Izhaja vsak čotrtok
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Via F. Filzi 10/1., Tel. 2S-770 /Ja Italijo: Gorica, P.zza Vitto-ria 18/11 - Poštni predal (casel-la postale) Trst 431. Pošt. čekovni račun: Trst. št. 11/64H4
PoStnina plačana v gotovini
NOVI LIST
Posamezna št. 25. ~ Ur
NAROČNINA: trimesečna lir 325 - polletna lir BOO - letna lir 1100. — Za inozemstvo: trimesečna lir 500 - polletna lir 1000 - letna lir 2000. Oglasi po dogovoru
Spedizionie in abb. postale I. gr.
ŠT. 94
TRST, ČETRTEK 8. MARCA 1956, GORICA
LET. V
OB PODPISU NOVIH POGODB V BEOGRADU
Kaj ovira pravi sporazum med Italijo in Jugoslavijo
„RaKa man; važna zadeva** - Zaporedne Kršitve mednarodnih sporazumov
Novi sporazumi, ki sta jili zadnjo soboto podpisali Italija in Jugoslavija, so velikega pomena ne samo za gospodarske, marveč tudi za splošne od'nose med sosednima državama.
Z njimi sta uredili najprej kočljivo vprašanje ribolova ter sklenili, da bosta skupno upravljali in ščitili ribno bogastvo v severnem Jadranu. Obenem sta izdelali velikopotezen načrt za strokovno in finančno sodelovanje v industriji in poljedelstvu, kakor ga Italija in Jugoslavija v zgodovini svojih odnosov doslej še niista poznali.
Že odkar je bila pred enim letom podpisana trgovinska pogodba, sc je izmenjava blaga med Italijo in Jugoslavijo več ko podvojila. Italija stoji danes na prvem mostu med' odjemalci jugoslovanskega blaga, Jugoslavija bo pa v kratkem že na petem mestu med odjemalci Italije.
Toda predistvnik Italije Stoironi je izjavil, da v novem .sporazumu ni šlo le za to, koliko bo od soseda kdo kupil ali mu prodal, temveč za nekaj mnogo važnejšega: za tako trajno in splošno sodelovanje, ki naj »poveča blapinjo obeh narodov«.
Tudi zastopnik Jugoslavije Vukmanovič je poudaril, da eilj sporazumov ni le v tem, da se dvigne trgovina med sosednima deželama, temveč da se ustvari med njima tudi p olit i č n o p r i j a t el jsltv o.
Vsi trezni ljudje na obeli straneh so pa mnenja, da je resmi/čno prijateljstvo med Italijo in Jugoslavijo nemogoče, če se prej pravično ne uredi položaj narodnih manjšin. Dr. Pavlič je ob podpisu pogodbe uradno izjavil, da sta trenutno največji oviri iskrenemu sodelovanju proces proti Beneški četi in pa to, da se na Tržaškem ne izvaja londonski sporazum.
Palamarova politika
Iz nekega slovenskega tednika smo se te dni na žalost iznova prepričali, da je politika, 'ki jo oblastva vodijo v naših krajih do Slovencev, zares v naj ostrejšem nasprotju s cilji, ikatere zasledujeta Italija in Jugoslavija na Jadranu.
V	listu beremo, da je dr. Agneletto 25. februarja obiskal v spremstvu dr. Simčiča spet generalnega komisarja Palama.ro in z njim razpravljal o položaju. Iz lista smo pri tem zvedeli neikaj, kaf_mora osupniti in užaliti vsakega zavednega Slovenca: dr. Palamara je mnenja, da je londonski sporazum, v kolikor se tiče Slovencev, v glavnem že uresničen. »Ako še ni urejena kaka manj važna zadeva « — je pojasnil
—	»je to za/radi ogorčenja nad' ravnanjem z italijansko manjšino v Istri.«
Slovenci uživajo potemtakem že vse glavne svoboščine in pravice, ki jim gredo po londonskem dogovoru.
Iz tega bi sledilo, da je njihov jezik priznan ma sodnijah in vseh javnih uradih, da so Slovenci nameščeni v zadostnem številu v državnih sluižbah, da je že uzakonjeno njihovo šolstvo, da župan Bartoli izdaja svoje odredbe in objave tudi v slovenščini, da so napisi. na železniških postajah, poštah in vseh javnih ustanovah dvojezični, v Trstu samem da so pa, kakor predpisuje sporazum, dvojezični celo nefkaiteri ulični nazivi.
Toda najpreprostejši človek na Tržaškem ve, da je vse to od začetka do kraja neresnično. Od vseh teh reči ni bila do danes niti ena izpolnjena!
Kako je mogel dr. Palamara navzlic temu trditi, d« so poglavitne pravice, ki po po-
goidbi gredo Slovencem, že uresničene? Če bi se med nami našel en sam človek zdrave pameti, ki bi njegovim trditvam verjel, bi svet moral priti do zaključka, da so Slovenci narod tepcev.
GRE PAČ ZA »MANJ VAŽNE ZADEVE«
In tako si upa govoriti dr. Palamara v času, ko tuji priseljenci čedalje bolj preplavljajo slovenski del tržaškega ozemlja.
V	ribiški vasi v Devinu nameravajo oblastva naseliti 275 novih italijanskih družin. Če računamo, da ima vsaka rodbina 4 člane, bo prišlo torej v Devin 1100 Italijanov. Pri-štejmo k temu še stotine in stotine istrskih beguncev, ki jih mislijo nastanili v hišah nastajajočega velikega naselja v Sesljanu, pa pridemo do kaj zanimivih zaključkov:
Iujci naj bi postali večina ravno tako v Sesljanu kakor v Devinu in od pamtiveka slovenska občina naj bi padla v roke priseljencev.
Za dr. Palamaro je to najbrž »manj važna zadeva«, za Slovence pa ni, kajti s tem izgube obalo od Trsta do Tržiča, ki. je že več ko 1300 let v njihovi neoporečni narodni posesti.
Po katerih človeŠ'kih in božjih postavah sme kdo spremeniti Slovence v brezpomembno manjšino v lastni domačiji? Po londonskem sporaizumu prav gotovo ne. Nasprotno! V njem je črno na belem zapisano, da je vsako spreminjanje narodnostnega značaja našega ozemlja — prepovedano !
Zakaj se oblastva ne drže teh določil londonske pogodbe? Palamara poreče, da je to »manj važna zadeva«, 'ki se bo že nekako uredila. Mi pa vemo, da je Rim za kolonizacijo naše obalo določil milijarde in da ima čvrst namen, da se zadeva ne uredi tako, Itak or zahtevajo Slovenci in predpisujejo zakoni morale. Obala mora biti za vsako ceno poitalijančena!
ZALOIORA OPTANTOV
Palamarova izjava je. padla povrhu v času, I Toda oblastva se tudi na ta določila poko se od vseh strani dvigajo ogorčeni pro- j godbe prav nič ne ozirajo. S slovenskimi
testi optantov, katerim državna oblastva zani-kajo pravice, ki jim po obstoječih pogodbah nesporno pritičejo.
V	sporazumu, podpisanem med Jugoslavijo in Italijo 23. decembra 1950 v Rimu, se je Jugoslavija obvezala, da bo ugodno rešila tako rdkoč vse opcijske prošnje: zavrnit i jih sme — je v pogodbi rečeno — kvečjemu 200 osebam. Iz tega je izhajalo, da bodo vsi ostali prosilci postali italijanski državljani.
Danes izpodbija pa notranje ministrstvo pravico do državljanstva kar celim trumam optantov. Pravijo, da hoče vzeti državljanstvo kar 3000 osebam!
O	končni usodi vsalke poedine opcijske prošnje bi morali po sporazumu razpravljati zastopniki obeh vlad. Dokler ti nič ne sklenejo, vloga torej ni še končnoveljavno zavrnjena in prosilci bi morali dotlej uživati vse pravice, ki pritičejo optantom.
optanti ravnaijo tako, kakor da jim je državljanstvo že dokončno odbito. Tržaška prefektura je pozvala vse občine ozemlja, naj tem osebam odvzamejo osebne izkaznice in potne liste in naj jih brišejo iz seznama volivcev. V nevarnosti so, da jim vsak. hip odvzamejo delavske knjižice in obrtna dovoljenja ali pa odpuste iz službe. Z njimi se obnašajo kot z nadležnimi tujci. In vendar so med njimi ljudje, ki so služili laško vojsko in morda prelivali kri za državo. Tedaj so bili za Italijo dobri, sedaj naj se pa poberejo iz naših 'krajev.
Tako ravnanje je isto tako krivično kot protipostavno.
V	očitnem nasprotju z jugoslovansko-ilalijanskim dogovorom iz decembra 195(Pje tudi novi zakon o optantih, objavljen 30.°j9-nuarja 1956, to je pred dobrim mKisdi^Sfi. 	  »lom
Nadaljevanje njj \5.q*ftinr
NOVICE Z VSEGA SVETA
ITALIJANSKO-JUGOSLOVANSKI DOGOVORI
■Preteklo soboto je bil v Beogradu podpisan nov važen sporazumi med Ital ijo im Jugoslavijo. Najprej sta obe vladi rešili vprašanje ribolova v Jadranu.
Ob italijanskih obalah je, kakor je znano, malo rib, medtem kp jc morje na jugoslovan-ski Strani z njimi zelo bogato. Tisoči in tisoči laških ribičev se lahko preživljajo, samo če smejo loviti v jugoslovanskih vodah. Za to mora seveda Italija plačati' primerno odškodnino Jugoslaviji: ribe, ki jih bodo po novem sporazumu Italijani smeli poloviti ob jugoslovanskih obalah, bi stale Rim približno eno milijardo na leto.
V soboto je pa bilo sklenjeno, dia Italija ne bo plačala nobene odškodnine, zaito> pa vzela nase druge gospodarske obveznosti. Najprej bo Jugoslaviji dobavila za 60 milijonov dolarjev najrazličnejše industrijske opreme: z njo bodo gradili v Jugoslaviji nove tovarne, nadomestili obrabljene stroje z novimi, mehanizirali poljedelstvo, poskrbeli zlasti za razvoj ladjedelništva in tako dalje.
V vsoto je vključenih 15 milijonov dolarjev vojne odškodnine, ki jo Italija še vedno dolguje Jugoslaviji. Ostalo bo Beograd prejel koit posojilo, katerega- bo začel odplačevati po 8 letih, toda ne v denarju, temveč z izvozom blaga v Italijo.
Tretji del sporazuma določa, da si bosta soseda izmenjavala svoje izkušnje v gospodarstvu ter si izposojala vesčake. V Jugoslavijo bodo- prišli tudi .specializirani delavci. Italijanski strokovnjaki bodo- pomagali graditi, ceste in železnice, razvijati industrijo in modernizirati jugoslovansko kmetijstvo. Pogodba velja do 31. oktobra 1957. Če bo dotlej Italija izpolnila dive tretjini prevzetih obvez, bo sporazum tekel naprej, sicer se pričnejo nova pogajanja.
Kar so ipodpisali v Beogradu, ne bo torej le v korist laškim ribičem temveč splošnemu gospodarstvu obeh dežel ter bi moralo utrdili tudi politično sodelovanje in prijateljstvo med Italijo in Jugoslavijo.
Edina ovira, da se to uresniči, so narodne manjšine. Naš list je že ponovno prikazal, kako se položaj tukajšnjih Slovencev v zadnjih časih usodno slabša. Če se to vprašanje pravično ne reši, bo tudi najnovejši italijansko-jugoslovanski sporazum propadel. Izkazalo! bi se, da so diplomati spet zidali na — pesku.
OSEMDESETLETNICA PIJA XII.
Poglavar katoliške Cerkve je praznoval dne.
2.	marca 80-letnico rojstva in 17-lelnico vladanja. Dogodek je hotel Pij XII obhajati tiho in preprosto. V Vatikanu je sprejel 224 otrok, pripadajočih raznim slojem in narodom. Deca je obdala papeža v kolu, držeč se za roke, prepevala in mu čestitala v l-l- jezikih. Otroci so darovali papežu goloba in velikansko torto, na kateri je brlelo 80 sveč. Bila je tako težka, dia so jo komaj nosili. n Medtem se je zbralo na trgu sv. Petra nok|yog 30 tisoč ljudi, ki so burno ploskali. .Ko je Pij XII. prikazal na oknu, so se od j^^^rani dvignili klici: »Voščimo! Voščimo! g___
'v iJšfypAž ;je prejel številne čestitke tudi od ne-
katoličanov. Tako mu je Eisenhovver poslal brzojavko, v kateri med ostalim pravi: »Ob Vaši osemdesetletnici se priključujem moškim in ženskami vsake vere, želeč iskreno, da bi doživeli še mnogo let, posvečenim svobodi in miru med narodi.«
APRILA PRIDETA
Hruščev in Bulganin obiščeta prihodnji mesec Veliko Britanijo.. Angleška in sovjetska policija se že pripravljata, kako bi zajamčila popolno varnost obeh državnikov. To je potrebno, kajti glasilo poljskih beguncev »Dnevnik poljski« je že objavilo, da hoče 160.000 emigrantov priredili v Londonu pogreb, na katerem bodo nosili veliko krsto >. napisom: »Svobodna Poljska«. Češkoslovaški begunci so pa pozvali svojih 4500 članov, naj ob prihodu Rusov nosijo črne ovratnice, črne trakove na rokavih in rezobeeiijo na poldroga češkoslovaške zastave. Hruščeva in Bulganin« bo spremljala tudi lastna telesna straža.
