: Sa.nostojneži so bili v začetku z nami Zemljorad-nlki, pa so se nam izneverili. Zakaj so to storili, je znano, kakor je jasno, da bodo ob prvih volitvah popolnoma vse izgubili, če ne bo stranka bolj pametna kakor so njeni poslanci.
Komunist. Kaj so pri SKS poslanci drugo, stranka drugo?
Zemljoradnik: Seveda. Razen par podeželnih velikašev so vsi samo-stojneži skrajno nezadovoljni. Vse poka in se lomi. Še celo njihovi uradniki po tajništvih in kar so jih postavili v državnih uradih, so nezadovoljni in obsojajo kratkovidno politiko svojih poslancev. To je najbolj nedisciplinirana stranka na svetu.
Komunist: Kaj me briga, jaz potegnem s klerikalci, če ne bo drugače.
Zemljoradnik: Pojdi, kamor 1i drago. Pri klerikalcih boš videl še le čudeže. Sicer pa tam te bodo najhitrejše prebarvali od vrha do tal, ker tam ne vprašajo, kakšen si v srcu, tam gledajo samo na uniformo, kakor je bilo v stari Avstriji. O tam je „lušn“.
Komunist:	Torej me snubiš
tudi ti, zemljoradnik?
Zemljoradnik: Jaz te ne snubim, jaz te hočem le prepričati. Jaz hočem mir, red in prosveto. Ko bom jaz vladal, bom vladal tako, da se ne bo zgodilo nikomur krivica. Rešitev delavca je v zvezi z zemljoradnikom. Če bo zemljoradniku dobro, se tudi delavcem ne bo slabo godilo.
Komunist: Toda vi zemljorad-niki ste monarhisti, vi ste za kraljestvo a ne za republiko!
Zemljoradnik: Mi se držimo pameti. Sicer pa, glej Angleže! So najmočnejši in najbolj prosvetljeni, pa imajo tudi kralja. Jugoslavija še ni zrela za republiko.
Komunist: Zdaj pa vidim, da imaš prav. Spokorim se in sprejmem tvoj program. In povsod raznesem, da je rešitev delavca v zvezi z zemljoradnikom.
Zemljoradnik: Tako je prav. Roko mi daj in pusti sanjarije, ker si preslab za nje. Drži se našega programa, programa zemljoradnikov, to je pametno in zdravo.
Komunist: Obetam!
Zemljoradnik: In pa še nekaj? Agitiraj za naše glasilo v Sloveniji. »Naša Vas* je naše glasilo.
Komunist: Obetam, če tebe ni strah.
Zemljoradnik: Mi delamo odkrito in pošteno. Laž in nasilje, tudi če se vežeta z uspehom, nimata ne sreče in ne obstanka. Mi delamo odkrito in pošteno pomni to.
Ko sta končala ta pogovor, sta se razšla. Zemljoradnik je šel na levo, komunist na desno. Nekaj hipov pozneje pa se oba radovedno ozreta. Zemljoradnik maha prijazno v pozdrav, komunist pa jezno pljune. Zopet gresta vsak svojo pot. Naenkrat pa prileH komunist in, ves zasopel, prime zega* Ijoradnika za roko in vpraša: w	ne začne privatna la-
stnin^^^ffenotku, ko drživfhvsak svoj kos kruha v rokah? /	t-,-
Frakarija.
Ni to frakarija, ako kdo obleče frak, smoking, žaket, bele rokavice, lakaste čevlje in vse tisto in tako, kar se ne imenuje vsakdanje oblačilo. Obleče naj se vsak, kakor se zna in more po svojem okusu in svojih razmerah in po svoji ljubi dobri volji. Vsak stan ima v pogledu oblačenja svoje potrebe in vsak človek poleg stanovske še svoje osebne potrebe, da ne govorimo o ženskah, ki imajo še druge čisto posebne potrebe.
Frakarija je posebno v Slovencih docela nekaj drugega. In še ta slovenska frakarija se deli v mariborsko, ptujsko, ljubljansko in recimo celjsko frakarijo.
Izberite si kakor hočete in oglejte si jo! Frakarija ni v oblačenju, frakarija je v obnašanju. Bistvo slovenske frakarije je nadutost duha, je bahatost praznih glav, ošabnost puhlih zamrlih src in stanovska napihanost.
Med vojno je trgovčič zaslužil miljone. Med vojno je govoril samo nemški, nosil je črno-žolti pas na rokavu in trepetal pred oblastjo, kakor piškur pred ščuko. Po prevratu pa se je vrinil med prve meščane in glejte ga — zdaj igra vlogo najbolj krepostnega in najbolj navdušenega Jugoslovana. Svoje brezokusno našemljene hčerke vodi po gostilnah in kavarnah igrajo domino, rogajo se vsemu, kar ni „lepo oblečeno* in čitajo še nadalje romane iz „Gartenlaube*. Prezirajo zemljoradnike, vidijo v vsakem nesebičnem delu umazane nagibe; tako so se naučile pri svojem očetu, ki jim daje lekcije za življenje, kakor Gogoljev stari Čičikov svojemu mlademu Čičikovu: „Otroci, denar pred vsem! Vse je denar. Vse Vas bo zapustilo, denar pa Vas ne zapusti nikoli.*
Ti parvenuji ali kakor jih Francozi imenujejo „malo bolj rejene krave*
so našli svoje posnemovalce tudi na kmetih. Prevrat je povzdignil nekaj občinskih mešetarjev v narodne očete. Ti kmetski frakarji še nikoli niso tako dobro jedli, kakor zdaj, še nikoli niso imeli toliko zvez „z gospodo" kakor jih imajo kot „očetje* naroda. Zato so se prevzeli. Mislijo, da vse vedo; mislijo, da lahko prezirajo naše prave tihe izobražence, ki so nekaj študirali in nekaj znajo. Samostojno Kmetijsko Stranko zastopajo danes kmetski bahači, polinteligentni škrici, razni kmetijski „strokovnjaki* in neodgovorni pustolovi. Njo zastopajo v imenu „stare pravde" kmetje, ki nikoli nimajo pluga v rokah in ne kose in ne grabelj in ne motike. Poznamo takega samo-stojneža, ki sedi vsak dan v kavarni, kadi cigare in se kratkočasi s kartami. Nosi trdi „kragelc* in črni cviker, doma mu pa posestvo obdelujejo črni sužnji črnega vsakdanjega težkega dela. Njihovi volilci, ta množica brez
imena, pa stradajo po hribih, dostikrat so brez kruha, ih so mrtvi za vsako pravo politiko, brez zanimanja za javno življenje, ker jih njih poslanec vleče za hos.
Nič drugačKDniso klerikalci. Toda to stranko vodijijr duhovniki, ki so kaj študirali in so po večini jezuitskega srca in nemo orodje katoliške mednarodne organizacije. Ti znajo svojo „frakarijo" vsaj skrivati, na tihem pa se smejejo v pest „dobremu katoliškemu ljudstvu*. Pod krinko opo-zicijonalcev skrivajo najbolj črni nazadnjaški obraz. Hvala Bogu, da jih je Radič med katoliškimi Hrvati politično ubil, popolnoma in za vse večne čase. Med Srbi pa škapulirjev ne bodo prodajali. V Sloveniji jih bomo iztrebili le z brezobzirno jakobinsko operacijo.
Ozko v zvezi s frakarijo je v nas Slovencih proslula dohtarija. Dohtarija je pri nas neke vrste aristokracija. So
Zemljoradnik mu odgovori rekoč : — Dobro si vprašal in že s vprašanjem odgovoril sebi in tisočem. Komunist vpraša še enkrat:
— In kje se neha privatna lastnina ?
— V grobu! — odgovori zemljoradnik in zamišljen odide svojo pot.
Stranka in poslanci, poslanci in stranka.
Kakor je v zadnji številki našega lista br. Mahen dobro povdaril, da treba ločiti delo poslancev od stranke in njenih poštenih pristašev, tako mi danes slovesno izjavljamo, da se dobro zavedamo, kaj je pošten samo-stojnež in kaj so njegovi poslanci.
Mi ločimo pristaše od poslancev, mi ločimo poslance od stranke.
Vodilni možje v Samostojni Kmetijski stranki že sami uvidevajo, da so poslanci stranko zavozili s svojo samovoljo na stranska pota in da se franka nahaja v kritičnem položaju.
Nam je bilo pri srcu hudo, ko smo morali v zadnji številki odgrniti lemno zaveso, za katero je skrito delovanje samostojnih poslancev, toda mi smo to morali storiti, ker je gosp. Kuralt iz Šenčurja pri Kranju to javno, na javnem mestu povedal pred skoro 50 pričami. Tudi nas zagotavljajo naši somišljeniki, ki se nahajajo še .v samostojnih vrstah, da so poslanci SKS vse prej kakor idealisti — in to vsi brez izjeme.
„Naša Vas“ je začela tam, kjer so Samostojneži nehali, ko so se odtrgali od Zemljoradnikov in šli v vlado.
„Naša Vas“ si je stavila visoko nalogo, da bi dosegla zopetno združenje SKS z Zemljoradnik!, ker je lo •za slovenskega kmeta koristno, zdravo in edino pametno, da se združuje s svojimi stanovskimi brati iz cele Jugoslavije.
Še je čas, da se samostojneži postavijo na noge in izjavijo, da obsojajo delo svojih poslancev.
Še je čas, da se poštenjaki iz SKS pridružijo Zemljoradnikom in z malo dobre volje od obeh strani dosežejo sporazum z našo celodržavno Zemljoradniško stranko.
Še je čas, da rešite organizatorni kapital, ki so ga spravili skupaj požrtvovalni možje, ki pa so v svoji skromnosti ostali v naši javnosti brez imena, dočim nosijo veliki glasni zvonec ljudje, ki so jako malo ali skoro nič storili za stranko.
Če pa nočete
meti in dobro mislečih ndl^^r« de-j si mi umivamo roke in prepustimo vso odgovornost vam.
Stisnili bomo zobe in šli molče v boj za svete ideale celodržavtie stranke Zemljoradnikov. Malo nas bo v začetku, toda daje nam moč zavešt, da so v ostalih delih naše Jugoslavije z nami stotisoči in stotisoči zvestih iskrenih in poštenih zemljoradnikov, ki nas v našem boju ne bodo ostavili na cedilu.