KONČNO SE JE ODLOČIL
Po dolgem razmišljanju je 65-letni Eisen-liower sklenil, da se bo dal vdruigič voliti za predsednika republike. Ker je ameriški predsednik ne samo najvišji predstavnik države, temveč obenem načelnik vlade, je v njegovih rokah združena silna oblast. Povrhu je Amerika najbogatejša in najmočnejša velesila na svetu. Noben živeč politik nima> zato toliko vpliva na usodo nas vseh, kot predsednik Združenih držav.
Eisenhower bo skoro gotovo izvoljen, ker je najbolj znana in priljubljena osebnost v Ameriki. V njem gledajo množice zmagovalca iz druge svetovne vojne in bi zanj glasovale, četudi bi spadal k nasprotni demokratski stranki.
Ko je naznanil, da bo spet kandidiral, sc cene vrednostnih papirjev na ameriških bor-zah takoj poskočile.
VOLITVE V AVSTRIJI
Pretekli četrtek je dunajski parlament sklenil razpisati za nedeljo, 13. maja, nove volitve. To se je zgodilo zaradi tega, ker socialisti in kršč. socialei niso več mogli složno delati v vladi: socialisti so zahtevali, naj država vzame v svoje roke še nova področja gospodarstva, kršč. sociiaici so se pa uprli, češ da je država že tako postala vsemogočna in preveč duši svobodo državljanov.
Pri zadnjih volitvah šobili socialisti in njihovi nasprotniki skoro enako močni. Nihče zato danes ne ve, kdo bo zmagal. Borba bo trda, vsak glas bo važen. Kljub temu sta obe stranki oklenili, da mora bili volilni boj dostojen- osebnih napadov se je treba brezpogojno izogibati. Zastopnik socialistov je dejal, da bosta obe stranki morali po volitvah zopet sestavili skupno vlado.
Iz tega vidimo, kako visoka je politična kultura v sosedni Avstriji. Primerjajmo s lem brezvestne osebne napade v nekaterih naših časnikih! In to pri narodiču, ki se obupno bori za svoj goli obstanek
ZGOVORNE ŠTEVILKE
Po uradnih podatkih ima danes Tržaško ozemlje 306 tisoč 970 prebivalcev, Trst sam pa 282 tisoč 240.
Od teh je brez dela 21 tisoč 183 oseb. Na
vsakih deset brezposelnih pridejo tri ženske. V enem samem -mesecu se je število brezposelnih po-večalo- za 2230 ljudi. Če upoštevamo še družinske člane, živi danes najmanj 70.000 Tržačanov od javnih podtpor.
PRIHRANEK
Italijanski senat je sprejel zakonski načrt, s katerim je prepovedano, da bi stranke ob volitvah stavile lepake na vse zidove hiš in celo na strehe. Za lepake -bodo občine določile posebne razglasne deske, hiše morajo ostali čiste.
S tem bo prihranjeno tudi precej denarja, saj so sam-o v Trstu potrosili zadnjič okoli 100 milijonov za volilno- gonjo.
HUDA STAVKA
Na Finskem so od sobote dalje oslala vsa mesta iin večji kraji brez razsvetljave, brez vode in brez živil. Tudi avtobusi več ne vozijo. Ker so se cene kmečkim pridelkom preveč zvišale, so namreč vsi delavci stopili v Slavko. Kmetje so pa udarili nazaj s tem. da ne prinašajo nič več na trg.
SPET PRED SODNIKI
V Trstu je že izza časa (zaveznikov postal znan fašistovski priganjač Pozzo, ker mu je pri uličnih demonstracijah počila bomba v hlačah. Kot dobrega svojega pristaša so ga misovci zalo izvolili za poslanca. Nova čast ga pa ni obvarovala, da ima spet opravka s sodnijo: zbornica je te dni dovolila, da ga zgrabi roka pravice, češ da je žalil proti-Eašistovsko odporniško gibanje in povrhu podpisoval nekrita denarna nakazila.
MOŽATA RESEDA
V torek je na seji tržaškega mestnega sveta govoril tudi svetovalec Gombač in zelo ostro napadel občinski odbor, ker ne priznava Slovencem pravic, ki jim gredo- po Posebnem statutu. Občina bi morala namestiti primierno- število- slovenskih uradnikov ter dovoliti v vsej svoji upravi uporabo slovenščine. Ustanoviti bi morala v -mestu in okolici slovenska zabavišča in slovenske otroške vrtce, popraviti -prostore slovenskih ljudskih šol ter zgraditi novo slovensko- šolo v središču mesta. Občina je tudi- dolžna postaviti na vsa svoja uradna poslopja in tako tudi na zgradbe slovenskih šol dvojezične napise. Vse -to priltiče Slovencem po londonskem sporazumu, toda občinski odbor tega noče upoštevati ter načrtno prezira potrebe in pravice slovenskih občanov.
Mošika beseda! Da se je kljub vsemu temu našel slovenski svetovalec, ki je s svojim glasom podprl tako- protislovensko občinsko upravo, je prava narodna sramota.
VŽIGALNIKI
Finančno ministrstvo je znižalo davek na vžigalnike. Doslej je znašal letno od 1200 do 3000 lir. Zdaj je znižan na 300. Dovolj je, da kupiš do 17. aprila v tobakarni poseben kolek in ga shraniš kot dokaz, da si plačal.
NARORE KLORUK
V Trstu živi zakonski par, ki je postal zastran težkih življenjskih razmer zelo' živčen. Zakonca se imata rada, j>a se kljub temu večkrat po nepotrebnem prepirata. Da se ohrani hišni mir, je on tole predlagal. Kadar pride od dela truden in nervozen domov, si na praigu obrne klobuk narobe in boljša polovica ve, da je treba držati jezik za zobmi. Stori tudi ti tako, pa bo v družini mir.
NOVICE
PRIJAVITE SVOJE DOHODKE
Po Vanonijeveim. zakonu morajo davkoplačevalci prijaviti dohodke iz leta 1955 do 31. marca. Neobdavčljivi dohodki so letos povišam od 480 na 540 tisoč lir; za družine s petimi člani pa znaša neobdavčeni dohodek 1,700.000 lir. Oseba, katere dohodki ne presegajo tega življenjskega »minimuma«, ni dolžna predložiti davčne prijave.
Ker predvideva novi davčni zakon za one, ki bi svojih dohodkov pravočasno ne prijavili precej hude denarne kazni, ki gredo do 300 tisoč lir in do 6 mesecev zapora, svetujemo najini ljudem, da vložijo svoje prijave do 31. t. m.
Zaradi prijave se posvetujte z ljudmi, ki se na to razumejo.
MRZLE KUHINJE
Plinski in električni kuhalniki bodo kmalu zastareli. V Združenih državah so že začeli prodajati neke vrste atomskih kuhalnikov. Ti ne razvijajo posebne toplote, a na njih se jajca ocvrejo že v 15 sekundah, goveja juha se pa skuha v 6 minutah. V takih kuhinjah pa ne bo prijetne domače toplote.
ZANJ JE LE »MALENKOST«
V Palm Beachu v Ameriki je Peter Wide-ner tožil g. Dodgea, ker mu ni plačal nekega kupljenega posestva v vrednosti 65 milijonov lir. Toženec se je pred sodnijo začudil: >'Prav res sem pozabil na to malenkost!« Vzeti je iiz žepa ček in takoj napisal, vsoto, ki so jo od nijega za(hteva:Li. ‘Nič čudnega, saj je lastnik 35 milijard Tir.
Zanj je bilo 65 milijonov seve »malenkost«, neštete matere pa ne vedo, kaj bi dale v lonec za, s v oj e otroke. Ali je tak družabni red pTa-viičen? Kapitalizem je res grda reč.
ŽRTVE MRAZA
Jugoslovansko ministrstvo je objavilo, da je zavoljo mraza v mesecu februarju umrlo v državi 146 oseb. Težko poškodovanih je pa bilo 26.
VPRAŠANJA IN ODGOVORI
Igra, kjer stavijo pred televizijo človeku vprašanja in dobiš nagrado, če na vsa pravilno odgovoriš, postaja že nekaka strast. V Ameriki je seveda bolj dobičkanosna kot pri nas. Tako je prejšnji teden znani admiral Mason odgovarjal na vprašanja iz rimskega bajeslovja in prejel 31 milijonov lir.
ROLEZEN NAŠE DORE
V Ameriki so zdravniki dognali, da mora zaradi svojih živcev vsak dvanajsti ameriški državljan enkrat v življenju v bolnišnico. Petdeset odstotkov vojaških novincev ima živčne motnje.
Italijanski psihiatri so na nedavnem zborovanju v Milanu ravno tako ugotovili, da »mo iz večine »živčno bolni« že od mladih nog. Vzrok je neverjetna hitrica sodobnega življenja, ko si skoro nihče več ne privošči 'kak dan »ljubega' miru«. Živčnost je postala bolezen naše dobe.
OGNJENA GORA
Ognjenik Etna na Siciliji je bil letos ves pokrit s snegom, sedaj je pa začel bruhati iz sedmerili žrel gorečo lavo in pepel. V glavnem* žrelu je lava privrela že do roba in se
zliva po pobočju 3000 metrov visokega vulkana. Tja do mesta Katanije se sliši iz osrčja gore neprestano zamolklo bučanje.
NEMAREN ZDRAVNIK
Pretekli teden se je zaključila pired sodiščem v Genovi dolga pravda med odvetnikom Porcile in zdravnikom Nicoliichem. Odvetnik se je 1. 1950 dal operirati v trebuhu, toda njegovo stanje se je v kratkem še poslabšalo. Nicolieh je trdil, da to nima nobene zveze z operacijo.
Nekaj mesecev zatem so pa potegnili iz odvetnikovega trebuha gumijasto cevko, ki jo je bil zdravnik tam »pozabil«. Nieolioha so obsodili, da plača bolniku 1 milijon 150 tisoč lir odškodnine ter da vrne denar, ki ga je prejel za operacijo. Plačati je moral tudi obresti za 6 let naizaj.
POROD RREZ BOLEČIN
! V nekaj dneh se začne v glavni tržaški bolnici poseben tečaj za porod brez bolečin. Profesor Duca, ki je o tem predaval v Trstu pretekli petek, je rekel, da pomeni tak porod
l	pravo revolucijo v zgodovini zdravilstva. Največje zasluge ima na tem področju ruski zdravnik Pavlov. Pni tem ne gre za kako omamljanje porodnic, temveč jih mora zdravnik vestno pripraviti, da s svojo' voljo in s svojim razumom ob porodu sodelujejo. Po 5. mesecu nosečnosti lahko že obiskujejo poseben tečaj ter se na njem že vnaprej osvo-bode vsakega stirahu. S porodi brez bolečin so doslej poskusili v Milanu in Torinu, sedaj pride na vrsto Trst.
NAJLEPŠA KOMUNISTKA
Italijanski komunisti nočejo' v nobeni stvari zaostajati za svojimi nasprotniki. Zato so razpisali med komunistkami tekimo, katera je najlepša. Za nagrado naj bi šla k filmu v Moskvo. Zmagala je resnično lepa 22-letna Katarina Cuirrenti. V žepu je že imela vozni listek za Kusijo, ko se je naenkrat premislila in raje sprejela ponudbo za Hollywood. Amerika,nci so jo gotovo bolje plačali.
Nadaljevanje s 1. strani
KAJ JE S POVRATNIKI
ln kako naj ocenimo' ravnanje Palamaro-vdh uradov z osebami, nekoč pristojnimi na Tržaškem, ki so se po padcu fašizma vinile domov? Po jasnem besedilu londonskega sporazuma bi morale uživati »enake pravice kot vsi ostali prebivalci«. Izenačeni hi moiralii biti v vsakem pogledu z domačini, med katere spadajo.
Toda glej, olblastva v neštetih primerih ravnajo tudi z njimi kot z navadnimi tujcu. Policija, zahteva od njih, naij prosijo za dovoljenje, da bi smeli še bivati na domači zemlji, jemljejo jim osebne izkaznice in obrtnice, črtajo jih iz volilnih seznamov in taiko dalje.
Taka je njihova enakopravnost z ostalimi prebivalci! Hujšega in očitnejšega gaženja londonskega sporazuma si ne moremo misliti. Kar se doga/ja zadnje čase na našem ozemlju, je zavestno neizpolnjevanje oziro-ma načrtno kršenje prevzetih mednarodnih obveznosti, kar prešinja slovenske množice z globokim razočaranjem in nepoipisljivo ne-voljo.