Vzdignite zastavo „Stare pravde", ki so jo vaši poslanci vrgli v žrelo radikalo - demokratske - turške gospodske koalicije.
Še enkrat, stranka nisopO-slanci, poslanci niso in rie smejo biti stranka.
&*>
■ i.'
Domača politika.
Zaroka kralja Aleksandra. ‘ Naš mladi kralj Aleksander I. se je podal čez pravoslavne božične praznike v Romunijo in se tam zaročil z rumunjsko kraljičino Mariolo, hčerko rumunjskega kralja Ferdinanda Ho h e n z ol 1 e r n a in k ra Ij ice M arij e.	//
S to zvezo stopi narodna dinastija Karagjorgjevičev v sorodstvo ž nemško, grško in angleško dinastijo. Dogodek je velikega pomena za ndŠe notranje politično življenje kakor tudi za mednarodni položaj Jugoslaviji.
Zveza Korošca s hrv. blokom.?
Med Hrvatskim blokom in Koroščevim klubom se pripravlja, kakor zvemo iz zanesljivega vira, tesna £££%£, ki se bo pokazala posebno ob prvih volitvah v Narodno Skupščino. Hrvatski blok je zveza vseh hrvatskih stranfc in vodi ga predsednik hrvatske kmetske stranke g. Štefan Radič, Kaj žene g. Korošca v naročje blokašev? AH pa blokaše, kar je manj verjetno, k naročje g. Korošca ? Naš hrvatski prijatelj omenja natančne nagibe in načrte, ki pa jih v interesu nsše Zem-Ijoradniške stranke danes; še ne ob-
javimo.
.w-
s pa-
cvir-
Volilni zakon.
Ministerstvo notranjih del je pripravilo predlog volilnega zakona:
Ko je državni odbor določil koliko poslancev voli 1 oblast, razdeli oblast na toliko volilnih okrajev, kolikor ima oblast poslancev. Pri tej de-litvi se lahko najbližje obmejne občine enega upravnega okraja dodajo volilnemu okraju. Tako grupirani okraj ne sme imeti več kot 56.000 prebivalcev. To število se lahko giblje med 30. do 50.000, vendar tako, .d.a bo vedno .enoja volilnega okraja manj kakor mora po ustavi dotična oblast izvoliti poslancev.
Kandidatne liste v oblasti se postavljajo, tako, da mora biti 25 dni pred volitvijo določen nosilec liste in njegova lista s 300 podpisi oddana kompetentnemu prvemu sodišču. Na tej listi sta lahko poleg nosilca določena dva predstavnika liste za oblastni odbor kakor tudi 2 namestnika.
V volilnem okraju predlaga kandidate najmanj 100 volilcev in lista za ta okraj mora biti oddana sodišču za ta okraj.
Na listi se označi poslanski kandidat in ž njim tudi čuvarji Skrinjic za vsako volišče. Na sami listi je lahko ali ne mora biti označeno, kateremu nosilcu v tej oblasti ta kandidat pripada. To se lahko označi tudi s tiskovinami. Tudi več okrajnih list gre lahko za, istim nosilcem. Nosilec liste je lahko tudi kandidat v volilnem okraju v isti oblasti ali v kateri drugi oblasti. Od nosilca liste se ne zahteva dovoljenje, da je neki kandidat na njegovi listi.
Ko je volitev končana, se zbira število glasov za vsakega nosilca liste in skupno število za vse nosilce lista v oblasti, ako ima v enem volilnem okraju eden kandidat absolutno večino, je takoj proglašen za poslanca Skupno število oddanih glasov za vse nosilce list se razdeli z številom poslancev, katere skupno ta oblast voli po odštetju že izvoljenega okrajnega poslanca (ako je ta izvoljen z absolutno večino).
S tako dobljenim količnikom se razdeli potem število glasov, oddanih za vsakega nosilca, da se določi število poslancev, katero dobi vsaka lista. Če se tako še ne dobi skupno število poslancev, se preostali mandati razdelijo tistim listam, ki so dobile količnik ali vsaj 1 izvoljenega okrajnega poslanca, čigar ostanek je največji. Ko. se določi število na listi, vzame se, najprej nosilec in po vrsti okrajni kandidati, kateri so vezani za tega nosilca, in kateri so dobili največje šte-yi|p glasov brez ozira iz katerega so okraja. Ako je ena oseba bila kandidat v več okrajih, jemlje se v poštev skupno število teh glasov za listo.
Pripomnimo, da je ta načrt volilnega zakona še premalo zvit. Najbolje bi bilo, da napravijo tak volilni zakon, po katerem smejo kandidirati in biti izvoljeni samo vladini poslanci.
Domače vesti.
Ali ste že poravnali naročnino za „Našo Vas**? To je nadležno in nerodno vprašanje, toda za vsak list a ž n o in zanimivo vprašanje. Drugo* vprašanje, ali ste kaj razširili „Našo Vas“, je tudi zelo važno, ker brez denarja časopis ne more izhajati.
dobro, kar je umljivo, ker nista imela pravega občinstva, Id bi ju razumelo. To pa umetnika vedno vioti. G. Anton Trost je v Beethoven! „Sonata appa-sionata" očividno preziral celjsko publiko, ker nam je ni podal kakor zna to drugje. V Pabst-Čajkovskega koncertni parafrazi na Onjegina je bil nekaj toplejši, do pravega navdušenja pa nas ni povzdignil. Ga. Claire Trost-Fiedler je dobro podala Chopina, toda v Saurovi „Boite a musique“ se ni povzpela do višine, kakor smo jo slišali drugje. V Lisztovi „legendi' pa je uspela popolnoma. Oba umetnika je številno občinstvo prisrčno pozdravilo, gosp. Trostovi pa poklonilo venec.