Za dr. Palamaro so to seveda »manj važ-
VAŽNA, POJASNILA
Pretekli petek so se sestali v Rimu podpredsednik vlade Saragat, ministra Romita in Rossi ter drugi voditelji socialnih demokratov z odposlanstvom svoje stranke na Tržaškem.
Razpravljali so o položaju v naših krajih in govorili tudi o slovenski narodni manjšini. Obravnavali so med drugim vprašanje slovenskih šol in službeni položaj naših učiteljev in profesorjev ter se zedinili, kako naj se ta važna zadeva uredi.
V	odposlanstvu je bil tudi urednik mesečnika Trieste Giorgio C.esare, ki se je te dni sestal z dr. Besednjakom ter ga pooblastil, da priobči v Novem listu naslednje: minister prosvete Rossi sporoča Slovencem, da zloglasni načrt o uzakonitvi slovenskih šol ni nikdar prišel pred rimsko vlado, da to sploh ni bil nikoli vladni načrt, temveč le predlog nekih krogov, ki v stvari nimajo odločilne besede.
Minister Rossi je tudi našega mnenja, da o vpisu otrok v slovenske šole smejo sklepati edino starši, ne pa kake vladne komisije. Slovenci naj vedo, da ne bo on nikoli privolil v to, da se ustanove take komisije.
Pri uzakonitvi slovenskih šol ■— je dejal g. Cesare dr. Besednjaku — se bo minister prosvete strogo držal načela, da morajo slovenski šolniki biti v vsakem pogledu izenačeni italijanskim.
Za ta zagotovila smo ministru hvaležni!
UROGI URADNIKI
Koliko ima dohodkov, nihče rad ne pove davkariji. Rimslki knez Torlonia je prijavil 26 milijonov prejemkov, uradno so pa dognali, da ima 790 milijonov letnih dohodkov. Igralka Lollobrigida je napisala, da zasluži letno 8 milijonov, oblastvO' je pa ugotovilo, da vtakne v žep desetkrat toliko.
Le državni uradniki in nameščenci morajo do pičice vse prijaviti, ker vlada prav dobro ve, koliko jim plačuje.
ne zadeve«, zastran katerih si ne greni življenja. Politično pomembnejše za nas Slovence je pa vedeti, kaj sta k vsem tem težkim krivicam rekla Palamari Agneletto in njegov spremljevalec. Iz omenjenega slovenskega tednika ni razvidno, da bi bila bogsi-gaivedi kako protestirala. Zato pa beremo, da ju je dr. Palamara izrečno pohvalil, češ da so »demokratični Slovenci« edini, ki delajo za mirno sožitje med obema narodoma in da zastran tega »zaslužijo naklonjenost« upravnih oblaslev. Taki politiki so generalnemu komisarju očividno zelo všeč in mi ga popolnoma razumemo.
Drugo vprašanje pa je, kakšne posledice bo imelo to vsakodnevno kršenje Posebnega statuta in vse hujše zapostavljanje Slovencev na bodoče odnose med sosednima državama na Jadranu.
Mi smo prepričani, da je dostojno ravnanje z manjšinami bistveni pogoj vsakega pravega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo. Zastopniki obeh vlad naj sedejo k mizi ,in pravično rešijo to boleče vprašanje. Sicer je spor. med sosedoma neizbežen in njih najnovejši velikopotezni načrti o sodelovanju med Italijani in Jugoslovani bodo pod pritiskom javnega mnenja — propadli.
Kaj ovira pravi sporazum med Italijo in Jugoslavijo
mi)&pifsi fr 'Tibšu&foegm
NABREŽINA
Pretekli ponedeljek je bila v Nabrežini seja občinskega sveta. Razpravljati bi morali o proračunu za leto 1956, toda župan je izjavil, da so tik pred sejo nastala neka nesoglasja, 'ker občinska uprava ni bila poslala izvlečka proračuna vsem svetovalcem in bi zato prizadeti ne mogli -razpravljati o stvari, ki je ne poznajo. Po kratki razpravi so sklenili, du pride proračun na dnevni red prihodnje seje.
Naši bravci prav gotovo porečejo, zakaj o letošnjem proračunu razpravljajo šele mesc-ea marca. Zanimivo pa je vedeti, da je prefektura odobrila lanski proračun šele pretekli teden, medtem ko bi po zakonu to morala opraviti že konec aprila lanskega leta. Jasno je zato, da občinski svet ni mogel razpravljati o novem proračunu, ne da bi poznal usodo starega, in zato nimajo naši občinski možje nobene krivde za veliko zamudo Odbornik Drago- Legiša je nato imel daljše poročilo o krajevnem tujskem prometu, ki je zlasti zadnje čase postal važna panoga občinskega gospodarstva. Kako izkoristiti naravne lepote Devina in Sesljana ter vsi; ostale obale — je poudaril odbornik — je vprašanje, ki so- se ga pred leti s precejšnjim pogumom lotili gg. Metliikovec, Gaser, Ca-stelreggio in drugi. Vendar bi bilo usodno misliti, da smo s tem izčrpali vse možnosti razvoja tujskega prometa. To mora biti šele začetek.
Potrebno je predvsem, da se vse delo vzpo-redi. Hotelirji, gostilničarji in drugi obrtniki morajo čimp.rej sesti k skupni mizi ter se zmeniti o bodočem delovanju. Ustanoviti je treba krajevni odbor, ki bo v stalni zvezi z Uradom za turizem, katerega naloga je, da skrbi za dotok tujcev in za izboljšanje turističnih natprav.
Korenito je treba tudi rešiti vprašanje ses-ljanskega hotela ob morju in vse tamkajšnje obale, ki »ta last devinskega princa, kajti brez tega ne moremo resno govoriti o turizmu v devinsko-nabTežinsk.i občini. Nedolgo tega so ta hotel zasedli istrski begunci in je bil s tem zadan bud udarec tujskemu prometu. Občinska uprava je proti zasedbi hotela protestirala in ji je bilo> obljubljeno, da se bo hotel izpraznil 'konec aprila.
Za prihodnjo sezono pripravlja občina taborišče v Sesljanu, ki bo lahko sprejelo 50 oseb. Dela za ureditev prostora izvršujejo občinski uslužbenci. Napeljali bodo vodo, sezidali majhno zgradbo za kuhinjo, namestili stranišča ter kopalnice. V taborišče ne bodo imeli dostopa potujoči turisti, temveč le osebe, s katerimi se je občinska uprava prej domenila za letovanje.
Urad za turizem je nedavno tega razpisal natečaj za izboljšanje turističnih naprav v občini. Občina je še ukrenila vse potrebno, da se primerno urede ceste, zasadijo drevesa, cvetlice ter olepšajo kraji, ki pridejo v poštev za tujski promet;
Čeprav občina nima neposredne koristi od tujskega prometa, je zaključil odbornik, bo kljub temu naredila vse, kar je v njeni moči, da stvar doseže največji razmah.
Nekateri svetovalci so predlagali, naj se tudi Nabrežina in Šempolaj proglasita za turistična kraja, ter naprosili odbornika za
turizem, naj stopi v stik z gostilničarji in drugimi obrtniki v Sesljanu in Devinu, da se čimprej ustanovi krajevna organizacija, ki bo najučinkoviteje skrbela za promet s tujci.
SV KRIŽ
V začetku preteklega tedna so delavci Se-lada pričeli graditi nove stopnice, ki bodo zboljšale zvezo med novim ezulskim naseljem in svetokriško železniško postajo. Pri delu je zaposlenih 12 domačinov s Proseka in iz Sv. Križa. Delali bodo približno dva meseca.
V razgovoru z njimi smo zvedeli, da so bili več časa brezposelni in da sedaj zaslužijo 1200 lir dnevno. Po šestih mesecih pa bodo ponovno brez dela. Če bi gradnjo stopnic prevzelo kako podjetje, bi imelo do delavcev druge obveznosti in bi tudi njihova plača bila večja. Kljub temu je hvale vredno, da so za dela na našem Krasu najeli domačine.
Gradnja nove šole se nekam preveč počasi nadaljuje. Želeli bi, da bi jo dokončali pred novim šolskim letom.
ZGONIK
Letošnja izredno huda zima je povzročila mnogo škode poljskim pridelkom. Bojimo se za pšenico, sadno drevje in celo za trte. Vse kaže, da bomo- morali pšenico čimprej podsejati, če hočemo imeti nekaj pridelka Potrebno bi tudi bilo, da bi nas strokovnjaki pri Kmetijskem nadzorništvu natančno -poučili, kaj vse moramo ukreniti, da se po mrazu povzročena škoda vsaj nekoliko po pravi. Tudi iz tega vidimo, kako je ‘krvavo potrebna kmetijska šola, ki bi usposobila naše mlade kmetovalce, da bi se mogli znajti v vseh časih in prilikah. Že večkrat smo v listu poudarili, naj se taka šola ustanovi v Zgoniku. Upamo, da pristojna oblastva niso prezrla naše zahteve in da bodo- v novem šolskem poslopju določila primerne prostore, kjer naj se naša mladina nauči sodobnega in umnega kmetovanja.
MAČKOVLJE
Pregovor pravi, da nesreča ne spi. Ko je pretekli torek naša -domačinka gospa Ivanka Tul peljala samokolnico po svojem dvorišču, se ji je nenadoma spotaknilo in je padla na tla. Pri padcu si je zlomila levo nogo. Odpeljali so jo v bolnico, kjer se bo morala zdraviti dobra dva meseca. Vsi vaščani ji želimo, da bi čimprej okrevala.
OPČINE
Že večkrat smo v listu -pisali, da je nujno potrebno spremeniti v primeren trg obširni ■prostor pred našiim pokopališčem ter popraviti cesto, ki pelje mirno tamkajšnje posvečene zemlje. Končno se je pretekli teden našel svetovalec, ki je to važno vprašanje iznesel v mestnem svetu. Hvaležni smo dr. Deklevi, da je osvojil vse naše zahteve ter jih tolmačil -pristojnim oblastvom. Zelo zanimivo je, da je odbornik za javna dela ing. Visintin ob tej priliki izjavil, da bodo na Opčinah zgradili novo pokopališče. Postavljeno bo nekoliko izven naselja ter odgovarjalo vsem današnjim in bodočim potrebam našega predmestja. Deset let po njegovi iz-goto-vitvi naj b-i sedanje pokopališče popolnoma izginilo.
O cesti je dejal, da jo bodo v kratkem temeljito preuredili, medtem ko se o zaželenem trgu ni izjavil. Upamo pa, da bo občina končno le ugodila tej veliki potrebi, ki postaja čedalje bolj pereča.
Zadnjič smoi pisali tudi o veliki stanovanjski krizii. Želeti je, da bi zavod za ljudske hiše uvidel to hudo stisko, ki vlada na Opčinah, ter čimprej sezidal nekaj stanovanjskih hiš.
KATINARA
Neverjetno mučen vtis je preteklo soboto povzročila vest, da sta dva naša otroka odkrila v nekem grmu pri, Katinari- truplo novorojenčka. Ko sta fanta bila na travniku žogo, jima je ta zašla v bližnji grm. Tekla sta jo iskat, toda ob žogi sta zagledala zavojček, v katerem je ležalo mrtvo nedolžno dete. Z žalostnim srcem sta zdirjala domov ter vso sitvar povedala staršem. Zdravniki so ugotovili, da se je dete rodilo nekaj ur, preden sta ga odkrila dečka. Doslej niso našli nečloveške matere, ki je zagrešila velik zločin.
AVTOBUS ZA KOPER Mešana.) jtaMtfiamako-jugoslovanska komisij & za obmejni promet je sklenila podvojiti Število avtobusnih voženj med Ti-stom in Koprom.
Od nedelje dalje odhajajo avtobusi v Koper vsak dan, In sicer ob 7.30, 13., 1-5.30 in ob 19. uri.
V	Buje vozii avtobus ob ponedeljkih, sredah in sobotah ter vsako drugo nedeljo ob 7.15; ob torkih, četrtkih, sobotah in v-sato drugo nedeljo ob 16. uri.
Avtobusi odhajajo s postaje na Trgu stare mitnice.	-------
iz Goriške
RODITELJSKI SESTANEK
V	nedeljo je bil na slovenski nižji gimnaziji drugi roditeljski sestanek. Udeležba je bila razveseljiva. Sestanek je vodil ravnatelj dr. Josip Nemec.
Prof. dr. Josip Bitežnik je razvil nekaj misli, s katerimi je hotel poudariti življenjsko važnost zdrave in prave vzgoje, ki mora bili svobodna in prešiniti gojenca z vsemi kulturnimi vrednotami. Podčrtal je kritično slainje moderno /vzgoje, na ) kaitero so ikot moreča slana vplivali zmotni nauki pedagoškega nativizma in teorije okolja, ker so izključili gojenca samega iz vzgojnega procesa.
Nato se je -razvila živaihna razprava, ki so se je udeležili profesorji Bratina, Premrl, Bukovec, Ferla-t in zastopnik staršev.
Ob koncu so starši sklenili, da -bo tretji roditeljski sestanek 22. aprila.
Po sestanku so profesorji obvestili starše o stanju posameznih učencev.
TOVARNA
fhmčie
KRMIN - CORMONS TELEFON ŠT. 32
Izdeluje vsakovrstno pohištvo, spalnice, jedilnice, kuhinje itd. Izvrši vsako delo po naročilu. Prodaja po tovarniških cenah, jamči za solidno delo.
ŠTEVERJAN
Zadnji dopis iz Jaizbin je med Šleverjanci vzbuldil veliko zanimanje. Tu vlada viharno ogorčenje nad onimi, ki hočejo Jazbine© prisiliti, da bi pošiljali otroke v novo ljudsko šolo na Valerišču.
Citat el jem Novega lista je znano, da je naša občinska uprava dobila od države pel milijonov lir podpore za zgratdnjo omenjene šole. Nekateri občinski svetovalci in drugi gOLSpodje, ki se za njimi skrivaj o, se na vse pretege trudijo, da bi se nova šola zgradila na Valerišču in ne v Jazbinah, kamor edino spada. Jaizbimci tega pod nobenim pogojem ne sprejmejo in tja svojih otrok ne bodo pošiljali. Vemo pa, da bodo slovenski starši iz Gradiškute ter iz okolice pošiljali otroke v jazlbinsko šolo. Zato se mora šolsko poslopje čimprej zgraditi v Jazbinah. Vsi trezni Števerjanci se s tem popolnoma strinjamo. Gospode pa, 'ki skrivaj ali na kak drugi način delajo proti ljudski volji, opozarjamo, naj svoje pogubonosno početje nemudoma opustijo. Če ne nehajo s svojim »zgagarshim« delovanjem, jih bo vsa javnost obsodila.
Naj -še povemo, da je v nedeljo imel naš občinski svet sejo. Razpravljal je v glavnem, katere ceste naj se popravijo z denarjem iz sklada za zimsko pomoč.
IZ PODGORE
Doslej nismo hoteli pisati o zdravstvene m Stanju v novi tovarni za izdelovanje rayona, ker nismo hoteli preveč vznemirjati delavcev. Med njimi se je pa začelo koj šušljali, d® je delo v novi tovarni škodljivo zdravju. Ker so se pretekli teden dogodile kar tri nesreče, ki jih je povzročila kavstična soda, opozarjamo danes oblastva, naj vse ukrenejo, da se zdravstvene razmere izboljšajo. Po mnenju delavcev nastajajo nesreče zaradi tega, ker je v oeveh preveč plina.
Potrebno je bilo, da je Delavska zbornica o nesrečah takoj obvestila nadzorstveni urad za delo v Vidmu ter ga pozvala, naj z najstrožjimi ukrepi zaščiti zdravje delavcev. Ker gre za novo stroko tovarniškega dela v naši deželi, je treba temu celotnemu vprašanju še toliko bolj posvetiti vso pozornost.
IZ MOŠE
Krava, ki jo je preteklo soboto 65-lelna posestnica Frančiška Kristančič gnala napajat, je iznenada zdivjala in je našo domačinko pohodila tako hudo, da so jo morali odpeljati v goriško bolnico. Upajo, da bo ozdravela v 10 dneh. Da bi se čimprej vrnila zdrava i'n krepka domov, ji želimo vsi vaščani.
IZ RONE
V	ponedeljek se je y bližini Ronk dogodila prometna nesreča, ki k sreči ni zahtevala človeških žrtev. Avtomobil nekega trgovca iz Padove, ki je vozil 28 tisoč jajc, se je zaletel v vojaški tovornik. Zaradi sunka se je razbilo 20 tisoč jajc, ki so se razlila po cesti. Kaj takega še nismo ne videli ne slišali. To bi bila ogromna »frtaja«, ki bi lahko nasitila ves spodnji Kras. Trgovec ima 800 tisoč lir škode.
IZ LOBERDOBA
Živinorejci naj se v zadevah umetnega oplojevanja obračajo do posestnika Antona Jarca v Doberdobu, Rimska cesta. Na razpolago jim je vsak dan od 14. do 15. ure. vendar maj ga o stvari obvestijo uro prej, da pripravi vse, kar je potrebno.
Na zadnji seji občinskega sveta je župan najprej poročal, da je občina razdelija med kmetovalce nekaj strupa »Castrix« za uničevanje poljskih miši. Svetovalci so nato sklenili povečali javno razsvetljavo pri Vižintinih in v Jamljah. Županu so odobrili 10 tisoč lir nagrade na mesec, kar vsekakor ni veliko za truda polno delo, ki ga tako vestno in požrtvovalno opravlja g. Ferletič. V seznam občinskih revežev je bilo vpisanih 15 družin. Občinski svet je tudi sprejel odškodnino, ki mu jo je priznala finančna in-tcndamca za škodo na občinskih pašnikih med zavezniško zasedbo. Končno je odobril tudi zapisnik o pregledu električne napeljave v Jamljah, ki ga je sestavil inženir Mo-cellini, uradnik goriiškega tehničnega urada, ter nato potrdil najemnino za neko zemljišče pri Vižintinih.
IZ TRŽIČA
Občinska gradbena komisija je pretekli teden odobrila načrte za zgradnjo 30 novih ljudskih hiš s 84 stanovanji. Iliše bo zgradil goriški Avtonomni zavod za ljudske hiše v bližini družbe G amina med ulicama Gircon-vallazione in Eugenio Valentinis. Zemljišče je zavod kupil pod zelo ugodnimi pogoji od družbe Solv«y, pri čemer je vneto posredovala občinska uprava, ki se je tudi sama z omenjeno družbo že dalj časa pogajala.
Ker je ministrstvo za javna dela že zajamčilo denarna sredstva in so načrti že odobreni, se bo gradnja, kakor pravijo, pričela v kratkem. Tako bo že v tem letu zopet 84 družin rešenih velikih muk, ki jih povzroča brezdomstvo. Tudi brezposelnost se bo s tem javnim delom vsaj nekoliko omilila.
Okrajna davkarija se je preselila v novi sedež v ulici Blaserna 6, kjer je tudi registrski urad.
IZ DOLA
Naš domačin Drejev oče iz Vižintinov zasluži1, da se ga z nekaj vrsticami spomnimo v Novem listu. Bil je sicer že precej pri letih, a vendar nismo pričakovali, da ho to krepko kraško korenino po tako kratki bolezni posekala bela kosa. Pokojnikovega pogreba se je udeležilo veliko število Doljanov.
Drejev oče je bil ves čas, odkar se je pri tias ustanovila duhovnijn Brezmadežne, cerkveni ključar. Njegova najsrčnejša želja je bila, dočakati zgradnjo doljnnske cerkve.
Moža so zaradi njegove delavnosti in ne-omahljivega značaja, vsi spoštovali. Sorodnikom izrekamo občuteno sožalje.
HUDA PROMETNA NESREČA
Preteklo soboto se je na Drevoredu XX. septembra hudo ponesreči] 45-letni Rado Troha po rodu iz Velikih Žabelj na Vipavskem, sedaj učitelj v Rupi. Z motornim vozilom se je zaletel ob 17-letnega kolesarja Antona Sošola z Oslavja. Mladenič je ostal nepoškodovan, Troho pa so hudo poškodova-
nega prepeljali v bolnico. V ponedeljek se je njegovo stanje izboljšalo in čujemo, da je izven nevarnosti. G. učitelju želimo, da bi čimprej popolnoma okreval.
ZBOROVANJE DEŽELNEGA SVETA
V soboto, 10. t. m.- bo ob 16. uri v občinski dvorani rodna seja deželnega sveta. Svetovalci bodo razpravljali tudi o povišanju plač učiteljicam otroških vrtcev, ki jih vzdržuje ON AIR. Nedolgo tega je nesocialno ravnanje te ustanove povzročilo, da so učiteljice več dni stavkale. Deželni poslanci naj pomnijo, ti a je vse javno mnenje na strani vrtnaric, ki so za svojo truda in odgovornosti polno delo zares preslabo plačane.
POMEMBNA TRISTOLETNICA
Te dni hodo> Usmiljeni bratje v Gorici praznovali tristoletnico svojih ustanov in svojega plodonosnega dobrodelnega delovanja med Goričani. Usmiljeni bratje so imeli svojo bolnico in cerkev najprej na Plaeuti. Zato bodo v nedeljo, 11. marca, ob 16. uri slovesno vzidali na pročelje placutarske cerkve spominsko ploščo. Odkar stoji njihova bolnica v današnji ulici Diaz, go oskrbovali več ko tri milijone bolnikov.
V nedeljo bodo ,proslavili zlasti svojega ustanovitelja sv. Ivana od Boga, ki je zaščitnik vseh bolnic. Imeli bodo slovesno mašo, ki jo bo daroval v cerkvi sv. Justa nadškof msgr. Ambrosi. V soboto bodo pogostili 100 goriških revežev, prihodnji ponedeljek pa 100 revnih otrok.
Med Slovenci in Italijani je poslanstvo Usmiljenih bratov uživalo vedno velik ugled. Zato jim vsi Goričami čestitajo k slavju in želijo, da bi ljubi Bog spremljal njihovo delovanje še z večjim blagoslovom ko doslej.
SLOV. PLANINSKO DRUŠTVO
praznuje letos svojo desetletnico. V tej lepi dobi je seznanilo premnoge goriške Slovence z vrhovi Julijskih Alp, s Karnijo in Tirolsko. Zato zasluži toplo hvaležnost in pohvalo vseh poštenih goriških Slovencev. Naj to delo vneto nadaljuje. Ob 10-letnici želimo, da bi društvo v prihodnosti svoje delovanje se bolj poglobilo, da bo goriški slovenski rod krepak na duši in telesu.
Društvo ima občni zbor v soboto ob 9.30 v gostilni Zvezda.
NOV GENERALNI VIKAR
Nadškof msgr. Ambrosi je s 1. marcem imenoval prošta Soramza za nadškofijskega generalnega vikarja.
PETDESETLETNIK
Goriški župan dir. Bernardis je prejšnji teden dosegel petdeset let življenja. Od raznih strani je prejel čestitke. Tudi mi mu čestitamo, pristavljamo pa željo, da bi gospod v drugi polovici svojega stoletja pokazal več razumevanja in strpnosti do slovenskih soobčanov.
OPOZORILO GORIŠKIM REVEŽEM
Mestno podporno društvo (ECA) v ulici Baiamon-ti 22 deli v tem tednu revnim občanom zavoje živil. Vsak zavoj vsebuje dva litra semenskega olja, po
2	kg testenin, riža, pšenične moke, 1 kg fižola in pol kg zmesi »Leone«. Blago dele v petek 9. marca od
16.	do 18. ure in v soboto od 8 30 do 11.30.
TRGOVCI IN OBRTNA DOVOLJENJA
Goriška občin ka uprava poziva trgovce, naj oddajo na mestnem protokolnem uradu stara obrtna dovoljenj«, če niso med tem že napravili prošnje, da se jim obnove. Priložiti morajo tudi kazenski list Občina bo stara obrtna dovoljenja zamenjala z novimi.
Sjvuvfiltc«	-	ilitiitilhliti	rlifliiiu
IZ ČEDADA
Kosca je postala predmet raznih razlag tudi v našem mestu. Čisto cerkveno zadevo so jikomitaži« prenesli na zastrupljeno politično polje ter napadajo skoro 70-1 etnega duhovnika Kjačiča, ker je bil premeščen v Kosco. Čistokrvni ključarji Čuk, Tomazetič, Spekonja, Sirnac so- se proglasili za »ljudsko oblast« in nočejo izročiti ključev župnišča novemu župniku, čeprav je rojen v isti občini.
»Messaggero Veneto«, »Messaggero di Ro^ ma«, »Tempo« in drugi časniki so vznemirili vso italijansko javnost, misleč da bo to pač vplivalo na cerkvena oblastva. Še več! »Komitaiži« so podprli svojo gonjo tudi z novo obširno- podtalno nepodpisano, slepo okrožnico, ki so jo razposlali vsem časnikom, civilnim in političnim oblastvom, županom, učiteljem, laškim duhovnikom itd. Razposlali so j-o v stotinah sna vse kraje dežele in po ostali Italiji. Okrožnica je bila tiskana verjetna v Čedadu in iz nje je takoj spoznati, da jo je spisala ista oseba, ki piše elanke proti slovenski duhovščini v videmskih dnevnikih.
.Sedaj vsi poznajo in kažejo s prstom na v Čedadu dobro znano osebo, ki je s tako nemoralno in podlo gonjo izdala svoj vzvišeni poklic.
In taki lopovi naj bi btili1 zaščitniki »vere in domovine v nadiških dolinah«!?
KOSCA
Kosca je najmanjša duhovnija šentlenart-ske doline, ki je po zaslugi bivšega vikarja Bol d arina na dnevnem redu v vsej državi.