Veselica požarne hrambe v Škofjivasi pri Celja se je vršila na dan sv. treh Kraljev v prostorih gostilne Verstovšek. Na veselico je prišlo veliko domačinov in Vojničani, neki v krojih ognjegascev. Bila je tombola, bila je šaljiva pošta, bilo je pijače in plesalo se je tudi. Proti koncu je prišlo do majhnega prepira med dvema fantoma, toda načelnika škofje-vaške požarne brambe g. Kožuhu se je posrečilo pomiriti ta spor. Načelnik Kožuh je dobro vodil potek te domače veselice in je menda tudi zadovoljen z dobičkom, ki je namenjen za nabavo gasilnega orodja. Naš urednik je prisostvoval veselici do pozne nočne ure in gledal, kako se ti dobil ljudje znajo veseliti in prepevati v veseli družbi: Na poti domov pa je premišljal, koliko naročnine za „Našo Vas“ se na taki veselici zapije.
Poslanec Pišek umrl Kakor je znano že iz drugih časopisov je umrl poslanec Pišek v Orehovi Vasi pri Mariboru. Bil je eden izmed starih korenjakov Slovenske Ljudske Stranke (klerikalcev), ki ni mnogo škodoval in ne mnogio koristil. Zdaj se je preselil v večnost in škoda da ni zapustil za seboj napisanih spominov — ali pa jih je? — iz časov, ko se je pred vojno lomila Avstrija v dunajskem parlamentu, ko je propadala med vojno in končno propadla. Opozarjamo vse naše politike, ki so preživeli to burno prehodno dobo, da zapuste potomstvu svoje spomine, ker bodo taki spomini dragoceno in zanimivo gradivo za našo narodno zgodovino. Če ne vedo, kako se pišejo spomini, naj posnemajo velikega italijanskega umetnika Lionarda da Vinci-ja, ki je vsak večar pred spanjem zapisal po vrsti vse, kar je doživel čez dan. Spominska književnost je pri drugih narodih na visoki višini in je verno zrcalo zgodovinskih dob. Pravijo, da je bil poslanec Pišek dobrega srca in poštenjak. Naj v miru počiva!
družbe, so klike, ki smatrajo za manj vrednega vsakega človeka, ki ni slučajno dohtar. Edini cilj te dohtarije je^denar in udobno življenje. O pravi kulturi še sanjali niso. Sedijo po svojih temnih kotih advokatskih pisarn kakor^pajki in kujejo cel dan iz pravd „rumenjake". Dobri pravniki so potrebni, toda dohtarija, kakor se je razpasla v nas Slovencih je prava rak-rana. In koliko jih je, bože moj! Injs svojim titulom „dohtarja" se kitijo [kakor pavi in še njih soproge si kaj na to domišljujejo. Kaj ne poznate ,vic“ o gospej doktor Bedakovički? Pri kulturnih narodih nosijo ime „doktorja" samo zdravniki. Pri nas pa si vsak čas v nevarnosti, da ti ob predstavljanju pomoli roko advokatski šu-5mar, se izprsi in izgovori s posebnim . .nlasam: „Doktor Mrakovič!"
Posledica dohtarije, kmečke ba-klerikalnega hinavstva in so-
cijalpatrijotskih navihancev je v Sloveniji mrak in strahota pobeljenih grobov. V celi Jugoslaviji imamo največ nezakonskih otrok, največ pijancev in najmanj politično naobraženo ljudstvo. Ob tristoletnici Moliera je pri nas družabni, politični in verski Tartuffe edini odlični karakter vreden spoštovanja.
Zakaj, dosegli smo politično svobodo, četudi brez svojih zaslug, imamo državo, ki je velika, prostrana in bogata Jugoslavija. To nam je dovolj! Zdaj lahko držimo roke križem, jemo in pijemo in smo „državno navdušeni". Vse drugo je nepotrebno, vse drugo je komunizem in rovarenje prevratnih elementov, ki jih hvala Bogu zmirom lahko pobijamo z žandarmerijo!
Hoch Jugoslavien, živila frakarija!
Naše Dolenjce, ki se zanimajo za Zemljoradniško stranko,opozarjamo na dopis iz Dolenjskega in na tajništvo Zemljoradniške stranke za Dolenjsko v Novem mestu.
Kdor hoče biti zaupnik Zemljoradniške stranke, naj se priglasi pismeno ali ustmeno uredništvu „Naše Vasi" v Celju, Razlagova ulica 11 prizemno levo.
Trnovskega župnika v Ljubljani g. F. S. Finžgarja so povodom njegove SOletnice odlikovali z redom Sv. Save lil. stepena. — Iz Beograda poročajo, da bodo odlični Srbi in Hrvati zbirali za spomenik pokojnega pisatelja Ivana Cankarja, ker Slovenci sami tega ne morejo. Upati je, da se tej akcije pridružijo tudi Bolgari.
Koncert umetniške dvojice Trost se je vršil v četrtek '5. t. m. v dvorani „Union" v Celju. Oba umetniška soproga sta igrala le srednje
Dopis!.
Organizacija „Zveze Zemljoradnikov* na Dolenjskem. Sedanja radikelna - demokratska - turška - samostojna vlada v Beogradu, svojim delom proti kmetskemu in delavskemu ljudstvu, prisilila je vse kmetovalce v celi državi, na skupno akcijo, to je, da se skupno organizirajo v „Zvezo Zemljoradnikov". Pri prihodnjih volitvah nastopiti mora „Zveza Zemljo-radnikov", kot eden mož, naj si bo slovenski, hrvatski ali srbski kmet. Vsi skupaj smo sužnji, sedanjega krivičnega, nasilnega, vladnega sistema. V skupnem boju, za kmečki obstanek, bo zmaga naša in konec sedanjih vlastodržčev v Beogradu. Zato skupno akcijo, potrebujemo zanesljivih, požri-vovalnih, zaupnih mož. Pozivamo vse Dolenjce, ki pošteno kmečko čutijo, da se zglasijo kot zaupniki „Zveze Zemljoradnikov". Iz vsake dolenjske
vasi, naj se oglasi najmanj eden zaupnik- Zglasiti se je osebno ali pismeno na naslov : Franjo Grobovšek, tajnik „Zveze Zemljoradnikov" v Novem mestu. Glavni trg 89.
Po svetu.
Rodila trojičke. Sarajevski listi javljajo, da je v vasi Bodani blLu Sarajevo rodila kmetica Jovanka Vu-kičević trojčke, dve punčke in fanta. Mati in otroci so popolnoma zdravi-
Najboljša žena na svetuje baje neka gospa Bedfortova. Njen mož je sedavno umrl. Pred smrtjo pa je imel še toliko časa in moči, da je napisal oporoko, s katero je svoji ženi zapustil veliko premoženje, obenem ji je napisal za spomin navdušeno pesem. Izrekam s tem — je pisal umirajoči mož — svoji ženi največjo hvaležnost, ker me je napravila srečnega. V nobenem jeziku ni tiste besede, s katero bi lahko povedal njeno uda-nost za mene. Ponavljam, da je moja žena najlepša žena v celem Londonu in Parizu. Z eno besedo, to je najboljša žena, ki je kedaj živela na svetu. Seveda so se takoj našli radovedni časnikarji, ki so šli pogledat to čudežno ženo. Našli so majhno debelkasto ženico, milega obnašanja. Povedala jim je, da jc bilo dvajset let mlf-ša od svojega moža.
? Sovjetski humor.
Obtoženec (pred revolucijo-narnim sodiščem) : Ne razumem, kako je mogoče, da me dolžite, da sehi bil član protirevolucijonarne zarote in da je v mojem stanovanju bila postaja za brezžični telegraf. Nikoli v življenju še nisem pečal s politiko in priče mi n£. morejo dokazati, da bi bile našle v imojeni stanovanju tudi najmanjši sled brezžičnega brzojava.
Predsednik revolucijonarje sodišča: Kako rie? Nasprotno, priče dokazujejo, da je postaja za brezžični brzojav zares bilo v vašem stanovanju. Zakaj vse sobe v vašem stanovanju so skrbno preiskali, pa niso našli niti najmanjši kosec žice.
Ubijmo draginjo!
Tri leta že uživamo svobodo, a največjo svobodo uživa brezdvomno draginja, ki raste od dne do dne. Kam stopiš, čujiš le „draginje; draginja, kaj bo? !“' A ne gane se moč, ki bi -glavo strla tej kači, ki pije naroda kri in mozeg. Vodilni krogi, ki so si prilastili vodstvo milega naroda, tako mu vsaj kadijo ob volitvah, ne čutijo draginje, ker se maste v toplih gnezdih, na drugi strani pa nimajo toliko duševne sile, da bi isto odpravili, kajti niso se še povspeli niti tako daleč, da bi vsaj poskusili draginjo zajeziti ali ublažiti.
Političen parlament, kakor ga imamo dandanes, je le torišče za drenjanje osebnih ali strankinih koristi. Vodite ga dve stranki, to sta radikalna in demokratska, naše Samostojneže pa vzamete za priprego, kadar jih potrebujeta. Tako se vozi naš državni voz, da strmi celi svet, le navedene stranke ne; menda so še ponosne na to strmenje v domnevi, tako vsaj kdo o njih govori, ker pozitivnega v narodno korist nimajo pokazati, pač pa !e v svojo. Te dve glavni stranki, ki tako dobro vlečete državni voz, ste pa tudi iskreni prijateljici. Tako iskreni, kakor če bi sosed, ki bi hotel biti visoko učen, vlovil dve mački, vsako iz druge vasi, teh iste vpregel v plug ali voz. To bi oral in vozil, da bi se
mu čudilu cela vas, a on bi stradal, ker na vasi se ne orjejo miijoni. Ko-nečno bi izpustil mačke, ker te le naj miši lovijo — kakor to znajo Samo-stpjneži z narodom — ter vpregel vole ali konje, vas bi ga pa pohvalila, češ da ga je pamet srečala.