O	njej ne pišejo- več kričavih člankov le videmski dnevniki, marveč celo rimski opozarjajo javnost in novega videmskega nadškof«
Zopet je usoda hotela, da je bil beli gTad ob Adriji soudeležen pri velikih zgodovinskih dogajanjih med leti 1942 do 1945, ki so pometla Mussolinija in njegovo trinoštvo.
Družina v Afriki žrtvovanega princa Ama-deja je po očetovi smrti zapustila lepi, a zlokobni Miramar in se preselila v Rim. Težiki časi so prišli tudi nad savojsko hišo in nad njenega poglavarja, slabiča Viktorja Emanuela. Krona in fašistični čop sta se v hudem zakulisnem boju merila za oblast nad Italijo. Med gromom topov in pokanjem bomb so padale nedolžne žrtve, dogajala so se nasil-Btva in izdajstva, da ubogo in zbegano ljudstvo ni več znalo, koga bi poslušalo. Kri je tekla v potokih pojvsej Italiji, solze mater in sirot bi napolnile jezero.
V	tistih burnih dneh je bil miramarski grad nekaj mesecev prazen. Grajski kastelan je z redko služinčadjo ostal brez pravega gospodarja. Sobane so zaprli, slike in razkošne lestence zavili v velike ponjave. Jesensko listje v prelepem parku je žalostno odpadalo in nihče se ni več brigal, da bi čistil steze in obrezoval lepotično grmovje. Iznenada p# pride pošta, da se bo v gradu naselil nov go-
na nevarnost, ki preti italijamstvu, zaradi imenovanja slovenskega domačina g. Kjačiča za župnika v Kosci. Celo sami »ko-zijski verniki«, da se mu upirajo- in so »prepričani«, da bo zagotovljena varnost italijanskega naroda le tedaj, ko se v Kosco vrne slavni Bol-darino. Videmskemu »Messaiggeru« je priskočil na pomoč »Messaggero di Homa«, ki je 17. februarja med drugim priobčil tudi tele mastne krike: »Nočejo duhovnika Josipa Kjačiča. Težka zadeva za videmskega škofa. Gre za duhovnijo, ki noče slišati o novem župniku. Cerkveni ključi v rokah prebivalcev Kosce.« Člankar svetuje novemu nadškofu, naj takoj odločno nastopi, da se položaj ne poostri.
Ne vemo, kako je ta članek vplival na msg-r. Zaffonata, ki pride v Videm šele za binkošti; zvedeli pa sm-o, da je šel g. dekan iz Šempetra v ICosco, dvigni] Najsvetejše iz tabernaklja in Ga z avtom prenesel v šem-petersko farno cerkev. Slišali smo tudi, da so v vas prišli sodnijski uradinik in uradnik videmske škofije ter neki kovač. Slednji je odprl vrata župnišča in oblastnikoma izročil nove ključe. Pustna komedija se je spremenil a v postno in ljudstvo komaj čaka, kdaj bo nastopil novi župnik.
ŠT. LENART
Ukinitev cementarne na Čemurju je napravila porazen vtis na tamkajšnje prebivalstvo. Z njo so odvzeli kruh 70 delavskim družinam. To nesrečo so novofašisti (MIS) izkoristili )v Svoje strankarske namene. V soboto, 25. februarja, so priredili shod v šentlenarsk-i občinski dvorani. Zborovanja so se udeležili domači župan Krucid, župan grmiške občine Paul e tič in tamkajšnji tajnik Re-nzo Marseu ter nekaj delavcev. Sestanek je vodil misovski deželni zastopnik Roc-
spodar. Grajskemu upravitelju kar ni bilo všeč, da bo spet kdo zapleten v nevidne mi-ramanske niti. Še bolj se je začudil, ko je zvedel, da bo novi stanovalec maršal Italije hmilio De Rono. Z De Bonom sta bila po materi celo sorodnika. Zato je bilo kastela-nu kar prav, da bo grad spet zaživel v starem sijaju.
Stari maršal — imel jih je že 78 na malih plečih — bo gotovo predstavljal moč nekdanje Italije, slavo črnega režima in obnovljene kraljeve moči — tako si je mislil stari kastelan. Z vso spoštljivostjo je nekega jesenskega dne odprl vrata nekdanjega cesar, skega dvorca možu, ki je začel svojo pot kot reven vojak in je zdaj v vrsti prvih fašističnih poveljnikov ter nosi okoli vratu najvišje odlikovanje sv. Anunciate. Toda že čez nekaj mesecev so se grajska vrata zaprla za njim — ko so ga odpeljali v smrt. To pa je bilo takole:
STREMUH Z BELO BRADO
Čudovito je bilo nagnjenje skoro vseh prebivalcev, ki so se kdaj mudili v tem gradu, da so segali po zvezdah, a so žalostno padli
co R-oberld, ki je v imenu GISNA vabil vse stranke in tudi krajevna oblastva, naj od vlade zahtevajo, da se obnovi ukinjena tovarna. Dobro vemo, da se bo »Ita-lcem-enti« požvižgala na resolucije misovskega shoda in bedo brezposelnih delavcev; ostalo bo pa dejstvo, da so se misovci edini zavzeli za hudo prizadete delavce. Pristaš šentlenartske MIS nam je zagotavljal, da je v nadiških dolinah 60 odstotkov učiteljev misovcev in 80 odstotkov učiteljic za monarhijo.
Primer čemurske cementarne in posebno še vest, da se n a d-iške -doline ne priznavajo, kakor je izjav’1 minister za kmetijstvo in gozdove, za pasivno deželo (zona depressa), so slaba propaganda za krščansko demokracijo. Prav ona je kriva, da se v nadiških dolinah širi novofašize-m.
IZ ŽABNIC
Preteklo nedeljo je bila v Trbižu mladinska smučarska tekma, ki so se je udeležili razni fantovski in dekliški klubi i-z! Gorice in Tržiča. Med posamezniki sta v slalomu zmagala Leban Stanko iz Gorice in Srebrnič Jordana. Med klubi je zmagal goriški, ki je dosegel 20 točk, t rž iški je pa imel 15.
Tekma se je dobro obnesla, čeprav se je začel v zadnjih dneh sneg v naših dolinah že močno odtajati. Vsi želimo, da bi odjuga potekala bolj polagoma brez nevarnih in škodljivih poplav, ki jih povzročajo naši hudourniki.
Čujemo, da so naši dopisi, ki zahtevajo, da se očuva svetost Sv. Višarij, napravili na pristojna oblastva v Vidmu globok vtis. Pravijo, da se bo tudi novi nadškof uprl morebitni oskrumbi »vetovišamske božje poti. Sodimo, da bi morala v tem smislu izpregovoriti svojo vplivno besedo- tudi komisija za zaščito spomenikov. Prav tako bi bilo- morda potrebno in umestno, da -napravi potrebne korake za zaščito svetega -kraja tudi goriška nadškofija.
na dno življenja. Tudi De Bono je bil v tej vrsti ljudi.
Svoji okolici je mali mož z dolgo, belo bradico kaj rad ponavljal: »Jaz sem rojen za velike in lepe reči!« Čeprav so se njegovi politični tovariši v črnih srajcah in z njimi vred tudi Mussolini iz njega norčevali zastran otroško naivnega s-tremuštva, je vendar imel do pozne starosti samo srečo v življenju. Rojen leta 1866 v preprosti družini v zgornji Italiji je še mlad začel častniško pot. Odlikoval se je v bojih za Libijo. Vztrajno je napredoval. V prvi svetovni vojni je že poveljeval brigadi »Trapani«, ki se je na Kalvariji borila za Gorieo. Po kobariškem umiku so ga povišali kot kralju vdanega častnika in je dobil nalogo, da se upre avstrijski ofenzivi na Monte Grappa. Svojim rojakom je res znal vliti poguma. Pesnil je tudi vojne brambovske pesmi, ki so se razlegale v strelskih jarkih ob sovražnih napadih.
Po končani vojni je bil že poveljnik armadnega zbora. Toda ni mu še bilo dovolj! Hotel je imeti besedo tudi v politiki. Zato se je leta 1922 pridružil Mussoliniju. Kot četrtnik ali quadrumvir se je udeležil pohoda na Rim. Bojazljivi kralj se je črnosrajčnikov ustrašil in jim izročil vso oblast. Zdaj ie tudi za De Bona prišla prava ura, da poslane »nekaj velikega in lepega«.
(Dalje.)
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
ilazbtauu
Bogdan Grom je prvi slovenski umetnik, ki je dobil vstoip v umetnostno dvorano tržaš!/e občin.", kjer je prejšnji torek odprl svojo razstavo. Predložil nam je štirinajst slik v tehniki balik te:- eno litografijo, eno perorisbo, en panel in kak h deset skic z ogljem. Otvoritvi razstave so prisostvovali tudi nekateri predstavniki mestne občine, kar je vsekakor razveseljivo.
Ze samo število razstavljenih del je dokaz, da Bogdan Grom ni hotel presenetiti s kolikostjo, ampak je hotel pokazati predvsem kakovost. To mu je tudi uspelo. Vsak obiskovalec mo a dobiti vtis, da Grom zelo resno pojmuje tlikarstvo ip da je prav gotovo ede'n -najboljših umetnikov, kar jih premoremo Slovenci v Trstu. Predvsem je treba reči, da v svojem slikanju ni narejen in da ga resno jemlje tudj v. čisto tehničnem pogledu. Grom n; med tistimi umetniki, ki menijo, da je dovolj že bolj ali manj izviren domislek ali motiv in da j« način, kako ju prenesejo na platno, manj važen. Vse njegove slike so izredno skrbno izdelane in četudi marsikomu ni prav jas.no kak je slikarski postopek v tehniki ba-tik, vendar vsak že ob prvem pogledu na slike razume, da zahtevajo mnogo slikai sk ga znanja in dela.
O tej njegovi tehniki batik je bilo že večkrat govora in marsikdo morda še danes misli, da se je Grom odločil zanjo samo iz želje, da bi bil originalen in da bi z njo presenečal. Toda že prejšnja njegova razstava v galeriji Rossoni, še bolj pa sedanja, sta dokazali, da je balik dra- oceno in močno uspešno izrazno sredstvo za umetnika, ki ga obvlada. iln imamo vtis, da je postal Bogdan Grom mojster v tej slikarski tehnik1). Odločil se je zanjo, ko je spoznal, da mu nudi take izrazne možnosti, ki njegovemu temperamentu in občutju najbolj odgovarjajo, in uspeh potrjuje, da je prav storil. Ze ob vstopu v galerijo obiskovalec skoro začuden obstane, ko zagleda bogate in plastične barve, ki žare s slik. Značilen za Groma je top žgane il' vice ali od sonca ožgane trave, ki je osnovni ton predvsem tistih njegovih slik, ki prikazujejo proseške in kon-tovelske motive. Na ta temeljni toin je zasnoval z bogastvom drugih barv podobe, bi jih odlikuje izredna barvna ubranost. Takoj je čutiti, da Grom ne slika tako, zato da bi se prikupil gledalcu. Njegove žive, (prijetne in skladne barve so samo izraz umetnikovega čistega estetskega čuta. s katerim dojema lepoto pokrajine v vsej njeni popolnosti. Ta pa ne
Stoletnica rojstva Stevana Mokranjca
Pretekli mesec je minilo slo let, odkar se je rodil eden največjih srbskih glasbenih ustvarjalcev in vzgojiteljev — Stevan Stanojevič Mokranjac. Njegovo delo je pustilo globoke sledove v razvoju srbske glasbene kulture. Z zanesljivim strokovnim znanjem ip z železno vztrajnostjo je vnesel v tedanje srbsko glasbeno življenje višja, evropska merila.
Mokranjac se je proslavil kot skladatelj, glasbeni vzgojitelj ipi organizator.
Kot skladatelj je prisluhnil parodRi pesmi, še vanjo ipoglobil, občutil njeno globoko lepoto, jo povezal v skladpo celoto ter jo povzdignil na visoko umetniško raven. Zato ljudska motivika njegovih sklad ni več folklora, temveč čiista umetnost. To lah ko opazimo zlasti pri njegovih petnajstih rukovetiih, kjer je z občutkom velikega ustvarjalca in s teh ničnim mojstrstvom obdelal motive srbske, makedonske, bosanske in dalmatinske narodne pesmi,
Toda Mokrapjac ni bil samo velik skladatelj, temveč tudi odličen glasbeni vzgojitelj in organizator. Lata 1889 je v Beogradu ustanovil Srbsko glasbeno šolo, iz katere je izšla večina sodobnih srbskih glasbenih delavcev. Mokranjac jo je vodij celih 15 let do svoje smrti leta 1914. Dijaki so imeli v njem izvrstnega vzgojitelja.