Tako bodo končno morale izpreči tudi navedene stranke in pride oni veliki dan, ko Zemljoradniška stranka združi pod svojim okriljem srbskega, hrvatskega in slovenskega zemljoradnika kot brata, ki bo političen parlament vrgla med staro šaro ter ustanovile gospodarski parlament, ki bo rešil državo, poteptal draginjo in narod jo bode blagoslavljal.
V gospodarskem parlamentu bo zemljoradnik zapovedajoče zaklical: „Proč z draginjo, ki duši, delavni svet, peščica ljudij pa plava v izobilju na račun drugih!“
Mi zemljoradniki vemo, da je glavni vzrok draginje preobilica denarja, vemo pa tudi za druge vzroke. Jedno pot, kako si predstavljamo zmanjšanje denarja in s tem udušenje draginje, smo v zadnji številki premišljevali. Danes si pogledamo drugo pot!
S sosednimi državami moramo prijateljski živeti in občevati. Občujem pa največ trgovski in denar je ono sredstvo, ki ureje medsebojne račune. Naša država sklene s sosednjimi državami in to v srednji Evropi pogodbo, da vsaka država izda nov denar, ki odgovarja njeni davčni moči pred vojno in jamči za istega s celim svojim premoženjem in davčno močjo. Tega denarja bi potem bilo v vsaki od teh držav le par sto milijonov, ne pa mi-j Ijard, kakor dandanes. Doma bi pa vsaka država imela tudi star slab denar, za medsebojni mednarodni promet pa onega novega boljšega, katerega bi vsaka država priznala drugi al’ pari. Tako bi zginila takozvana valutna šibarija, ki danes občutno povišuje draginjo, ker potem Si bilo vse-jedno, kako visoko ceni inozemstvo naš star slab denar, ki bi bil le za kritje domačih potreb v notranjosti države, na zunaj bi imeli pa nov dober denar.
Seveda bi morale vse te države uvesti devizne centrale, ki bi medsebojno poračunavale po mm m denarju, ker bi sicer krščeni in nekr-ščeni Židovi kmalu zvohali visoko vrednost novega denarja, katerega bi poskrili, starega slabega pa tiščali v ospredje tudi pri mednarodnih računih. Tako bi imeli dve valuti in, .zadovoljni bi bili tudi oni, ki se bojijo za star slab denar, če bi se cirkulacija zmanjšala naenkrat/K&kof smo zadnjič navedli. Na tak način bi se draginja vendar enkrat ustavila, ker nov denar bi imel stalno vrednost, tuje izdelke bi dobivali po stalni ceni in s tem, da ti imajo stalne cene, morajo tudi domači izdelki dobiti stalno Ceno. Ko dosežemo stalno ceno vsem predmetom, tedaj Še le moremo iti korak dalje, da to ceno polagoma znižamo, da ne bo gospodarskih pre-tresljajev. Pri vseobčni stalni ceni bo gospodarski parlament lahko naredil točen državni proračun za prihodnja leta, ker se mu ne bode treba bati primanjkljaja, ki danes mora biti, dokler cene z vsakim dnem rastejo. Ta proračun bo merilo za znižanje cen. Z moderno, pošteno in pravično davčno zakonodajo bi se ugotovili redni dohodki, ki bi v naši bogati Jugoslaviji, katero nam sosedje zavidajo, morali nadkriljevati izdatke, ki se tudi morajo pošteno urediti. Da zniža gosp. parlament to stalno ceno, določi gotove procente, katere more vsak davkoplačevalec razmerno plačevati k
dpvku in ti prpcenti slabega denarja S£ odtegnejo prometu. Na ta način pplagoma znižavamo cirkulacijo slabega denarja, da bi v letih in letih kppnela ter končno skopnela na ono npjnožico denarja, ki odgovarja davčni moči naše države. V tem trenutku bi torej imeli dve valuti jednake množine denarja, to je skopnelega starega in, zgoraj navedenega novega in tu ppglasimo jeden ali drugi denar za edino valuto, ter država novi denar, ki je ves čas ostal v njeni blagajni ter se ni pomnožil, kratkomalo zamenja za starega in tako imamo le jedno valuto, ki bi bila zdrava.
Ta proces bi se vršil polagoma, brez velikih žrtev. One male žrtve, brez teh ni uspehov, bi pa vsak državljan z lahkoto utrpel. Treba pa se je enkrat ganiti tudi v tem oziru. Od vodilnih strank, kakor znamo, tega ne smemo pričakovati. Zemljoradnik, ki se zaveda lastne moči, ki jo ima v svoji celo državo objemajoči stranki, poleg katere bi bile ostale stranke le neznatne veličine, bo stisnil zobe ter napel mišice, kakor pred bližajočo se nevihto, ko hiti z žitom ali s senom pod streho, in nastopil za spas naroda in države. Jn sedaj, ko v obliki draginje že strahovita nevihta vliva svoje plohe, naj zemljoradnik roke križem dj;ži, ko vidi, da je edino le on poklican, da vzame državno krmilo v svoje v delu preskušene roke?!