Veliko zaslug si je Mokranjac pridobil tudi kot pevovodja. Bij je dirigent znanega Beograjskega pevskega društva. Pod njegovim umetniškim vodstvom se je zbor povzpel na evropsko raven. Gostoval je v velikih evropskih glasbenih središčih, kot so Berlin, Leipzig, Dresden, Moskva, Petrograd in Budimpešta, ter se povsod prepričljivo uveljavil.
Na pobudo Srbske akademije znanosti bo maja v Beogradu osrednja proslava stoletnice rojstva tega za jugoslovansko glasbo zelo zaslužnega moža.
more biti drugačna kot skladna in prijetna. Tako Gromu pravzaprav ni bilo treba daleč iskati motivov za slike. Kamor pogleda, mu nudi pokrajina isto podobo lepote in ubranosti ter budi ista intimna doživetja. Razumljivo je zato, da najdemo na Gromovih slikah skoro samo motive iz najbližje okolico njegovega bivališča, med njimi celo »Pogled iz študija«. Pravo bogas vo barv in linij je odkril n. pr. v kontovelskih hišah, zlasti še v značilnih kra-ških strehah io sploh v na videz enoličnih kraških vasicah, ki pa; so v resnici prave simfonije barvne ubranosti za tistega, kdor ima čut za barve in čistost linij. Toni njihovih barv so različni zjutraj, različni v opoldanskem soncu ali ob zahodu sonca, različni v iprvem snegu ali v vročem poletju. Grom zna najti ključ, da izrazi te osnovne poteze njihove lepote, in vzbudi v gledalcu občutek pristnega doživetja pokrajine, kot ga je imel Grom sam, ko je slikal.
S tehniko batik pa je znal dati tem občutjem in barvam izrazno moč in nazornost, ki bi ju z oljnatimi barvami ali kako drugače morda ne mogel doseči. Vsekakor lahko ponovim, da batik čisto organsko odgovarja njegovemu slikarskemu čutu.
Prepričan sem, da bi vsaka pokrajina nudila Gromu enako bogastvo motivov, kot mu jih nudijo kra-ške vasice nad morjem, četudi na tej pokrajini visi s posebno ljubeznijo, ker je pač njegov rojstni kraj. Da najde popoln umetniški odziv v njem tudi pokrajina v drugačnem barvnem ključu dokazuje s svojimi slikami beneških »Gondol«, »V barkovljan skem pristan'ščui:< in »Na štajerskem trgu«. Sliko »Gondole« označuje bledi barvni ton vode v beneškem kanalu z dolgo črto hiš, ki se zde, kot bi plavale na laguni, v naspro ju s krepkimi, plastičnimi in ostro lomljenimi črtami ter močnimi barvami kra ških vasi.
Med značilnostmi Gromovega slikarstva je tudi njegov tihi smisel za humor, ki poudarja iskreno vzdušje slik. Tako n- pr. vidimo na eni izmed slik dve mački, ki se v večernem mraku sprehajata po ipro:ešk:h strehah. Gromov smiiel za humor in njegova vedrina se izražata tudi v slikah »Prvi sneg«, »Na štajerskem trgu« in posebno še v skicah (n. pr. študije ženskih r,og ali cestni pometač, ki bere z metlo pod pazduho časopis ob kibli za smeti). Njegova bogata domišljija pa prihaja do izraza predvsem v dekorativnem papelu »Govoreče dreyo«, ki se še posebno odlikuje po skladnosti in lahkotnosti kompozicije.
Tisto, kar pogrešamo na Gromovi razstavi, pa so gola kraiška pokrajina, samotne gmajne v pomladanskem razkošju barv ali v svoji žareči jesenski barvitosti, (predvsem pa ljudje. Grom ima oko samo za barvno bogastvo in značilne črte kraških vasi, pri čemer so mu ljudje, v kolikor jih sploh upodablja, le b6lj v okras. Tisti, ki ljubimo njegovo umetnost, pa si želimo, da bi se v svojem slikanju približal tudi človeku in goli, intimni kraški pokrajini ter dal svojemu resnično globokemu umetniškemu teženju tudi humanistični značaj.
BRIN
Pisatelj Vinko Beličdč je objavili v novi številki revije »Meddobje«, ki izhaja v Argentini, pet dobrih črtic s Krasa. Nasilovi so »Večna luč«, »Kdo me kliče?«, »Marmolada«, »Rumeni nagelj« in »Ob neiznanih kostnicah«. Spadajo med najboljše, kar je doslej napisal.
* * •
Skladatelj Pavle Merku pripravlja knjigo o nesrečnem Mariju Kogoju, ki je v nedeljo umrl v Ljubljani.
* * *
V	»Ljudski pravici« ie te dni nekdo predlagal, da bi popravili Turjaški' grad, ki je bil med zadnjo vojno v bojih med1 partizani in domobranci napol porušen, je pa pomemben slovenski zgodovinski ln kulturni spomenik, privlačen pa tudi v tujsko — prometnem oziru. Bil je eden najmogočnejših in najlepših gradov na Slovenskem.
Razstava Bogdana Groma bo odprta do nedelje, 11. t. m. Ta dan bo žrebanje, ki se ga bodo lahko udeležili obiskovalci razstave. Izžrebani bo kot nagrado dobil eno razstavljenih del.
V	Ljubljani so zborovali slovenski prevajalca. Pritoževailj iso se, da jim ie bilo onemogočeno, udeležit j se mednarodnega kongresa prevajate!jev, ki zaseda y Rimu, čeprav bi to bilo pomenljivo za seznanjanje tujcev s slovensko literaturo in za prevajanje slovenskih del v tuje jezike. V Rim pa so šli zastopnikj srbskih prevajalcev. Pritožili so se tudi_ da jim carina predrago carini knjige iz tujine, tako da carina večkrat preseže vrednost knjige. Jezi jih tudi to, da morajo plačevati tako carino samo slovenski prevajalci, prevajalci V o-stali Jugoslaviji pa ne. Zato so protestirali v listih in na pristojnih mestih
SE_M AFOR
GOSPODU »VANEKU S CESTE«: II. DEL
Na nekaj mojih vrstic, ki sem jih naslovil na Vas v predzadnji številki našega tednika, ste mi ponovno odgovorili, tokrat s poidiu«o tipkano stranjo. Da ne bi prezrl kakšne Vaše trdi ve, jih bom navajal sproti in jim sproti odgovarjal.
1. Pravite, da ste na mojo odprto pismo odgovorili, »kakor pač znate: neuko, grobo, toda jasno in naravnost, brez posebnih obziroy . . .« Z neukostjo in grobostjo ste svoje pismo kar dobro označili. Jaz pa sem Vam odgovoril s »posebnimi obziri«, ker mislim, da bi se odnosi med ljudmi, ko bi ukinili med njimi obzir, kaj kmalu izprevrglj y zakon džungle. Vrhu tega — če se hočemo Slovenci obdelovati s palicami že ob Prešernu, po čem bomo šele segli, ko bo treba obravnavati kakšno za nas manj sveto zadevo?
2. Svoj odgovor utemeljujete s tem, da je bilo ono moje pismo »neobjektivno, farizejsko pisanje v popolnem nasprotju z vselej tako jedrnatimi, pravičnimi ip borbenimi uvodniki Vašega cenjenega tednika . . .«
Dokažite, da je bilo ono pismo res takšno. Z zmerjanjem ne dokažete prav ničesar.
3. Nadalje, xz Vašega pisma: »Odgovoril Vam je rodoljub Slovenec. Eden od onih zagrenjenih zavednih Slovencev, ki so šilom prilik, v katerih se nahajamo, ostali ob strani, ker odločno obsojajo pogubno nesložnost in neodgovorno brezvestno početje takozvanih političnih predstavnikov slovenskega življenja na Tržaškem. -Edep od onih redkih idealistov, ki v še tako skromni Prešernovi proslavi — pa naj jo priredi ta ali oni (da jo le priredi!) — vidi pobudo in napotilo k treznemu razmišljanju. Vidi pobudo do složnih, skupnih, nesebičnih, izvenstrankar-skih iskrenih naporov, ki naj bi nas čimprej dovedli do odločnih in učinkovitih nastopov vsepovsod in vselej, kjerkoli bi šlo za slovensko narodno čast in še posebno kjerkoli bi šlo za obrambo naših, bilo narodnih, bilo gospodarskih interesov! Tako mislim jaz, Vaneb s ceste. Lepo bi bilo ip koristno za vse nas, ako bi tudi Vi — javni delavec — mislili vsaj v bistvu enako kot jaz — navadni človek s ceste..«
Mislim natanko tako kakor Vi. Je lepo, ne? Koliko pa je koristno, ne vem, ko pa celo Vas s takim naporom dovajam do treznega razgovora.
4. »Hoteli ste mene, siromaka, javno osmešiti, osramotiti, ponižati«, pravite. Neki dopis človek najbolj osmeši, osramoti ip poniža, če ga neprebranega vrže v koš. Tega nisem storil. Celo vdrugič Vam odgovarjam, pe da bi Vas žalil, kakor to, čeprav tokrat v omiljepi obliki, delate Vi.
5. Vaš odgovor, pravite nadalje, »bi mi moral dati vsaj zadoščenje, paj se je vendar oglasil nekdo iz ljudstva, z ulice . . . iNekdo, ki ga Vj s pravim užitkom obešate na velijoi zvon, ne da bii sploh vedeli, koga ste pravzaprav obesili!«
Motite se, gospod Vanek. Pa če bi Vi bili še tako bojno razpoloženi proti nieni, bi imel zadoščenje, ip to epostavno zato, ker je boljši ep sam, ki prizadeto reagira, od stotih mlačnežev. Koga sem obesil, pa mi res ni jasno. Doslej v svojem življenju še nikogar. Kvečjemu klobuk na obešalnik.
6. Spet iz Vašega pisma: »In vendar je bil namen mojega pisma Je tiha želja, vplivati na pepozpa. nega pisca tako, da bi ta v bodoče usmeril yse svoje javno udejstvovanje v pravcu vzvišenega cilja, to je: ljubezni do matičpe Domovine in obenem do čuta odgovornosti do slovenske raje pa Tržaškem — do one, ki ne samo da »ne obvlada slovenske slovnice«, temveč se skoro že pe ume več izražati po naše.«
Ce je bil Vaš namep res tak, potem je bil vse hvale vreden. In jamčim Vam, da ste naleteli na poslušnega učenca. Le da samo Bog lahko sodi po pa-mepih. Jaz sodim samo po napisanem.
POLIKARP
GOSPODARSTVO
SESTAVLJENA GNOJILA
Industrija umetnih gnojil nam nudi čedalje, več sestavljenih gnojil (concimi counplesisi) i>n je zato potrebno, da ima naš kmetovalec vsaj nekaj pojim a o teh gnojilih. Čim globlje bo njegovo zmanje, tem laže se lio obvaroval njih neprimerne im zato predrage uporabe ter se tem dobičkainosmeje z njimi okoristil.
Superfosfat (perfosfaito) je enovito umetno gnojilo, ker nuidi zemlji, oziroma rastlini eno samo snov: fosforovo kislino. Kalijeva sol (šale potassioo) je tudi enovito umetno gnojilo, ker nudi le eno snov: kalij. Enovita gnojila so tudi žveplenokiisli amoniak (sol-fato anilin on ic o ), čilski; soliter (nitrato soda), apneni soliter (niitrato cailioio) in apneni dušik (caltsilocianamide), keir nudijo samo eno snov: dušik (aizoto).
Če premešamo superfosfat. in kalijevo sol dobimo mešanico umetnih gnojil, ki vsebuje dve snovi: fosforovo kislino in kalij. Če tej zmesi primešamo še 'kak soliter ali žvepleno-kiisli amoniak, bo mešanica vsebovala vse tri glavne snovi, ki jih rastlina nujno potrebuje za: razvoj: fosforovo iklisllno, kalij in dušik. To so* mešanice enovitih umetnih gnojil. Pri tem pa moramo- pomniti, da ne smemo delaiti mešanic iz: vseh enovitih umetnih gnojil in da je v tem pogledu posebno kočljivo mešanje apnenega dušika z drugimi gnojili. Zato trosimo apneni dušik navadno samega zase.
Sestavljena, umetna gnojila pa niso mešanice enovitih gnojil, temveč spojine, ki jih tovarne proizvajajo s posebnimi kemičnimi postopki. Talka gnojila se proizvajajo v zrnati obDiki, ki je tudi najprimernejša za trošenje tako z roko kot s strojem.
Sestavljena umetna gnojila vsebujejo snovi v raizličnih razmerjih: imamo nekaj odstotkov dušika, več ali manj odstotkov fosforove kisline in kalija ter druge snovi. Gnojilo je tem več vredno, čim več odstotkov gnojilnih snovi vsebuje. — Niso pa vse snovi enako drage in enako vredne. Važno je tudi vedeti, kakšno obliko ima gnojilna snov.
Najdražja snov v gnojilih je dušik, ki se vedno Spreminja in končno izgubi. V soli-trih je dušik v nitrični obltiki, to je v takem stanju, da ga rastlinske koreninice lahko takoj vsrkajo. Če ga ne vsrkajo, se iizgubi in ne ostane v zemlji. V žvciplenokislem amoniaku je dušik v a/moniakalni obliki, ki ni primerna za vsrkan je po rastlinskih koreninii-eab. Zato se mora amoniakalna oblika prej spremeniti v nitriten o, za kar je potrebno določeno'število dni. Dušik v anioniakalnii obliki se pa ne izgublja in ostane v zemlji, dokler se ne spremeni v nitrično obliko: Zato je važno, da vemo, v kakšni obliki je dušik v sestavljenem gnojilu.
Glede na fosforovo kislino ni tako važno, ali se nahaja v gnojilu v vodorazitopni ali v eitroraztopni obliki, ker v obeh oblikah rastlinam koristit in se v zemlji ne izgubi. 0 kaliju je važno, da vemo, ali je vezan na klor ali na žveplo (klorat ali sulfat), ker klor za neke rastline ni primeren.
Že i/z tega sledi, da niso vsa sestavljena umetna gnojila1 enako priporočljiva. Zato naj jih iiporablja predvsem strokovno izobra-
žen kmetovalec. Strokovno izobraženi pa bi morali birti vsi.
—	o —
KAKO PRAVILNO PODSEJEŠ SENOŽETI IN DETELJIŠČA
Podsejal bom nekaj trave! Tako pravi kmetovalec, ko vidi, da je na senožeti im de-teljilšču redka rast, redka ruša. Le malokateri pa pomisli in ve, da imamo mnogo sort trave.
Nekatere »o nizke, druge srednje, tretje visoke rasti. Nekatere se hitro izgubijo' in trajajo največ 2 leti (laška Ijuljka), druge pa so trajnice. Nekatere ne dajo v prvem letu skoraj nobenega pridelka, ker so pozne. Ena je bolj primerna za: suhe, suši podvržene zemlje in lege, druga pa uspeva samo. v vlažnih legali itd.
Zato bi bilo potrebno, da bi kmetovalec poznal tudi trave in njih lastnosti ter njih gospodarsko vrednost. Le tako bi mogel vedno vsej ati primemo soTto trave.
Zai suhe lege so primerne naslednje trave: med nizkimi angleška ljuljika (lolio inglese), med srednjimi rdeča in ovčja bilniea (festuca rubrainfestuicaovina) ter med visokimi pasja trava (erba mazzolina, Daetylis glomerata). Vse jati moramo iz vsake skupine le po- eno navedenih trav, ker hočemo imeti enakomerno zaraščene senožeti z nizkimi', srednjimi ali pa visokimi travami.
Za navadne, ne presuhe in ne prevlažne lege, pridejo v poštev: angleška Ijuljka med nizkimi, travniška bilinica (festuca pratense) med srednjimi, mačji rep (fleolo) in francoska pahovka (altiissima, avenia elatior) med visokimi travami.
Poglavje zase tvori trava italijanska ali laška Ijuljka (loiessa, lollium italicum). Spada k srednjevisokim travam in se izgubi po drugem letu, a jo kljub temu sejemo kot sestavni del vseh ostalih travnatih mešanic, ker hitro raste in pri začetku zaščitit ostale šibke-je rastoče sorte. Že v prvem letu daje razen tega precej tečne (krme.
V
orini pregled
NOGOMET
JUGOSLAVIJA. V nedeljo je bilo na nogometnih igriščih Jugoslavije zopet vse živo. Začeli so s tekmami za spomladansko prvenstvo državne nogometne lige. Nosilca lestvice sta z nedeljsko zmago postali moštvi Crv. zvezde in Partizana. Tako sta sedaj za ceje 3 točke pred iRadničkim, ki je tretji po vrstnem redu. Med igralci Crv. zvezde so izstopali mladi Toplak, Mitič, ftudimsl?i ter Beara, ki je topot igral prvič v tem moštvu. Slabo se je pa izkazal bivši državni prvak Hajduk, ki je kljub odlični igri znamenitega Vukasa izgubil v Sarajevu z 1:0. Zanimivost te nedelje je, da je zagrebški Dinamo premagal v Beogradu BSK z 2:1, medtem ko je v Zagrebu zmagal beogra jski Partizan z isl im izidom. Ostale tekme: Vojvodina - Železničar 3:0, Velež -Radničkii 3:1, SpartaK’ - Proleter 3:0.
ITALIJA. Z zmago nad Interjem si je Fiorentina že zagotovila naslov letošnjega državnega prvaka, saj je Milan, ki ji je 'bil do te nedelje nekoliko nevaren, zaostal že za 8 točk. To znatno zman šuje zanimivos letošnjega prvenstva. Zadovoljiti se bomo morali z borbo med Milanom, Interjem, Torinom in Sampdorio za drugo mcs'0 in s tekmovanjem med Genovo, Triesttno. Novaro m Bologno za predzadnje mesto. Ker je Triestina bila v nedeljo že devetič
Ko smo določili sorte trav, ki jih mislimo sejati, moramo gledati na količino potrebnega semena. Kot naši ljudje navadno pregosto' sejejo povrtnino, tako pretiravajo tudi v nasprotnem smislu, 'ko gre za semena krmnih trav; teh sejejo navadno premalo in preredko.
Kot splošno navodilo naj velja naslednje: Za en ha deteljišča rabimo 35 do 40 kg detelje lucerne (erba medica), za eno njivo 12 do 14 kg, za 100 111“ pa 350 do 400 gramov semena. Če siejemo trave med deteljo, moramo vsak kg detelje nadomestiti z 2 kg travnatega semena. Če pa sejemo samio travo, moramo posejati en ha zemljiščat s 70 do 75 kg semena, eno njivo s 25 kg in vsakih 100 nr zemljišča s 75 d kg.
Detelje in trave sejemo pri nas inarca-apriila, ali pa jeseni, in sicer septembra.
Drobir oziroma, smeti izpod sena niso primerno seme, ker je v drobirju večina škodljivih plevelov in se med smetmi najde prav redko zrno. žlahtne trave.
— o —
POMAGAJTE OZIMNI PŠENICI
Tudi ozimna pšenica je zaradi mraza hudo trpela. Ves mesec ni bilo dneva, ki bi bil za njeno rast količkaj ugoden. Zle posledice pa bodo ikoimaij nastopile, in sicer pri odta-janju sedaj globoko zainrzlih plasti zemlje.
Zaradi zmrzovanja je zemlja dobila širši obseg — tako kot raznese zmrzla voda tudi steklenico — in je zmrzal dvignila marsikatero pšenično rastlinico ter jo izruvala. Ko bo nstopila odjuga, bo zato marsikatera rastlinica ostala izven zemlje in bo ovenela ter se končno posušila. Temu odpomoremo, če pšenično njivo prevlečemo z valjarjem, brž ko se je pojavila odjuga.
Takoj za tem pa bi bilo potrebno navrh-no gnojiti s solitri ali s čilskim (nitrato di soda) ali z apnenim (nitrato di calcio) solitrom. Po vsakib 100 kv. m zemljišča bi morali raztrositi 0.50 do 0.75 kig solitra. Soliter vsebuje dušik v lahko raztopljivi obliki in je 'kmalu po uporabi na razpolago rastlinskim koreninicam. Tako se bodo mlade rast-linice opomogle, se okrepile ter premagale zle posledice mraza.
uspešna, lahko opravičeno upamo, da se bo tudi letos izmazala.
SMUČANJE
V Madonni di Campiglio so se najboljši italijanski alpski smučarji pomerili za pokal Cilpetrolio v veleslalomu. ,Za dobro sekundo prednosti pred znanim Burrtoijem se je uvrstil na prvo mesto Glueck Otto iz Moena. Znameniti Zeno Col6 je pa zasedel šele 4. mesto. Pokal je dobila Moena.
V Mariboru je postal v teku pa 15 km prvak Slovenije mladi Osenjatk iz 'Raven, ki je pustil za sabo vse olimpijske tekmovalce. Med članicami pa je zasedla prvo mesto drž. prvakinja Belajeva iz Celja.
V	nedeljo so tekmovali še v sVjokih na novi B0-m e trski skakalnici na Pekrski gorci. S pol točke prednosti si je osvojil .naslov prvaka Zidar.
Na Crnern vrhu pa je postal nov slovenski prvak v slalomu Dornik, prvakinja pa znana Zupančičeva.
Lepo zmago so dosegli v Ravnah mladinci Videmske pokrajine proli mladini Slovepije. Vrvele slalomu so gostje zasedli prva tri mesta, v tekih na 10 km 1., 2. in 5. mesto, v širokih pa 1., 4. in 5. mesto. Kot vidimo, ima Italija mnogo boljši naraščaj kot Jugoslavija.
V 'Sestrleru bodo od 9. do 11. marca, tekmovanja za Kamdahar pokal. Te tekme bodo zelo zanimive, ker bo Sailer branil svoj sloves proli nevarnim tekmecem. Od 8. do 11. marca pa bo teden smučarskih p-letov na 130 metrov veliki skakalnici v Kulmu. Jugoslavijo bodo zastopali Zidar, Rogelj, Langus In Saksida.
(Nadaljevanje na 10. strani)
f GLET.GLET PRkVI ČAS SVATOOdRuR1LA...i-/STRAlARTI SE ME O rtSi*rfN3A30.' M
■ROVE KVIŠKU.ČRNUHA! > NAMA SE MUDI,VIDVA ( PA NATU ZADRŽU'4 \ TETA S SVOTIM NE-|\. UMNIM REZGE-m
iTf DVE STA MENDA NEMI ALI PA STA 3EZHČA SNEDLI, HI HI. P06ČEGETATI TU BOVA MO- rs—
RAU.ŽE kF^i AjCŠ^ VIDIM v	V	'
..ZVITOREPEC TE POTEGNIL IZ
^S^-FbogpoG LB poglet,pu&ko TE PO= y~7^
GRABIIALPAZI.TO TE / haM NEVARNA IGRAČKA.-< .«■* DAT NAMATO,DATO SjKdl OČISTIVA... f—
,!W NATINE ^2ENE Sl J 'PAIZARVIDV/ RAZDELITA, 1
hehel.o-H
I	HVALA VAMA ZA POMC Z DAT SE PA VRNITA K
SETRUINGALEPOji
POZDRAVITA!..^®
VSO NOČ. SO VESLALI V OKRILTU TEME.ZTUTRAT PA SO PRISTALI V m SRCU NEPREHODNE DŽUNGLE,
K*..! IN TAKO SO NA^I TUNAKI TTlffi MB? STOPILI V TEMNI PRAGOZD, NO' FCTVIM PUSTOLOVŠČINAM NAPROTI.,
grešim. Skušal bom popraviti. Še enkrat — hvala! Nimam nikogar, ki bii mi povedal resnico.« Naglo se je obrnil, kot da se sramuje, in pustil Marleno vso osupno, a — srečno.
Naslednje jutro je navsezgodaj odpotoval v Bočen, kjer je nameraval ostati več dni. Tako je dejal Rupert. Sedaj je bila z baronico sama, njej popolnoma izročena, kot se je hala.
Barom je bil diva tedna zdoma. Vrnil se je pa tudi le za nekaj dini. Prinesel je s seboj cele kupe zapilsnikov in gospodarskih računov. Kot prej v Stare kronike se je sedaj z isto vnemo potopil v te listine. Zdelo se je, da se za nič drugega ne meni več. Tudi Marlena ga je le redko videla.
Samo enkrat se ji je posmejal in pripomnil: »Mogoče se mi bo le posrečilo, da ne bo treba prodajati.« Mairlena je ob tej novici in njegovi vnemi bila srečna. Kako je že dejal takrat? Da nima nikogar, ki bi mu povedal resnico. Kako neskončno osamljen je! Toda samoto si je sam ustvaril in ne more več iz nije. To je vedno opazila pri njegovem občevanju z zunanjim svetom. Kako se je vedno sramoval kazati svoja čustva in misli!
Pa ona sama? — Oh, tudi ona je postala vedno bolj od vseli zapuščena. Čutila je, kot da jo zidime grada stiskajo in dušijo. Vsako popoldne je morala biti pri baronici. Po prvem večtedenskem upiranju jo je prevzela brezupna brezbrižnost, kot da ni več nobenega izhoda iz tega počasnega hiranja. Kot v težki bolezni
»Saj je res!« se je Marlena vnovič opogumila, le da Vaša; gospa mati misli samo na stan >in ugled. Ali ni sramota zapraviti posest, ki je komu zaupana? — Ta pokrajina je lepa in rodovitna. Če jo ima kdo v rokah, jo mora negovuli in ji biti hvaležen za vse, kar mu nudi. Sramota je, kar počenjate«, je vedno bolj razburjeno vrelo iz nje.
»Greh je —. Sploh pa nima tajko življenje nobenega smisla. Preveč se je z nami zgodilo«, je dejal tiho in z neskončno žalostjo v glasu.
Marlena je obstala kot zadeta od njegovih obupnih besed.