Vzel bo to krmito v svoje roke, še prej nego nasprotniki mislijo in tedaj bo uredil zavoženo gospodar* stvo, da se bodo nasprotniki od jeze poskrili.	____ V.
Dobra žena iri mati ima vedno nekoliko steklenic lekarnarja Fellera prijetno dišečega „Elsafluida* pri hiši. Dobro služi za drgnenje hrbta, rok, nog in celega telesa, kot kosmetikum za usta, kožo in glavo. Mnogo močnejši, izdatnejši in delujoči kakor francosko žganje. 3 dvojnate steklenice ali 1 Specijalno steklenico skup z zametom in poštnino za 48 K pošilja: Eugen V. Feller, Stubica donja, Elsa-trg št. 318, Hrvatska.
Zgubila
se je zlata zapestnica z monogra-mom J. G., D. G. od gostilne Radej do kavarne Evropa. Pošten najditelj naj jo odda proti nagradi v Gaberjih št. 91.
Previdni ljudje iščejo vedno pri kupovanju najbolj zanesljiv in zmožni vrelec. Popolno zaupanje zasluži svetovno znana eksportna tvrdka H. Suttner, Ljubljana št. 979 od ktere ure, uživajo svetovni glas, ker vsaka Suttnerjeva ura, tudi najcenejša ima zanesljivi dober stroj. Ta tvrdka ima veliko zalogo verižic, prstanov, raznih predmetov iz zlata in srebra in drugih koristnih potrebščin.
Širite list „NAŠA VAS“
- 0'; i'. •
.N .'V
LEPOTA.
aiit
* kože, obraza, vratu, rok, tako kakor tudi lepa rast las, se morejo samo - skozi razumno nego lepote doseči. Tisočera pripoznanja so dospela od Avsehšdežel sveta za lekarnarja Fellera:
„ELSA“ LILIJNO MLEČNO MILO najbolje blago, najfinejše „milo 7, lepote"; 4 kosi z zamotom in poštnino 98 kron.
„ELSA“ OBRAZNA POMADA odstrani vsako nečistost kože, solnčne pege, zajedance, nabore itd., naredi kožo mehko, rožnato - belo in čisto; 2 porcelanasta lončka z zamotom in pbštnino 52 kron.
„ELSA“ TANOCHINA POMADA ZA RAST LAS krepi kožo glave, preprečuje izpadanje, lomljenje in cepanje las, zaprečuje prhut, prerano osTvelost itd. 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 52 kron.
PRODAJALCI ako naročijo najmanj 12 kosov od enega predmeta dobijo popust v naravi.
/ RAZNO: Lilijno mleko 15 K; Brkomaz 8 K; najfinejši. Hega-pudcr dr- Klugera v velikih originalnih škatuljah 30 K; najfinejši Hega zobni prašek v patent škatljah 30 K; pudei za gosp*, v vrečicah 5 K; zobni prašek v .f v škatljah 7 K; v vrečicah 5 K; Sachet dišava za perilo 8 K; Schampoon za lase 5 K; rumenilo ,12 listkov 24 K; najfinejši parfem po 40 in 50 K; Močna voda za lase 58 K. Za te razne predmete se zamot in poštnina
posebej računa.	9—4
ca «#5a= »j m eea a ca	c.
h
EUGEN V. FELLER, lekarnar, Stubica dooja, Eisa trg št. 318, Hrvaško.

1
Kavo, cikorjo, sladkor, žganje, sol, milo,
cerkvene sveče, sveče za krst in
SVeČniCO ter sploh vse špecerijsko blago kupite n a j c e n e j š e_y tMAlp Urejeni špecerijskHtrgrolhi
I
4-2
J. Dečko, (tik farne cerkve)
(prej Milan Hočevar), podružnica Ljubljanska cesta nasproti Nar. doma. Kdor enkrat kupi, ostane odjemalec.
VAŠA ZELJA
imeti res dobro in zanesljivo uro, je izpolnjena, ako si preskrbite uro
iz znane urarske tvrdke
SUTTNER.
Prihranite si popravljanja in jezo.
Naifineiše ure
iz nikla, srebra, tula in zlata i.t. d. Naročne ure. Bogata izbirka verižic, prstanov, uhanov, naročnic, predmetov iz zlata in srebra vsake vrste.	13-4
Zahtevajte cenik s slikami od:
Tvorničke tvrtke H. SUTTNER, Ljubljana, št 979
DoSlo je fino angleško blago!
Vsakovrstne športne, lovske, promenadne in salonske obleke izgo-tavljam po najmodernejšem kroju točno in soiidno 5-2
MAKS ZABUKOŠEK
CEUE, Cankarjeva ulica št. 2.
Naznanilo.
Dovoljujem si Vas vljudno opozorili, da imam redno v zalogi vse v vojaško opremo spadajoče predmete. Izdelujejo se vse vrste uniform, čepic, kakor za vojake, železničarje, policijo, žandarje, finančne stražnike, poštarje, ognjegasce itd.; istotako tudi vsakovrstne športne čepice za gospode, dame in otroke. Velikanska zologa kožuhovine in kožuhovinskih izdelkov. Prevzamem vsa v mojo stroko spadajoča naročila ter izdelujem iste točno in po najnižji ceni.