»Oprostite, če sem bila predrzna. Vem, nimam nikake pravice —.« Prav tiho je pristavila: »Vendar pa bi morali poskusiti.«
Šla sta molče do gradiu. Ko sta stopila na grajsko dvorišče, ji je prožil roko in pohlevno izustil: »Hvala: Vam. Prav imate, da
PREDVRATANTUNE HIŠE STASE POSTAVILA DRUGA DVA ČRNCA
Tl,ZDAJ SVAPROSTA.STOPIVA Jm 7 ZATISTIMA ŽENSKAMA fHlfi S K REKI; BOB VIDEL, F-iASs.
A* ZABAVNO BO.. (*y.U
■s	I	^
ČE SE VRNEVA, NATU DA SETK OMAR OBGLAVITI ...VZEMITA NA M TU S SEBOT V DŽUNGLO!..
NO,DOBRO, BOSTA PA NATINA NOSAČA..,
Z
v
m
1
t
0
r
e
P
c
c
v
M
f
r
1 h i
TEDENSKI KOLEDARČEK
11. marca, nedelja: 4. postna, Sofronij
12. marca ponedeljek: Gregorij
13. marca, torek: Teodora, Kristina
14. marca, sreda: Matilda, Pavlina
15. marca, četrtek: Klemen, Ludovika
16. marca, petek: Hilarij in Tacijan
17. marca, sobota: Patricij
VALUTA — TUJ DENAR
Dne 7. marca si dobil oz. da! za:
ameriški dolar
avstrijski šiling
100 dinarjev
100 francoskih frankov
funt šterling
nemško marko
pesos
švicarski frank
zlato
napoleon
63r ti39 lir 23.50- 24.50 lir B5 90 lir 157	160	lir
1630—1690 lir 147,50 -149,50 lir 13—14 lir 148	149	lir
728—731 lir 4650-4675 lir
RADSO TRSTA
Nedelja, 11. marca, ob: 8.30 Domaii odmevi; 9.00 Kmetijska oddaja; 11.30 Vera in naš čas; 12.00 Oddaja za najmlajše: Mihael Jeras: »Trije veterani«; 13.30 Glasba po željah; 15.00 Za paše malčke (glasbeno predavanje); 17.00 Slovenski zbori; 18.00 Čajkovski: Hrestač; 20.30 Donizetti: »Lucia di Lamrner-moor«, opera v 2. dej.
Ponedeljek, 12. marca, ob: 12.55 Igra kvartet iz Doline; 18.30 Z začarane police; 19.15 Radijska univerza: Tečaj fiziologije; 20 30 Poje vokalni kvin‘e! Niko Štritof; 21.30 Poje vokalni duet ob spremljavi harmonike; 22.00 Iz italijanske književnosti in umetnosti; 22.15 Franek: Simfonija v D-molu.
Torek, IX marca, ob: 13.30 Glasba po željah; 19.15 Zdravniški vedež; 21.00 Radijski oder: Mirko Javornik: »Potni list«, komedija v 1 dej.
Sreda, 14. marca, ob: 18 30 Radijska mamica; 18.40 Operne duete pojeta tenorist Pokorni in basist Antič, 19.15 Radijska univerza: Pomenki o črniki; 20.30 Po je vokalni tercet Metuljček; 22 00 Iz slovenske književnosti in umetnosti; 22.15 Beethoven: Simfonija št. 3.
Četrtek, 15. marca, ob: 18.00 Uroš Krek: Koncert za violino in orkester; 19 15 Sola in vzgoja; 20 30 Dve slovanski simfonični deli; 21.00 Dramatizirana zgodba: Maurice Maeterlinck: »Notranjo-t«; 22.15 Richard Strauss: simfonična fantazija iz opere »Zena brez sence«.
Petek, 16. marca, ob: 13.30 Glasba po željah; 18.30 Z začarane police; 19.15 Radijska univerza: Velike pridobitve industrijske kemije; 20.00 Poje> zbor Slovenske filharmonije; 21.00 Prireditve in umetnost v
Trstu; 21.30 Poje vokalni kvintet; 22.00 Postna razmišljanja; 22.15 Beethoven: Koncert za klavir in orkester.
Sobota, 17. marca cb: 14 45 Igra naš ritmični orkester Svvinging Brothers; 16 00 Sobotna novela: J. Kersnik: »V zemljiški knjigi«: 19.15 Sestanek s poslušalkami; 20.30 Ivan MateHč-Ronjgov: Roženice.
VPRAŠANJA IN ODGOVORI
Vprašanje št. 210: Nad 8 mesecev breja krava, (katere zaradi visoke brejosti ne nOdlzemo več ima eno četrt vimena boli trdo in če jo molzem, prihajal iz dotionega seska sesirjeno mleko, i.z ostalih treh pa naravno. Kako naj se ravnam!
Odgovor: Svetujemo Vam da pričnete takoj' z molžo vseh štirih seskov. Na ta način se bo izpraznila obolela četrt in se buste izognili, da bi obolele zdrave tri. Istočasno pa je potrebno zdraviti oboilelo četrt s penicilinom ali z drugim podobnim zdravilom, ki ga bo predpisal živinozdrav-nik. Slednji Vam tudi predp;sal način zdravljenja
Vprašanje št. 211': Ali je res da rdečilo, ki si ga stavijo ženske pa ustnice, pridobivajo iz neke uši?
Odgovor: Današnje barve, med temi seveda tudi rdečila, so proizvod kemične industrije barv. Ta industrija je zelo razvita in se še yedpo bolj izpopolnjuje. Ker pa je sorazmerno še zelo mlada, so si v prejšnjih časih morali z barvami drugače pomagati. Naj lepše rdeče barve so pridobivali iz neke uši (končinila-uš), kateri je bila prvotpa domovina Brazilija. Le samička te uši je dajala rdečo barvo, ki je bila dragocena za vse proizva alce barvil in predmetov za lepotičenje. ,Z rdečilom končinila-uši so barvali tudi različne poslastice. Blagorodne dame so seveda uporabljale to rdečilo tudi za svoje lepotičenje.
Vprašanje št. 212: V vrtu imam kakih 5 let staro hruško, ki premočno raste, sadu pa še nisem videl. Gnojim jo istočasno in enako kot vrt, poleg tega jo dvakrat letno — konec marca in konec maja — zalijem z razredčeno gnojnico. Ali je mogoče da ne rodi, ker premočno ras* e?
Odgovor: Hruška je cepljena na kutino ali na divjaka Ce je na divjaka, začne pozneje rediti, medtem ko na kutino cepljene hruške rodijo navadno že tretje leto. Zelo verjelpo pa je, da ste sam kriv če hruška preveč raste, ker jo nepravilno negujete, oziroma ji enostransko gnojite. Najbiže gnojite vrt predvsem s hlevskim gnojem, ki je enostransko diušičnato gnojilo in enako tudi gnojnica. Dušik pa sili drevo predvsem v veje. Zato vam svetujemo, da letos hruški ne pognojile niti s hlevskim gnojem piti z gnojnico, temveč s pestjo kalijeve soli (sale potas-sjco) in pestjo superfosfata (perfosfato). Raztrosite gnojila pod hruško, a ne tik debla. Tako gnojenje pospešuje razvoj rednega lesa. Rodni les se tudi razvije, če nekaj vej pripognete in jih primerno prive-
žete v bolj vodoravno lego. To storite že sedaj in za prihodnje leto lahko z gotovostjo računate pa pridelek, medtem ko je sedaj prepozno in hruška ne bo rodila. 2e sedaj lahko sklepate, ali bo rodila letos ali pe: če ima hruška dvojno popje, eno bolj majhno in nežno, drugo pa bolj nabreklo, potem je prvo za rast, drugo pa za sad.
ŠPORTNI PREGLED
(Nadaljevanje z 8. strani)
PLAVANJE
Mlada holandska plavalka Cockie Gaslellar je v soboto zvečer za 5 desetink sekunde' izboljšala svetovni rekord na 100 m v prostem slogu, katerega je pred 10 dnevi postavila avstralka Dawp Fraser. Nova prvakinja ima 18 let.
NAMIZNI TENIS
Na mednarodnem tekmovanju v Bukarešti sta se odlično postavila Jugoslovana Vogrinc in Gabrič. Zasedla sta prvo mesto v igri dvojic. iPoleg tega se je Vogrinc uvrstil na drugo mesto med posamezniki, potem ko je izgubil z Romunom Reiterjem.
Od 2. do 11. aprila bodo v Tokiu tekme za svetovno prvenstvo. Zaenkrat so se prijavile naslednje države: Egipt, ZDA, Romunija, CSR, Portugalska, Anglija, Avstrija, Kitajska, Švedska in Japonska.
V	soboto, 10. marca, ob 21. uri bo v dvorani na stadionu 1. maj
PLANINSKI PLES
Igra »Veseli tržiški kvinteta s Go-ren jskega.
Vstopnice se prodaja\jo v Tržaški knjigarni v Trstu, ul. sv. Frančiška 20, tel. 37338, od ponedeljka, 5. marca dalje. Tu se rezervirajo tudi mize.
Zaželena je temna obleka.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE za Tržaško ozemlje
V	Boboto, 10. marca, ob 20.30 na Opčinah J. B. PrloBtloy
Sreča, kje si?
IAAAAAAAAAAAA^V-AAAA/VAAAAAAAAAAAAAAAAAmAAAAAAAAAAA/AAA/vAAAAAAAAAJ
rzaaja Konzorcij Novega usta Odgovorni urednik Drago Leglša Tiska zadruga tiskarjev »Graphis« z o. z. v Trstu Ulica Sv. Frančiška 20 — Telefon 29-477
se je čutila utrujeno in zmedeno. Prijemal« jo je omotica. Ponoči »o jo plašile orne sanje. Sova je čepela <ma njeni .postelji in bolščala vanjo s srepimi haroničnimi očmi. Kljuvala je proti njej in jo s pogledi kar predirala. Vsa tresoča in potnia se je zbudila.
Neke noči jo je zdramil njen lastni krik. »Andrej«, je vpila. Trepetala je in poslušala odmev hriba. Zarila se je v blazino in hlipala : »Čemu mi ne pomagaš, Andrej? Zaka j me ne braniš?« je mrmrala.
V	drugi polovici novembra se je zopet vrnil iz doline. Obraz mu je bil mrk. Komaj je spregovoril besedico, že se je zaprl v svojo sobo. Marlena, ki je ob njegovem prihodu bolj veselo zadihala, je sipet zgubila vsako upanje na kako spremembo. Gotovo mu ni kaj usipelo in bo spet padel v prejšnje stanje. Ne —- tako ne pojde več! Mora od tukaj proč, dokler je še iskrica življenja v njej. Andrej noče njene tolažbe, njene pomoči, to se dovolj jasno, vidi. Zimskih mesecev ne bo več prenesla tu gori. Le za Mihca ji je bilo neskončno žal. Toda, ali mu more nuditi dovolj pažnje in toplote, ko pa je sama že živčno propadla? Vedno pogosteje se j'i je zdelo, da jo deček med učno uro pogleduje in ji pravi: »Saj me nič ne poslušaš, Marlena, kar ti pravim.«
Končno se je odločila, da odpove službo.
* * *
Zadnji dan novembra je trepetaje potrkala na vrata. »Prosim?« je vprašal baron in pogledal čez knjigo.
»Oprostite — če Vas za trenutek motim, gospod baron«, je začela z zmedenim glasom, ki je njej sami tuje zvenel, »Rada bi
Vam nekaj povedala.«
»Da — prosim. Za kaj gire?« Dvignil se je z naslanjača za pisalnikom.
»Jaiz—Vas prosim, da bi — s prvim smela zapustiti službo«, je počasi stavkovala.
»Kaj ?« je odvrnil po trenutkih molka, kot da ni doumel smisla njenih besed. »Vi nas hočete zapustiti?« Pri tem jo je pogledal ves1 prestrašen 'in obupan. »Ne, ne .. .« — je vzkliknil.
Nikdar bi si Marlena ne bila mislila, da bo njena odpoved naredila tak vtis. Sklenila je bila, da mu navede za vzrok odpovedi pikanje in .mučenje njegove matere. Sedaj se je pa tudi njej zataknila beseda. »Da — rada bi šla proč od1 tu«, je še spravila iz sebe.
Njegov obraz se je spet zaprl, kot da si je nadel krinko, postal je mračen.
»Naravno — razumem Vas in Vami ne morem braniti.« Stopi) je od mize k oknu. Tam je obstal s hrbtom proti njej, z roko oprto ob steno, z drugo si je pa tiščal čelo.
Marlena se ni ganila. V srcu jo je zbadalo. To je torej konec
—	nobene besede, nikakega vprašanja. Nekaj minut je tiščala vso sobo ledena tišina.
Nenadoma se je on rezko obrnil: »Še ste tukaj? —- Čemu ne greste? Zaradi mene lahko hišo to minuto zapustite. Pojdite torej!«
Marlena se je zdrznila, kol da je dobila udarec z bičem.
(Nadaljevanje)