Svitle kožuhovine se prevzamejo v snaženje kakor tudi vse vrste kožuhovine čez poletje v shrambo. Kože vseh vrst se prevzamejo v ustrojenje. Surove kože kupujem po dnevni ceni
M. FROHLICH
krznarija in izdelovalnica čepic CELJE, Kralja Petra cesta 11
USNJE
vseh vrst po najnižji dnevni ceni dobite pri tvrdki
F. FAGANEL
Gosposka ul. 26
CEUE.
Varujte se miši in podgan!;
Najuspešnejše jih lahko uničujete s kuživom, ki o« dobite v najboljši kakovosti in vedno sveže pri
„Jugoslovanskem Serum-Zavodu D. D.“, Zagreb
Bienička cesta št. 21.	2-2
Telefon 14-45. Brzojavi: Serum, Zagreb.
■v
•■■■■■■■■■■■■■■■a
Sirite lisi
„Naša Vas"
Oglejte si h-s manufakturno trgovino
J. KUDISZ
Cetje«Gaberje št. 16,
nasproti vojašnici Kralja Aleksandra. Priporoča se vsem odjemalcem:
:: na drobno in debelo. ::
Dospela je velika množina inozemskega blaga po zelo nizkih cenah; na primer sukno za moške in ženske obleke, cefir, sifon in raznovrstno manu-frkturno blago.


,Pri kmetu* ANTON FAZARINC
(preje Srimc) CEUE, Kralja Petra cesta.
Priporoča svojo bogato zalogo špecerijskega in kolonijaln. blaga, semen in deželnih pridelkov.
Postrežba točno in solidna! Cene zmerne!
Kupuje vse vrste deželnih pridelkov.
13—9

Priporoča se tvrdka
PETEK & DRUG,
= CEUE =
trgovina s špecerijskim in kolonijalnim blagom in kupuje vse deželne pridelke po najvišjih dnevnih cenah.
13-9

■ *<' ; • ’
Kupim
okrogel les
na vagon naložen franko vsake postaje v tuk; okolici ali franko Celje in tudi stoječ les v vsaki množini. Ponudbe poslati na
IVO ČATER,
parna žaga v Celju.
r
I
I FRANJO BIGAJ!
1 -	i
■ Zaloga zlatnine in srebrnine kakor ■ tudi žepnih in stenskih ur in budilk fi I B nffflUV	I najboljše vrste po najnižjih cenah. |
urar državne železnice | Popravila se izvršujejo točno in £
j CEUE, GLAVHI TRG 14 g p° zmernih ?enah Proli 21e,nernu j
I	^	I	jamsivu.	26-» j
1_—_______——J
Prepričajte se sami
da kupite
najceneje in najsolidneje obleke
za gospode in dečke. Sukno najfinejše vrste za gospode in dame.
Vse krojaške potrebščine pri tvrdki
Celje IVAJ* MASTNAK Celje
Kralja Petra cesta Št- 31-	13-9
Istotam Izdelovanj e oblek po najnovejši modi
FRANC SODIN
tovarna strešne in zidne opeke
LJUBEČNO pri CELJU,
::	poštni predal 73	::
Gostilna in veleposestvo Bukovžlak 1S_P
Izdelovalnica sodavode in pokalic
Gaberje št- S pri Celju
——— nasproti vojašnice Kralja Aleksandra ——
se vsim cenjenim odjemalcem toplo priporoča. ::	Postrežba točna in solidna.
« >	A. M. BAEDASIN.
ŠPECERIJSKO BLAGO
se najcenejše kupi pri ivrdki:
ANTON MOČNIK, Celje
«-9	Glavni trg št. S.
4	ZLATARSKA TVORNICA!	A A A
!	Izdelovanje srebrnine in zlatnine, špecijalitetne doze za svalčice in smodke. — Občinstvu se	A m A
	toplo priporoča	Ml m
i	IVAN BEUC, CEUE	m
	Gosposka ulica.	2«-9	AH
Franc Cater
posestnik in lesni trgovec v CELJU
se priporoča	«-*
za nakup in prodajo vsakovrstnega lesa.
Samo v hiši ŠL 25!
M. Bau m partner
CELJE a Gosposka ulica štev. 25 <=* CELJE
Velika zaloga vsakovrstnega novega pohištva domašega in tujega izdelka.
Divani, madraci, pernice, odeje, i. t. d. _
Kompletna oprema za novoporošence.
Cene zmerne.	u-6	Delo solidno.
Stavbeno in pohištveno mizarstvo
Franjo Vehovar, Celje.
Prevzame vsakovrstna stavbena in pohištvena dela: ter jih v najkrajšem času izgotovi. Velika zaloga vsakovrstnega pohištva. :: Delo solidno. :: Cene zmerne. :: Za blago se garantira. «-9
TISKARNA A. RODE
Vizitke, poročna naznanila, zavitki, pisma, računi, bolete, vabila, lepaki, letaki, pasmrtnice, cirkularji, stroikovniki, trgovske karte, knjige v vseh velikostih, broSure, časopisi ter sploh vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela v eni ali več barvah. ::: Izdelovanje štampilij iz kavčuka.
LASTNA KNJIGOVEZNICA
izvrSuje vsa v>vojo stroko spadajoča dela ceno in okusno.
CEUE, RAZLAGOVA ULICA 12.